POROČILO o imenovanju Pietra Russa za člana Računskega sodišča

25. 11. 2011 - (C7-0348/2011 – 2011/0813(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Pietra Russa za člana Računskega sodišča

(C7-0348/2011 – 2011/0813(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C7-0348/2011),

–   ob upoštevanju tega, da se je Odboru za proračunski nadzor na seji dne 23. novembra 2011 predstavil kandidat, ki ga Svet predlaga za člana Računskega sodišča,

–   ob upoštevanju člena 108 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0420/2011),

A. ker Pietro Russo izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

1.  odobri predlog Sveta, da se Pietra Russa imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS PIETRA RUSSA

Dr. Pietro Russo

rojen v kraju Sirakuze na Siciliji 10. februarja 1952

1970	Matura (ocena: 60/60) na klasični smeri gimnazije M. Cutelli, Catania.
1975	Diploma iz prava z odliko na Univerzi v Catanii (110/110 e lode).
1975-1977	Pripravništvo za pridobitev licence za opravljanje pravniškega poklica.
1977	Opravil pravosodni izpit na drugostopenjskem sodišču v Catanii.
1977	Opravil izbirni izpit in bil imenovan za mestnega sodnika 30. decembra.
1979-1985	Delal kot okrožni sodnik na nižjem sodišču v Veroni, sodnik na sodišču v Veroni in okrožni sodnik na nižjem sodišču v Catanii v civilnih in specializiranih senatih (oddelek za kmetijstvo in sodnik na delovnem sodišču).
1981-1982	Raziskave na področju primerjalnega okoljskega prava na Univerzi v Bremnu.
1983	Strokovno usposabljanje za notarski poklic.
1985	Po opravljenem izbirnem izpitu imenovan za strokovnega sodelavca na računskem sodišču.
1985-1990	Delal na državnem tožilstvu na računskem sodišču v Palermu. 1897 imenovan za glavnega strokovnega sodelavca, 1. 10. 1989 pa za pravnega svetovalca.
1991-1992	Kot nacionalni strokovnjak napoten na Evropsko računsko sodišče v Luxembourgu, dodeljen kabinetu, odgovornemu za spremljanje Evropskega sklada za regionalni razvoj.
1993-2003	Delal kot vodja kabineta italijanskega člana Evropskega računskega sodišča in na tem delovnem mestu spremljal Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski jamstveni sklad, lastna sredstva Skupnosti in pomoč tretjim državam zlasti na področju revizije smotrnosti poslovanja.
	Ukvarjal se je zlasti s finančnimi interesi Skupnosti, predvsem pri boju proti goljufijam. Odgovoren za usklajevanje z oddelki Evropskega računskega sodišča, odgovornimi za razvoj metod spremljanja in revidiranja, ki obravnavajo zadeve, povezane s tehnikami revizije smotrnosti poslovanja, razmerje med notranjim spremljanjem in revizijo in zunanjim spremljanjem, certifikacijo računovodskih izkazov po revizijah računovodskih izkazov in splošno pravilnost računovodskih izkazov.

Od 1. julija 2003: zaposlen na osrednjem oddelku računskega sodišča, ki nadzoruje smotrnost poslovanja ministrstev (urad za spremljanje smotrnosti poslovanja ministrstev za infrastrukturo in prostorsko načrtovanje).

Od julija 2004: napoten na skupni revizijski oddelek računskega sodišča kot poročevalec za poročilo parlamentu. Za poročilo za leto 2005 poročevalec ministrstvu za proizvodne dejavnosti in soporočevalec ministrstvu za komuniciranje.

Od februarja 2006: zaposlen na skupnem revizijskem oddelku računskega sodišča kot splošni in posebni poročevalec za poročilo parlamentu.

Član skupnega svetovalnega oddelka računskega sodišča (leta 2004 poročevalec za osnutek predsedniške uredbe o pravilih za upravljanje in računovodenje za organe ministrstva za obrambo).

Član delegacije sodišča in avtor dokumenta, predstavljenega na 18. konferenci organizacije INTOSAI (Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij držav članic ZN) v Budimpešti oktobra 2004.

Predstavnik Italije v revizijskem kolegiju finančnega mehanizma ATHENA (30. junija 2006 izvoljen za predsednika) za upravljanje vojaških odhodkov EU na Svetu Evropske unije v Bruslju (2005–2008).

Predstavnik Italije v revizijskem odboru EDA (Evropska obrambna agencija) (30. junija 2006 izvoljen za predsednika), agencije EU s sedežem v Bruslju (2008–2011).

