POROČILO o letnem poročilu o politiki konkurence EU

29. 11. 2011 - (2011/2094(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Andreas Schwab

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 175 KB)
• 001-001 (DOC - 156 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o politiki konkurence EU

(2011/2094(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2010 (KOM(2011)0328) in spremljajočega delovnega dokumenta Komisije (SEC(2011)0690),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe[1],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah)[2],

–   ob upoštevanju smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003[3] (smernice za nalaganje glob),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2008 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize[4] (sporočilo o bančništvu),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2008 o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence[5] (sporočilo o dokapitalizaciji),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti[6] (sporočilo o oslabljenih sredstvih),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči[7] (sporočilo o prestrukturiranju),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi[8] (originalni začasni okvir),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. decembra 2010 o začasnem okviru Unije za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi[9] (novi začasni okvir, ki nadomešča okvir, ki je pretekel 31. decembra 2010),

–   ob upoštevanju študije iz junija 2011 o državni pomoči - krizna pravila za finančni sektor in za resnično gospodarstvo[10], ki jo je naročil Parlament,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. oktobra 2011 o učinkih začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize (SEC(2011)1126),

–   ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES zaradi poenostavitve obveznosti poročanja držav članic,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije o javnih posvetovanjih: Usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam naproti (SEC(2011)0173),

–   ob upoštevanju dokumenta GD za konkurenco o najboljši praksi v postopkih v skladu s členoma 101 in 102 PDEU[11],

–   ob upoštevanju dokumenta GD za konkurenco o smernicah za postopke pooblaščencev za zaslišanje v postopkih v skladu s členoma 101 in 102 PDEU[12],

–   ob upoštevanju dokumenta GD za konkurenco o najboljših praksah za predložitev gospodarskih dokazov in za zbiranje podatkov v primerih, ki so povezani z uporabo členov 101 in 102 PDEU, in v primeru združitve[13],

–   ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo z dne 20. novembra[14] (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), predvsem njegovih odstavkov 12[15] in 16[16],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o zeleni knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES[17] in z dne 26. marca 2009 o beli knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES[18] in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 20. oktobra 2011 o usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena[19],

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. februarja 2005 o XXXIII. poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2003[20], z dne 4. aprila 2006 o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2004[21], z dne 19. junija 2007 o poročilu o politiki konkurence za leto 2005[22], z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007[23], z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008[24] in z dne 20. januarja 2011 o poročilu o politiki konkurence za leto 2009[25],

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2010 (INT/594 - CESE 1461/2011),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj odborov za notranji trg in varstvo potrošnikov ter za promet in turizem (A7-0424/2011),

A. ker finančna in gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008, še ni premagana; ker so se finančni pretresi in strahovi pred recesijo v zadnjih mesecih znova zaostrili;

B.  ker se je Komisija na izbruh krize odzvala hitro in odgovorno, tako da je sprejela posebna pravila o državni pomoči, politiko konkurence pa je uporabila kot orodje za obvladovanje krize; ker naj bi bila to začasna ureditev, čeprav je njen časovni okvir presegel prvotna pričakovanja;

C. ker je Komisija med 1. oktobrom 2008 in 1. oktobrom 2010 sprejela več kot 200 sklepov o državni pomoči za finančni sektor; ker je leta 2009 nominalni znesek pomoči finančnemu sektorju, ki so jo uporabile države članice, znašal 1107 milijard EUR (9,3 % BDP EU); ker znaša največji obseg ukrepov, ki jih je odobrila Komisija od začetka krize do 1. oktobra 2010 (vključno z obema shemama in ad hoc posegi), 4588,90 milijard EUR;

D. ker je Komisija uvedla zahtevo, ki se uporablja od 1. januarja 2011, da vsaka banka, ki je upravičena do dokapitalizacije ali ukrepa za oslabljena sredstva, predloži načrt za prestrukturiranje, ne glede na to, ali velja za načeloma zdravo ali v težavah;

E.  ker so veliki zneski državne pomoči, dodeljene v času krize, na primer v obliki jamstvenih shem, shem dokapitalizacije in dopolnilnih oblik likvidnostne podpore za bančna posojila, prispevali k močnim neravnovesjem javnih financ; ker še vedno ni znano, kako daljnosežen je lahko v prihodnosti vpliv te državne pomoči in predvsem jamstev, dodeljenih bankam, če bodo nekatera jamstva vpoklicana;

F.  ker bi protekcionizem in neizvrševanje pravil konkurence samo še poglobila in podaljšala krizo; ker je politika konkurence bistveno orodje, ki EU omogoča, da ima dinamičen, učinkovit in inovativen notranji trg in da je konkurenčna na svetovni ravni;

G.  ker kljub vsem prizadevanjem za obvladovanje gospodarske krize karteli ostajajo najresnejša grožnja konkurenci, blaginji potrošnikov in ustreznemu delovanju trgov, zato niso sprejemljivi niti v času gospodarske krize;