Od 1. avgusta 2009: imenovan (kot nestalni član) za predstavnika Italije v revizijskem odboru za NATO s sedežem v Bruslju.

Druga delovna mesta

1979	Odgovoren za organizacijo strokovnega usposabljanja na ministrstvu za kulturno in okoljsko dediščino.
od leta 1987	Strokovnjak za industrijsko pravo na ekonomski in poslovni fakulteti Univerze v Palermu.
1989-1990	Predsednik revizijskega odbora fundacije Cerviambiente v Cervii.
1996	Član odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte v Angersu v Franciji.
1997	Pogodbeni profesor na oddelku za mednarodne odnose fakultete za politične vede Univerze v Catanii.
2002	Član znanstvenega odbora središča za spremljanje organiziranega kriminala (OPCO).
2003	Nadomestni član italijanskega nacionalnega statističnega urada (ISTAT) v skladu s členom 12 zakona št. 259/58.
2004	Svetovalec senatnemu odboru za politike EU.
2004	Predsednik revizijskega odbora središča za spremljanje organiziranega kriminala (OPCO).
2005	Strokovnjak na visoki komisiji za boj proti korupciji in drugim protizakonitim dejavnostim v javni službi in njihovo preprečevanje.
2006	Uradnik, odgovoren za revizijo na italijanskem inštitutu za germanistične študije v skladu s členom 12 zakona št. 259/58.
2008	Strokovni predstavnik Italije v skupini držav za boj proti korupciji (GRECO), Svet Evrope, Strasbourg.
	Član odbora za ovrednotenje naložb, podpore programiranju in upravljanja okoljskih ukrepov na ministrstvu za okolje, ozemlje in morje.
	Član medministrskega odbora za obravnavo vlog za odškodnine in prispevke v zvezi z izgubami, ki so jih imeli državljani v tujini, na ministrstvu za gospodarstvo in finance.

Znanstvene dejavnosti

1991	Konference o organizaciji EU v sklopu tečajev 'Jean Monnet' na univerzah v Bologni in Catanii ter na računskem sodišču.
	Govori o pravu Skupnosti na konferencah in seminarjih, zlasti glede spremljanja proračuna EU in boja proti goljufiji (med drugim v Luxembourgu leta 1995, San Sebastianu leta 1997, Buenos Airesu leta 1997, Turinu leta 1999 in leta 2003, Pisi leta 2000, Bruslju leta 2002, Rimu v letih 2002, 2003 in 2006).
	Predavatelj na magistrskem podiplomskem študiju na inštitutu za evropske študije A. De Gasperi.
	Avtor številnih razprav in člankov o civilnem pravu, civilnih postopkih, upravnem pravu, javnem računovodstvu, primerjalnem pravu in pravu EU, ki so bili objavljeni v mnogih italijanskih in tujih strokovnih pravnih revijah.
	Avtor monografije o splošni poslovni teoriji, objavljene pri SIPI (Il Sole 24 Ore).
	Avtor razlage členov PDEU (Pogodbe o delovanju Evropske unije), ki zadevajo Evropsko računsko sodišče: 'Codice Operativo del TUE e del TFUE', ki bo v kratkem objavljena pri SIMONE.

Znanje jezikov

Materinščina: italijanščina

Ustno in pisno znanje francoščine: odlično

Ustno in pisno znanje angleščine: odlično

Ustno in pisno znanje španščine: odlično

Ustno in pisno znanje nemščine: zelo dobro.

PRILOGA 2: ODGOVORI PIETRA RUSSA NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1) Navedite svoje najpomembnejše poklicne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Večino svoje poklicne kariere sem delal kot državni uradnik. Po diplomi iz prava sem leta 1977 opravil javni natečaj za imenovanje za sodnika civilnega in kazenskega sodišča in takšno službo sem opravljal osem let.

Leta 1985 sem opravil izbirni izpit za člane italijanskega računskega sodišča in bil imenovan za pomožnega državnega tožilca ter kasneje za namestnika državnega tožilca.

To službo sem opravljal pet let, in sicer sem sodnemu senatu računskega sodišča predstavljal dokaze v primerih slabega upravljanja (ki bi lahko bilo povezano z goljufijo), ki so zadevali uslužbence državnih in lokalnih organov.

Leta 1991 sem bil kot nacionalni strokovnjak napoten na Evropsko računsko sodišče in dve leti sem delal na oddelku, ki revidira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Sodeloval sem pri več revizijah v državah EU, tako glede zakonitosti in pravilnosti kot tudi glede dobrega finančnega poslovodenja porabe sredstev EU. Prispeval sem tudi k pisanju zadevnih revizijskih poročil.

Leta 1993 sem bil imenovan za direktorja kabineta italijanskega člana Sodišča. To službo sem opravljal do leta 2003, in sicer sem se ukvarjal z revizijskimi dejavnostmi glede ESRR, Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in zunanjega delovanja EU. Še naprej sem sodeloval pri revizijah in zagotavljal povezave s srednjimi vodstvenimi delavci, odgovornimi za ustrezne oddelke Sodišča, poleg tega pa sem celo neposredno sodeloval pri posebej težavnih in/ali občutljivih revizijah na kraju samem.

Pripravljena poročila sem tudi ocenjeval in o njih razpravljal, preden so bila predložena članu, ki je bil določen za poročevalca kolegiju Sodišča.

Po vrnitvi na italijansko računsko sodišče sem bil od leta 2003 do leta 2006 član senata, odgovornega za revizijo smotrnosti poslovanja državne uprave. Senat skupaj odloča o opravljenih revizijah. Vendar je vsak član poročevalec za del dela.

Sam sem bil poročevalec za revizijska poročila o odhodkih italijanskih ministrstev za delo in obrambo ter o izvajanju zakona o zaščiti blagovnih znamk.

Od leta 2006 sem bil član senatov, ki so bili odgovorni za letno certifikacijo državnih računovodskih izkazov, in poročevalec za ministrstva za obrambo, industrijo in pravosodje.

Od leta 2004 sem opravljal tudi revizijske dejavnosti v okviru EU, in sicer sem z nepolnim delovnim časom delal v revizijskih odborih mehanizma ATHENA in Evropske obrambne agencije (EDA).

Posebni odbor mehanizma ATHENA me je za obdobje 2004–2006 imenoval za enega od šestih članov revizijskega kolegija, kolegij pa me je leta 2006 izvolil za svojega predsednika. Na tem delovnem mestu sem kot popolnoma neodvisni zunanji revizor sodeloval pri reviziji računovodskih izkazov operacij EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena.

Leta 2009 me je usmerjevalni odbor EDA imenoval za člana revizijskega odbora te agencije za obdobje treh let. To službo sem opravljal od leta 2009 do leta 2011, za zadnje leto svojega mandata pa sem bil izvoljen za predsednika odbora.

Kot član revizijskega odbora EDA sem opravljal tako zunanjo revizijo zakonitosti kot tudi smotrnosti poslovanja za dejavnosti te agencije v obrambnem sektorju, ki so določene v členu 42 Pogodbe o EU, s čimer sem prispeval k mnenju o letnem finančnem poročilu EDA.

Leta 2009 me je Severnoatlantski svet izmed kandidatov, ki so jih predlagale države članice, imenoval za člana Mednarodnega revizijskega odbora za NATO (IBAN).

Člani IBAN so zaposleni za polni delovni čas, so popolnoma neodvisni in za svoje delo odgovorni samo Severnoatlantskemu svetu, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. IBAN je odgovoren za opravljanje zunanje revizije skladnosti kot tudi smotrnosti poslovanja za računovodske izkaze NATA.

Trenutno se ukvarjam z revizijo skladnosti in smotrnosti poslovanja več organov NATA.

2) Naštejte tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v svoji karieri.

Kot sem navedel v odgovoru na prvo vprašanje, sem večino svoje poklicne kariere delal kot uradnik.

Zato menim, da je bil najpomembnejši moj prispevek k odločitvam italijanskega računskega sodišča, kjer sem delal kot poročevalec.

Bil sem poročevalec za poročilo revizije smotrnosti poslovanja o zelo pomembni pogodbi, ki so jo italijanska vlada in ZDA podpisale za najem lovskih letal. Letala naj bi italijanske zračne sile uporabljale v času, potrebnem za dokončanje projekta "Eurofighter", ko bi bila na voljo ta nova letala.

Revizija je bila osredotočena na to, kako je italijansko ministrstvo za obrambo upravljalo to pomembno zadevo, pri kateri je bilo porabljenih izredno veliko javnih sredstev. Računsko sodišče je izdalo več opažanj o postopkih, s katerimi je bilo med drugim izbrano ameriško letalo. Preverjena sta bila tudi priprava in izvajanje ustreznega memoranduma o soglasju med ZDA in Italijo.