Poročilo Komisije o politiki konkurence za leto 2010

1.  pozdravlja poročilo Komisije o politiki konkurence za leto 2010; ob 40. obletnici tega poročila pozdravlja dejstvo, da je politika konkurence EU prinesla številne koristi v smislu blaginje potrošnikov in je temeljno orodje za odpravo ovir prostemu pretoku blaga, storitev, oseb in kapitala; poudarja, da je politika konkurence še naprej temeljno orodje za ohranjanje enotnega trga in za zaščito interesov potrošnikov; poudarja, da je treba posodobiti nekatera pravila za soočanje z izzivi;

2.  ugotavlja, da skupni učinek togih načel in prilagodljivih postopkov omogoča politiki konkurence, da je konstruktiven in stabilizacijski dejavnik v finančnem sistemu EU in v realnem gospodarstvu nasploh;

Priporočila politike konkurence

3.  meni, da je boljša preglednost cen bistvena za spodbujanje konkurence na enotnem trgu in da potrošnikom omogoča resnično izbiro;

4.   pozdravlja obstoječo izmenjavo med Komisijo in združenji potrošnikov na področju evropskega konkurenčnega prava ter spodbuja Komisijo, naj nadalje spodbuja te izmenjave in naj po potrebi vključi druge zainteresirane strani;

Nadzor državne pomoči

5.   pozdravlja delovni dokument služb Komisije, ki je bil pripravljen za oceno učinkov začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize, je seznanjen z oceno Komisije, da je v svetovnem merilu državna pomoč učinkovita pri zmanjševanju finančne nestabilnosti, izboljševanju delovanja finančnih trgov in blaženju učinkov krize na resnično gospodarstvo; se pa sprašuje, ali je tako optimistična analiza vzdržna;

6.  poudarja, da je trenutna ureditev državne pomoči pozitivna kot prvotni odziv na krizo, vendar takšna ne more ostati; poudarja, da je treba začasne ukrepe in izjeme odpraviti čim prej in takoj ko bodo gospodarske razmere to omogočale;

7.  ugotavlja, da je treba oblikovati nov stalni regulativni sistem za uporabo pravil o državni pomoči, da bi se lahko spopadli s pomanjkljivostmi, ki so bile odkrite v pravnem sistemu v času pred krizo, predvsem kar zadeva finančni sektor, ter da bi odpravili izkrivljanje konkurence, ki je nastalo v času finančne in gospodarske krize;

8.  je seznanjen z napovedjo posebnih smernic za reševanje in prestrukturiranje bančnega sektorja; predlaga Komisiji, naj upošteva učinek likvidnostne podpore centralnih bank v času faze reševanja v smislu izkrivljanja konkurence in naj pred vlaganjem javnih sredstev zagotovi urejeno prestrukturiranje bank z udeležbo imetnikov deležev in obveznic;

9.  poziva Komisijo, naj podaljšanje začasne državne pomoči bančnemu sektorju po letu 2011 poveže z izboljšanimi in strožjimi pogoji, povezanimi z zmanjšanjem sestave in velikosti bilance stanja, vključno s primernim osredotočenjem na posojila prebivalstvu kot tudi močnejšimi omejitvami bonusov, razdeljevanja dividend in drugih bistvenih dejavnikov; meni, da bi morali biti ti pogoji izrecni ter da bi jih morala Komisija naknadno oceniti in povzeti;

10. je seznanjen z ukrepi, ki jih je Komisija sprejela doslej, da bi zmanjšala obseg bilance stanja nekaterih institucij, ki so medsebojno povezane ali prevelike, da bi jih pustili propasti, in so v času krize prejele državno pomoč; meni, da je potrebnih več ukrepov s takšnim namenom;

11. vendar poudarja, da je potekajoča konsolidacija v bančnem sektorju dejansko povečala tržni delež več velikih finančnih institucij, zato poziva Komisijo, naj še dalje pozorno spremlja ta sektor, da bi okrepila konkurenco na evropskih bančnih trgih, tudi z uvedbo načrtov za prestrukturiranje, ki bodo obsegali ločitev bančnih dejavnosti, kjer bančne vloge fizičnih oseb tem institucijam dopuščajo, da financirajo bolj tvegane dejavnosti investicijskega bančništva;

12. poudarja, da je ECB v času krize izvedla več nestandardnih likvidnostnih injekcij; je seznanjen z oceno Komisije, ki v svoji študiji omenja, da te vrste ukrepov niso del državne pomoči v strogem smislu; poudarja pa, da morajo biti ukrepi na ravni EU usklajeni in da bi morala Komisija pri ocenjevanju državne pomoči bankam, ki dobivajo tudi podporo ECB ali drugih centralnih bank, upoštevati učinke te podpore in drugih javnih intervencij;

13. ugotavlja, da učinek podpore ECB in drugih javnih intervencij, ki so jih dobile banke v času krize, ni bil vključen v oceno združljivosti Komisije; poziva Komisijo, naj naknadno oceni te operacije;

14. poziva Komisijo, naj hitro predstavi predvideni zakonodajni predlog, ki bo v resničnem evropskem okviru obravnaval reševanje bank v težavah in zagotovil skupen pravilnik ter skupen sveženj instrumentov in sprožilcev za posredovanje ter bo čim bolj omejil udeležbo davkoplačevalcev, in sicer z oblikovanjem usklajenih samofinanciranih panožnih skladov za reševanje (prek pristopa na podlagi tveganja);