Ko sem bil zaposlen na italijanskem računskem sodišču, sem sodeloval tudi pri delu za podporo letne certifikacije državnih računovodskih izkazov. Na tem delovnem mestu sem lahko predstavljal opažanja in predloge glede organizacije in dejavnosti upravljanja na ministrstvih za industrijo in pravosodje. V več primerih so bile zaradi priporočil računskega sodišča uvedene spremembe v upravljanju.

Kot direktor kabineta italijanskega člana Evropskega računskega sodišča sem sodeloval v omejeni delovni skupini, ki so jo sestavljali člani in višje vodstvo Sodišča. Naloga skupine je bila podpirati oddelek za pravne zadeve pri odločitvi o obrambni strategiji v zelo občutljivem pravnem primeru.

Tretja stran, družba, omenjena v revizijskem poročilu, je vložila odškodninsko tožbo proti Evropskemu računskemu sodišču. Družba je trdila, da jo je poročilo ogrozilo, saj je imela velike finančne izgube.

Poudaril sem lahko nekaj pravnih vidikov, ki so bili zelo uporabni pri krepitvi stališča Sodišča. Obe kasnejši odločbi Splošnega sodišča in Sodišča Evropske unije sta bili v prid Računskemu sodišču.

Neodvisnost

3) V skladu s Pogodbo so člani Računskega sodišča "popolnoma neodvisni" pri izvajanju svojih nalog. Kako bi delovali v skladu s to obveznostjo pri opravljanju svojih prihodnjih nalog?

V svoji uradniški karieri sem se moral predvsem držati načel neoporečnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

Zato v celoti razumem določbo v členu 285 Pogodbe o delovanju EU, da morajo biti člani Sodišča pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisni.

Če bom imenovan za člana Sodišča, bom svoje dolžnosti opravljal neoporečno, nepristransko, pregledno in neodvisno, v skladu s členom 286 Pogodbe o delovanju EU in ob upoštevanju deklaracije iz Lime organizacije INTOSAI in pravil o ravnanju za člane Sodišča.

4) Ali ste dobili razrešnico za naloge upravljanja, ki ste jih predhodno opravljali, če se takšen postopek uporablja?

Za naloge, ki sem jih do sedaj opravljal v svoji karieri, se ne uporabljajo takšni postopki razrešnice.

5) Ali imate poslovne ali finančne interese oz. druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni predsedniku Sodišča razkriti vse svoje finančne interese in druge obveznosti ter podatke dati na voljo javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, prosimo, navedite podrobnosti.

Nimam poslovnih ali finančnih interesov oziroma drugih obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami. Predsedniku Računskega sodišča sem pripravljen razkriti svoje finančne interese in druge obveznosti ter podatke dati na voljo javnosti. Nikoli nisem bil udeležen v nobenem sodnem postopku.

6) Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči voljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Nimam nobene voljene funkcije niti aktivne funkcije z obveznostmi v politični stranki.

7) Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci vaše države članice?

Pri opravljanju dolžnosti člana Računskega sodišča bi bil moj edini cilj varovati pravilno in učinkovito porabo sredstev evropskih davkoplačevalcev.

Zato bom vsako zadevo obravnaval enako, ne glede na državo članico, v kateri poteka revizija.

V takšnem primeru bi v skladu s sklepom Računskega sodišča št. 97-2004 nemudoma obvestil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Opravljanje dolžnosti

8) Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v kateri koli javni upravi?

Dobro finančno poslovodenje pomeni, da se davkoplačevalski denar porablja gospodarno, učinkovito in uspešno. Zato je treba doseči zastavljene cilje in predvidene rezultate (uspešnost) z uporabo virov po najnižjih cenah (gospodarnost) ter zagotavljanjem najboljšega razmerja med uporabljenimi viri in doseženimi rezultati (učinkovitost).

V zvezi s tem je v členu 27 finančne uredbe EU natančno določeno, da je za dobro finančno poslovodenje treba:

– določiti specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene cilje za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun;

– doseganje teh ciljev spremljati s kazalniki uspešnosti za vsako dejavnost;

– opraviti predhodno in naknadno oceno se za vse programe in dejavnosti, ki pomenijo večje izdatke.

Poleg tega so glavne značilnosti dobrega finančnega poslovodenja v javni upravi naslednje:

– ugotavljanje in analiza finančnega tveganja,

– jasna pravila o notranjem in zunanjem komuniciranju,

– strokovno usposabljanje uslužbencev,

– uspešna notranja kontrola in notranja revizija.

In ne nazadnje tudi etična kultura, ki podpira preglednost, neoporečnost in odgovornost.