15. poudarja, da je državno pomoč treba dodeljevati na način, ki ne bo izkrivljala konkurence ali dajala prednosti obstoječim podjetjem pred novonastajajočimi;

16. meni, da bi bilo treba z državno pomočjo podpreti inovacijske in raziskovalne grozde in na ta način podpirati podjetništvo;

17. poziva Komisijo, naj zagotovi, da načrtovana poenostavitev pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena ne bo privedla do slabšega nadzora prekomernih nadomestil;

18. je seznanjen z namero Komisije, da v zvezi z državno pomočjo za storitve splošnega gospodarskega pomena uvede ureditev „de minimis“; poudarja, da so za določitev storitev, ki naj bi bile zajete po tem pravilu, potrebna jasna in nedvoumna merila;

19. vztraja, da morajo vsi predlogi za izvzetje dodatnih storitev splošnega gospodarskega pomena od obveznosti priglasitve temeljiti na dokazih, da so te izjeme utemeljene in potrebne ter da ne bodo neupravičeno izkrivljale konkurence;

20. poudarja pomembnost spodbujanja konkurence v vseh sektorjih, nenazadnje tudi v sektorju storitev, ki predstavlja 70 % evropskega gospodarstva; poleg tega poudarja pravico do ustanavljanja novih podjetij in vzpostavljanja novih storitev;

Protimonopolna pravila

21. popolnoma podpira mnenje Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 20. oktobra 2011 delovnem dokumentu služb Komisije o usklajenem evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam, zato ga je vključil v to poročilo kot prilogo;

22. meni, da je politika nalaganja glob pomembno orodje za odvračanje in javno izvrševanje ;

23. ugotavlja, da se da ustrezno ravnanje spodbosti tudi s spodbujanjem skladnosti, ne samo s kaznimi; zagovarja pristop, ki bo učinkovito odvračal, obenem pa spodbujal k skladnosti;

24. poudarja, da se politika visokih kazni ne bi smela uporabljati kot alternativa mehanizmu financiranja proračuna EU;

25. ugotavlja, da je metoda za določanje glob vsebovana v smernicah za določanje glob, ki so nezakonodajni instrument, in ponovno poziva Komisijo, naj vključi podrobno opredeljeno osnovo za izračun glob, skupaj z novimi načeli za njihovo določanje, v uredbo Sveta (ES) št. 1/2003;

26. spodbuja Komisijo, naj pregleda svoje smernice za določanje glob, in predlaga, naj ovrednoti načela kot na primer:

–    upoštevati bi bilo treba, da robustni programi skladnosti ne bi smeli imeti negativnih nesorazmernih posledic za kršitelja glede na popravo zadevne kršitve;

–    uvedbo različni ravni glob za podjetja glede na to, ali so ravnala namerno ali nenamerno;

–    upoštevati bi bilo treba medsebojno vplivanje javnih in zasebnih obveznosti po protimonopolni zakonodaji EU; Komisija bi morala zagotoviti, da bodo pri določitvi glob upoštevana vsa nadomestila, ki so bila tretjim stranem že izplačana; to bi moralo veljati tudi za podjetja, ki so zaprosila za prizanesljivost; poleg tega bi lahko kršitelje spodbudili, da bi nastalo škodo poravnali na zunajsodni osnovi, preden se sprejme končna odločitev;

–    pogoje, kdaj bi morala matična družba z odločujočim vplivom na podrejeno družbo, ki pa ni neposredno vpletena v kršitev, solidarno odgovarjati za protimonopolne kršitve svojih podrejenih družb;

–    zahtevo, da je treba, kar zadeva povratništvo, vzpostaviti jasno povezavo med kršitvijo, ki se preiskuje, in preteklimi kršitvami na eni strani ter podjetjem na drugi; upoštevati bi bilo treba najdaljši dovoljeni rok;

27. je seznanjen z naraščajočim številom zahtevkov za zmanjšanje globe zaradi nezmožnosti plačila, predvsem v primeru podjetij z enim proizvodom ter malih in srednjih podjetij; meni, da bi lahko kot alternativ zmanjšanju glob razmislili o sistemu odloženih in/ali deljenih plačil, da ne bi uničevali podjetij;

28. pričakuje spremembe smernic o določanju glob, kar zadeva podjetja z enim proizvodom ter mala in srednja podjetja, kakor je napovedal podpredsednik Komisije Joaquín Almunia;

29. pozdravlja uporabo postopka za reševanje sporov v kartelnih zadevah, da bi v tem procesu zagotovili večjo učinkovitost;

30. poziva Komisijo, naj pri analiziranju možnih zlorab prevladujočega položaja podrobneje preuči ekonomiko „curljanja navzdol“, če odkrije, da prevladujoči položaj ni bil zlorabljen;

Nadzor nad združitvami

31. meni, da gospodarska in finančna kriza ne more biti opravičilo za milejše evropske politike glede nadzora nad združevanjem; poziva Komisijo, naj zagotovi, da združitve, še posebej tiste, ki so namenjene reševanju ali prestrukturiranju bank v težavah, ne bodo ustvarjale institucij, ki bi bile prevelike, da bi jih pustili propasti, in sistemskih institucij na splošno;

32. poudarja, da je treba uporabo pravil konkurence za združitve ocenjevati z vidika celotnega notranjega trga;

Mednarodno sodelovanje

33. poudarja, da je pomembno spodbujati svetovno približevanje ureditve konkurenčnih pravil; spodbuja Komisijo, naj dejavno sodeluje v Mednarodni mreži za konkurenco;

34. spodbuja Komisijo, naj sprejme dvostranske sporazume o sodelovanju pri izvrševanju konkurenčnih pravil; pozdravlja napoved pogajanj o tovrstnem sporazumu s Švico ter spodbuja večje usklajevanje politike in ukrepov izvrševanja;

Specifični sektorji

35. je seznanjen s pobudo Komisije za energetsko učinkovitost za leto 2020; poziva jo, naj si prizadeva za popolno izvajanje svežnja o notranjem energetskem trgu; ker enotni energetski trg še ni v celoti odprt in konkurenčen, Komisijo spodbuja, naj dejavno spremlja konkurenco na energetskih trgih, zlasti kadar privatizacija javnih gospodarskih služb ustvari izhaja iz monopolnega ali oligopolnega trga;

36. ponovno poziva Komisijo, naj v zgodnjih fazah izvajanja tretjega energetskega svežnja skrbno spremlja stopnjo konkurence, saj trije največji akterji še vedno pokrivajo približno 75 % (elektrika) in nad 60 % (plin) trga kljub postopnemu odpiranju trgov sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja; poziva Komisijo, naj izda smernice, s katerimi bo obnovljivim virom izboljšala dostop do energetskega omrežja;

37. ponovno poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem letnem poročilu preuči, koliko lahko koncentracija dobaviteljev nujno potrebnih surovin škodi dejavnosti odjemalskih sektorjev in večji ekološki učinkovitosti gospodarstva, saj so nekatere izredno pomembni za uveljavljanje ekološko učinkovite tehnologije, kot so fotonapetostni paneli in litij-ionske baterije;

38. poziva Komisijo, naj si intenzivneje prizadeva za uveljavitev konkurence v sektorju bonitetnih agencij, zlasti kar zadeva ovire za vstop, domnevne prakse tajnega dogovarjanja in zlorabe prevladujočega položaja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse bonitetne agencije spoštovale najvišje standarde integritete, razkritja, preglednosti in obvladovanja navzkrižja interesov, kot so določeni v zahtevah Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah[26], da se zagotovi kakovost bonitetnih ocen;

39. poziva Komisijo, naj aktivno spremlja razvoj dogodkov na blagovnih trgih v skladu s sklepi Evropskega sveta iz junija 2008 (odstavek 40) in naj skuša uveljaviti ambiciozne zakonodajne predloge v okviru revizije direktive o trgih finančnih instrumentov in direktive o tržni manipulaciji, da bi se spoprijela s špekulativnim ravnanjem, ki škodi evropski industriji in izkrivlja enotni trg;

40. poudarja, da so nedavne preiskave, ki so jih izvedli ameriški, angleški in japonski regulativni organi, razkrile, da so se med krizo pojavili dokazi, da so ameriške in evropske banke prirejale obrestne mere LIBOR; je zato zaskrbljen zaradi možnega izkrivljanja na trgu, ki jih je ustvarilo tovrstno ravnanje;

41. spodbuja Komisijo, naj preuči stanje konkurence v maloprodajnem sektorju, zlasti posledice domnevne zlorabe tržne moči s strani prevladujočih maloprodajnih verig, kar utegne imeti negativne posledice za male trgovce na drobno in proizvajalce, in sicer na kmetijskem in živilskem trgu;

42. ponavlja svoje zahteve, naj Komisija izvede preiskavo konkurence v agroživilski panogi, da preuči učinek tržne moči, ki jo imajo veliki dobavitelji in trgovci na drobno nad delovanjem tega trga;

43. je seznanjen s kompleksnostjo dobavne verige v prehrambeni industriji in s pomanjkanjem preglednosti pri cenah prehrambenih izdelkov; meni, da bo boljša analiza stroškov, procesov, dodane vrednosti, količin, cen in marž v vseh delih dobavne verige v prehrambeni industriji, obenem z večjo preglednostjo pri kakovosti, v skladu s konkurenčnim pravom in poslovno zaupnostjo povečala količino informacij, ki je na voljo potrošnikom, in preglednost mehanizmov za določanje cen v dobavni verigi v prehrambeni industriji, tako da bodo potrošniki imeli boljšo izbiro in se bodo lahko izognili nepravični diskriminaciji; pozdravlja ustanovitev foruma na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in njene pozitivne učinke pri izboljševanju trgovinskih praks;

44. ponovno poziva Komisijo, naj izvede sektorsko preiskavo spletnega oglaševanja in iskalnikov;

45. ponovno poziva k preiskavi uporabe pravil za javna naročila in ali razlike med državami vodijo v izkrivljanje konkurence;