9) V skladu s Pogodbo mora Sodišče Parlamentu pomagati pri izvajanju njegovih pristojnosti nadzora nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

V členu 319(1) Pogodbe o delovanju EU so določeni postopki za podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, in sicer morata Svet in Parlament med drugim pregledati letno poročilo Računskega sodišča, izjavo o zanesljivosti in vsa ustrezna posebna poročila Sodišča.

Zato menim, da bi bila moja dolžnost, da kot član Sodišča prispevam k zagotavljanju te pomembne osnove za letni postopek razrešnice. Vprašanja in pomisleke, ki jih Parlament navede v svojih resolucijah o razrešnici, bi bilo treba skrbno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih revizij Sodišča.

Na splošno menim, da bi bili prispevki ali predlogi Parlamenta o morebitnih revizijskih tveganjih ali področjih zelo koristni za delo Sodišča.

Zaradi posebne pristojnosti Odbora za proračunski nadzor so poleg predstavitve revizijskih ugotovitev nujni redni stiki z Računskim sodiščem. Tako bi se Odbor lahko osredotočil na določene postavke, da bi izboljšal porabo finančnih virov EU.

10) Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri postopkih upravljanja?

V skladu z revizijskimi standardi Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) revizija smotrnosti poslovanja zajema revizijo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (trije standardi). Revizije lahko vključujejo izložke politik (za preverjanje, ali so se politike izvajale v skladu z ustreznimi načrti) ali izide politik (za preverjanje, ali so bili doseženi zastavljeni cilji).

Na splošno revizija smotrnosti poslovanja ne vključuje samo določenih finančnih transakcij, temveč celo vrsto vladnih dejavnosti, vključno z organizacijskimi in upravnimi sistemi. Cilj takšne vrste revizije je povedati vodstvu, ali je doseglo svoje cilje, poleg tega pa se s takšno revizijo ponazorijo razlogi za uspešnost ali neuspešnost in predlaga boljša usmerjenost odhodkov v doseganje ciljev.

Priporočila revizij smotrnosti poslovanja, ki temeljijo na ugotovitvah, vodstvu omogočajo znižanje stroškov in izboljšanje rezultatov.

Vključitev ugotovitev revizije smotrnosti poslovanja se izvede v sodelovanju in s komuniciranjem med revizorjem in revidirancem. Nato vodstvo prevzame odgovornost za uspešno izvajanje priporočil.

11) Kako je mogoče izboljšati sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju EU svoje revizije v državah članicah opravi v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi. V istem členu je določeno, da Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Odbor za stike, ki ga sestavljajo vodje nacionalnih vrhovnih revizijskih institucij in predsednik Evropskega računskega sodišča, je pri tem sodelovanju zelo koristno orodje za opozarjanje na zadeve v skupnem interesu in razvijanje skupnih rešitev, med drugim tudi z dejavnostmi delovnih skupin.

Ena najpomembnejših zadev, o katerih se razpravlja, je, kako poenotiti revizijsko delo v zvezi s sredstvi EU, ki ga opravljajo nacionalne vrhovne revizijske institucije in Evropsko računsko sodišče. To bi Sodišču omogočilo, da se lahko zanese na revizije, ki jih izvedejo vrhovne revizijske institucije.

Drugi pomemben način za izboljšanje sodelovanja med Evropskim računskim sodiščem in nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami so skupne revizije. Izvajati so se začele že v zgodnjih 90-ih letih prejšnjega stoletja, vendar niso bile do konca razvite, mogoče zato, ker so potrebni posebni ukrepi (običajno dogovor o memorandumu o soglasju), in tudi zaradi razlik v časovnem načrtovanju revizije in postopkih.

Nazadnje naj omenim še, da sem popolnoma prepričan, da je treba sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor nenehno razvijati ter se pri tem osredotočati na aktualne zadeve v skupnem interesu.

Druga vprašanja

Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Če bi bilo mnenje Parlamenta o mojem imenovanju negativno, bi prosil italijansko vlado, naj ponovno razmisli o moji kandidaturi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Andrea Cozzolino, Tamás Deutsch, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iliana Ivanova, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Jan Olbrycht, Crescenzio Rivellini, Georgios Stavrakakis, Søren Bo Søndergaard
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zuzana Brzobohatá, Edit Herczog, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Czesław Adam Siekierski, Derek Vaughan
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	George Sabin Cutaş, Leonidas Donskis, Pat the Cope Gallagher, Cristina Gutiérrez-Cortines, Marian Harkin, Sampo Terho