46. poudarja, da mora še naprej ostati glavni cilj evropske prometne politike dokončanje notranjega trga za vse vrste prometa;

47. soglaša s Komisijo, da EU še vedno nima dovolj povezanega, medobratovalnega in učinkovitega čezmejnega omrežja prometne infrastrukture, kar je nujno za pošteno konkurenco v okviru dokončanja notranjega trga;

48. meni, da bi morala politika konkurence prispevati k spodbujanju in uveljavljanju odprtih standardov in medobratovalnosti, s čimer bi preprečili, da bi manjšina udeležencev na trgu tehnološko navezala potrošnike in stranke samo nase;

49. je seznanjen s pomanjkanjem konkurence na trgu gostovanja v tujih omrežjih ter poudarja, da je potrebna večja preglednost cen; v zvezi s tem pozdravlja nova okvirna pravila EU za telekomunikacije in predlog Komisije za uredbo o gostovanju v tujih omrežjih III (KOM(2011)0402), v katerem predlaga strukturne ukrepe za izboljšanje konkurence na veleprodajni ravni s predvidenimi koristmi pri konkurenci na maloprodajni ravni, cenah in izbiri za potrošnike; Komisijo še posebej poziva, naj izpolni cilj iz svojega sporočila o digitalni agendi za Evropo (KOM(2010)0245/2), da je treba razlike med gostovanjem v tujih omrežjih in nacionalnimi tarifami do leta 2015 odpraviti;

50.  poudarja, da je povečana konkurenca na področju širokopasovnega omrežja bistvena za uresničevanje cilja strategije Evropa 2020, in sicer polna pokritost za vse evropske državljane, kar bo koristilo potrošnikom in podjetjem; poziva Komisijo, naj preuči možne primere, v katerih je dostop do storitev širokopasovnega omrežja na nacionalni ravni omejen;

51. poziva Komisijo, naj razišče, v kolikšni meri bi utegnilo preveč radodarno dodeljevanje prostih dovoljenj Evropske unije v nekaterih sektorjih izkrivljati konkurenco, saj so ta dovoljenja, katerih učinkovitost se je zaradi usihanja gospodarske aktivnosti zmanjšala, nekaterim podjetjem ustvarila nepričakovane dobičke, obenem pa zmanjšala spodbudo zanje, da bi odigrala svojo vlogo pri prehodu na ekološko učinkovito gospodarstvo;

52. želi spomniti, da je Komisija sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki niso pravilno izvajale prvega železniškega paketa;

53. poziva Komisijo, naj zagotovi, da dvostranski sporazumi med državami v sektorju zračnega prevoza ne bodo dajali formalne prednosti določenemu letališču za prevoze iz ene države v drugo;

54. poziva Komisijo, naj analizira letalski sektor, zlasti sporazume med letalskimi prevozniki o letih pod skupno oznako, ki potrošnikom pogosto ne prinašajo nobenih prednosti, temveč zgolj prispevajo k večji zaprtosti trga, kar vodi v zlorabe prevladujočega položaja in usklajeno ravnanje med podjetji, ki bi sicer morala ravnati konkurenčno;

55. z veseljem pričakuje izide javnega posvetovanja o uporabi smernic za letalski sektor iz leta 2005; spodbuja Komisijo, naj skrbno preuči določbe za ocenjevanje socialne pomoči letalskim družbam in pomoči za prestrukturiranje, da bi razjasnila, ali v današnjih tržnih razmerah letalskim prevoznikom še vedno omogočajo enake konkurenčne pogoje ali pa jih je treba revidirati;

56. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe proti diskriminatornim politikah, ki bi jih utegnile uvesti v okviru sporazumov med EU in tretjimi državami, da se prepreči izkrivljanje konkurence med mednarodnimi letalskimi prevozniki in tako zagotovi poštena konkurenca;

57. poudarja, da je treba dokončno vzpostaviti enotno evropsko nebo, s čimer bo določen načrt izvedbe in zagotovljena preglednost pri cenah storitev;

58. ponavlja, da je treba dosledno izvrševati pravila, po katerih je treba za bolj pošteno konkurenco znotraj posameznih vrst prometa in med njimi obvezno prikazati dejansko, pregledno in popolno ceno letalskih vozovnic;

59. z veseljem pričakuje rezultate študij Komisije in Parlamenta o financiranju obmorskih pristaniških struktur, kar bi obema institucijama omogočilo oceno, ali se sedanja pravila uporabljajo usklajeno ali pa jih je treba prilagoditi;

Dialog o konkurenci med Parlamentom in Komisijo

Dialog o konkurenci

60. pozdravlja udeležbo podpredsednika Komisije Joaquína Almunie pri izmenjavah mnenj s Parlamentom ter pozitivno sodelovanje prek obveščanja, ki ga je letos organiziral generalni direktorat Komisije za konkurenco; meni, da je letno srečanje poslancev Parlamenta in generalnega direktorja tega generalnega direktorata dobra praksa, ki jo je treba nadaljevati;

61. ob 40. obletnici poročila o politiki konkurence, ki ga pripravlja Komisija, poziva k sprejetju sporazuma med Parlamentom in Komisijo, s katerim bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta kot neposredno izvoljenega telesa, ki zastopa evropske državljane; s takšno praktično ureditvijo bi morali poglobiti potekajoči dialog in brez poseganja v izključna pooblastila Komisije po Pogodbi morda institucionalizirati redni dialog med Komisijo in Parlamentom z določitvijo postopkov in obvez v zvezi s spremljanjem izvajanja priporočil Parlamenta;

Letno poročilo o politiki konkurence

62. poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo vključi:

–   opis zakonodajnih in nezakonodajnih ter zavezujočih in nezavezujočih instrumentov, ki so bili sprejeti v posameznem letu, in obrazložitev sprememb;

–   povzetek prispevkov Parlamenta in zainteresiranih strani v kontekstu javnih posvetovanj z obrazložitvijo razlogov, zakaj je nekatere predloge sprejela, drugih pa ne;

–   opis ukrepov, ki jih je Komisija v posameznem letu sprejela za povečanje preglednosti njenega odločanja in za zagotovitev boljšega upoštevanja ustreznega postopka; ta del naj bi vključeval tudi poročilo o dialogu o konkurenci s Parlamentom;

Letni delovni program o konkurenci

63. poziva Komisijo, naj na začetku vsakega leta predstavi delovni program o konkurenci, ki bo zajemal natančen seznam zavezujočih in nezavezujočih konkurenčnih instrumentov, ki naj bi bili sprejeti v naslednjem letu, ter predvidenih javnih posvetovanj;

64. poudarja, da bi moral poročilo in delovni program odboru ECON predstaviti komisar za konkurenco;

°

°          °

65. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Priloga (povezana z odstavkom 21)[27]

1.  pozdravlja delo Komisije za usklajen evropski pristop h kolektivnim tožbam; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 26. marca 2009 o beli knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil in meni, da morajo biti nove pobuda s področja kolektivnih tožb v konkurenčni politiki skladne z vsebino te resolucije in resolucije iz leta 2009;

2.  meni, da je v sektorju konkurence javno izvrševanje bistveno za izvajanje določb Pogodb, za popolno uresničenje ciljev EU in zagotovitev, da bodo Komisija in nacionalni organi s področja konkurence izvrševali konkurenčno zakonodajo EU;

3.  vseeno ugotavlja, da na vse bolj povezanem enotnem trgu, na katerem spletno trgovanje hitro narašča, obstaja potreba po vseevropskem pristopu do kolektivnih tožb;

4.  ugotavlja, da bi lahko izvrševanje na zasebni ravni s kolektivnimi tožbami pripomoglo k zagotavljanju odškodnine na ravni EU za škodo, povzročeno potrošnikom in podjetjem, ter prispevalo k učinkovitosti evropske konkurenčne zakonodaje;

5.  ugotavlja, da v mnogih državah članicah že obstajajo oblike izvrševanja na zasebni ravni, vendar se nacionalni sistemi zelo razlikujejo in številne države članice še nimajo jasnih posebnih pravil o kolektivnih tožbah niti ne o sodnem varstvu;

6.  poudarja, da bi morale biti za dokončno oblikovanje notranjega trga pravice potrošnikov po vsej Uniji skladnejše; poudarja, da lahko dobro zasnovan sistem kolektivnih tožb prispeva k zaupanju potrošnikov in s tem k neoviranemu delovanju notranjega trga in elektronskega trgovanja ter tako spodbudi konkurenčnost evropskega gospodarstva;

7.  ugotavlja, da nacionalna sodišča obravnavajo razmeroma malo zasebnih odškodninskih tožb;

8.  zato poudarja, da je treba ukrepati, da bosta pravica do dostopa do sodnega varstva in evropska konkurenčna zakonodaja učinkovitejša, saj posamezne tožbe niso vedno zadostne in učinkovite;

9.  želi spomniti, da trenutno samo države članice sprejemajo nacionalne predpise o določanju višine odškodnine; nadalje ugotavlja, da izvrševanje nacionalnega prava ne sme preprečiti enotnega izvrševanja evropskega prava;

10. dodaja, da lahko evropski sistem kolektivnih tožb povzame najboljše nacionalne prakse na področju kolektivnih tožb;

11. nadalje poudarja, da bi moral horizontalni instrument EU o kolektivnih tožbah opredeliti skupne minimalne standarde o izplačilu kolektivne odškodnine v skladu z načeli subsidiarnosti, posebnosti in sorazmernosti, po možnosti pa bi moral obsegati tudi splošna postopkovna vprašanja in vprašanja mednarodnega zasebnega prava;

12. meni, da bi bilo treba ustrezno upoštevati specifična vprašanja s področja konkurence in da morajo instrumenti, ki bi veljali za kolektivne tožbe, v celoti in ustrezno upoštevati posebnosti protimonopolnega sektorja;

13. opominja, da ta specifična vprašanja zajemajo politiko prizanesljivosti, ki je bistveno sredstvo za odkrivanje kartelov; poudarja, da skupinske tožbe ne bi smele ogrožati učinkovitosti sistema prizanesljivosti in postopka poravnave;

14. poleg tega poudarja, da imajo odškodninske tožbe zaradi kršitev konkurenčnega prava EU posebne značilnosti, po katerih se ločijo od drugih odškodninskih tožb, saj lahko vplivajo na pooblastila, ki jih Pogodbe neposredno podeljujejo javnim organom ter jim omogočajo odkrivanje in sankcioniranje kršitev, po drugi strani pa izvirajo iz ravnanja, ki izkrivlja neovirano delovanje notranjega trga, in bi lahko na različnih ravneh vplivale na odnose med podjetji in potrošniki;

15. poudarja, da za oceno posebnih in pomembnih vprašanj, ki jih na drugih področjih ni, obstajajo primerjalne izkušnje ter veliko dokumentacije za njihovo obravnavanje;

16. poudarja, da dosedanje izkušnje iz držav članic EU, kjer se tovrstni mehanizmi že uporabljajo, kažejo, da ne prihaja do zlorab ali likvidacij podjetij;

17. ponavlja, da je treba v zvezi s kolektivnimi tožbami na področju konkurenčne politike oblikovati zaščitne ukrepe, da bi se izognili sistemu skupinskih tožb z neupravičenimi zahtevki in tožarjenju ter da bi zaščitili načelo enakosti v sodnih postopkih, ter poudarja, da morajo zaščitni ukrepi med drugim zajemati naslednje:

     –   skupina tožnikov mora biti pred vložitvijo tožbe natančno opredeljena (postopek opt-in);

     –   v imenu jasno opredeljene skupine lahko tožbo vložijo javni organi, kot so varuh človekovih pravic ali tožilci, pa tudi predstavniški organi;

     –   merila za opredelitev predstavniških organov, ki lahko vložijo tožbo, morajo biti opredeljena na ravni EU;

     –   sistem skupinskih tožb je treba zavrniti, saj bi pretirano spodbujal k pravdanju, utegnil bi biti v nasprotju z ustavo nekaterih držav članic in vplivati na pravice žrtev, ki bi v sodnem postopku sodelovale nevede, sodba sodišča pa bi bila zanje vseeno zavezujoča;

(a) dovoljene posamezne tožbe:

     –   tožniki morajo imeti v vsakem primeru možnost, da izkoristijo možnost alternativnega individualnega odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem;

     –   kolektivni tožniki ne smejo biti v boljšem položaju kot individualni tožniki;

(b) povrnitev manjše in razpršene škode:

     –   tožniki v zadevah manjših in razpršenih škod lahko ustrezno dostopajo do sodnega varstva prek kolektivnih tožb in si tako zagotovijo pravično odškodnino;

(c) odškodnina le za dejansko škodo:

     –   prizna se lahko le odškodnina za dejansko utrpljeno škodo: kaznovalne odškodnine in nepoštena obogatitev morajo biti prepovedane;

     –   vsak tožnik mora svoj zahtevek podpreti z dokazi;

     –   dodeljena odškodnina mora biti med posamezne žrtve porazdeljena sorazmerno s škodo, ki so jo utrpele;

     –   odvetniške nagrade, vezane na uspeh, v Evropi niso običajna praksa in jih je treba zavrniti;

(d) načelo Kdor izgubi, plača:

     –   ne morejo se voditi postopki, če je tožnik zaradi pomanjkanja finančnih sredstev brez obrambe; poleg tega pravdne stroške in s tem procesno tveganje nosi stranka, ki izgubi; določitev predpisov za kritje stroškov je v pristojnosti držav članic;

(e) prepoved financiranja s strani tretjih oseb:

     –   postopkov ne bi smele vnaprej financirati tretje osebe, recimo prek odstopitve morebitnih kasnejših pravic tožnikov do odškodnine tretji osebi;

18. poziva Komisijo, naj temeljito in objektivno preuči, ali je mogoče ta varovala v sistemu kolektivnih tožb dejansko zagotoviti;

19. poziva Komisijo, naj jasno določi pogoje, pod katerimi je tožba dopustna, in poskrbi, da bodo države članice zagotovile, da se dopustnost vsake morebitne kolektivne tožbe predhodno preveri in se tako potrdi, ali so izpolnjeni pogoji in ali je tožba primerna za nadaljevanje postopka;

20. poudarja, da morajo horizontalni okviri zagotavljati dve osnovni domnevi:

     –   države članice ne bodo uporabljale strožjih pogojev za kolektivne tožbe zaradi kršitev prava EU od tistih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnega prava držav članic;

     –   nobeno od načel iz horizontalnega okvira ne preprečuje sprejetja dodatnih ukrepov za zagotovitev, da je pravo EU popolnoma učinkovito;

21. če bi Komisija predstavila predlog zakonodajnega instrumenta, ki bi urejal kolektivne tožbe na področju konkurenčne politike, predlaga, naj bo dovoljeno tako nadaljnjo ukrepanje, po katerem bi se zasebno izvrševanje s skupinsko tožbo lahko izvajalo samo, če bi bila že pred tem izdana odločba Komisije ali nacionalnega konkurenčnega organa o kršitvi, s čimer bi se zavaroval sistem prizanesljivosti ter bi zagotovili, da bodo Komisija in nacionalni konkurenčni organi sprejeli učinkovite ukrepe, s katerimi bodo zagotovili izvrševanje konkurenčne zakonodaje EU;

22. ugotavlja, da vzpostavitev načela nadaljnjega ukrepanja ne izključuje možnosti sprejemanja tako samostojnih kot nadaljnjih ukrepov za področje konkurence in za druga področja v okviru drugih pravnih instrumentov; poudarja, da je treba v primeru samostojnega ukrepanja zagotoviti, da se vsak zasebni pravdni postopek lahko ustavi, dokler pristojni organ ne sprejeme odločitve o javnem izvrševanju v zvezi s kršitvijo po zakonodaji EU;

23. podpira razvoj močnih vseevropskih mehanizmov za alternativno reševanje sporov kot prostovoljnih in hitrih zunajsodnih postopkov za reševanje sporov z nizkimi stroški, pa tudi samoregulativnih instrumentov, na primer kodeksov ravnanja; po drugi strani pa poudarja, da bi morali ti instrumenti ostati alternativa sodnemu varstvu (kot pove že ime) in ne predpogoj zanj;

24. meni, da lahko učinkovit sistem kolektivnih tožb dejansko spodbudi razvoj mehanizmov za alternativno reševanje sporov, in sicer s spodbujanjem strank, da svoja nasprotja rešijo hitro in brez sodišča;

25. meni, da igra škoda ali izguba, ki jo utrpi posameznik, ključno vlogo pri odločitvi o vložitvi tožbe, in meni, da bi se lahko pravila nacionalnih postopkov držav članic zgledovala po Uredbi (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti[28] kot referenci v zadevah kolektivnih tožb, kadar vrednost zahtevka ne preseže področja uporabe uredbe;

26. poudarja, da bi bilo treba zakonodajne instrumente, ki jih Komisija predlaga v zvezi s kolektivnimi tožbami na področju konkurence, nemudoma sprejeti, in sicer izključno z rednim zakonodajnim postopkom.

• [1]  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.
• [2]  UL L 24, 29.01.2004, str. 1.
• [3]  UL C 210, 1.9.2006, str. 2.
• [4]  UL C 270, 25.10.2008, str. 8.
• [5]  UL C 10, 15.01.2009, str. 2.
• [6]  UL C 72, 26.03.2009, str. 1.
• [7]  UL C 195, 19.08.2009, str. 9.
• [8]  UL C 16, 22.01.2009, str. 1.
• [9]  UL C 6, 11.1.2011, str. 5.
• [10]  http://www.europarl.europa.eu/activities/committees/studies/download.do?language=en&file=42288.
• [11]  http://ec.europa.eu/competition/consultations/2010_best_practices/best_practice_articles.pdf.
• [12]  http://ec.europa.eu/competition/consultations/2010_best_practices/hearing_officers.pdf.
• [13]  http://ec.europa.eu/competition/consultations/2010_best_practices/best_practice_submissions.pdf
• [14]  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
• [15]  „Vsak član Komisije zagotovi reden in neposreden pretok informacij med njim in predsednikom zadevnega parlamentarnega odbora.“
• [16]  „V treh mesecih po sprejetju resolucije parlamenta Komisija v pisni obliki sporoči Parlamentu informacije o ukrepih, sprejetih kot odgovor na posebne zahteve, ki jih je Parlament v svojih resolucijah naslovil nanjo, vključno v primerih, ko mnenj Parlamenta ni mogla upoštevati.“
• [17]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0152.
• [18]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0187.
• [19]  Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0494.
• [20]  Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0032.
• [21]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0120.
• [22]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0263.
• [23]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0099.
• [24]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0050.
• [25]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0023.
• [26]  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.
• [27]  Iz mnenja Odbora mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 20. oktobra 2011 o usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam.
• [28]  UL L 199, 31.7.2007, str. 1.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (22. 11. 2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki konkurence EU
(2011/2094(INI))

Pripravljavec mnenja: Ashley Fox

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja 40. obletnico poročil Komisije o konkurenci ter prispevek teh poročil k vzpostavitvi enotnega trga, zagotavljanju boljše izbire za potrošnike in spodbujanju gospodarske rasti v Uniji;

2.      poudarja, da je bil začasni okvir za državno pomoč zelo koristen pri podpori oživljanju gospodarstva; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s pragmatično uporabo pravil o državni pomoči in obenem zagotovi, da bo izkrivljanje konkurence kolikor je mogoče omejeno;

3.      ugotavlja, da tudi potrošniki pogosto ne morejo razumeti odločitev Komisije v zvezi z izrekanjem glob za kartele; zato poziva Komisijo, naj vključi osnovo za izračun glob, skupaj z novimi načeli glede glob, v uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil glede konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe[1]; pričakuje prilagoditev smernic o globah, ki zadevajo podjetja z enim proizvodom ter mala in srednja podjetja, kot je napovedal podpredsednik komisije Almunia;

4.      je prepričan, da je boljša preglednost cen bistvena, da se spodbuja konkurenca na enotnem trgu in potrošnikom ponudi resnična izbira;

5.      poziva Komisijo in vse zainteresirane strani, naj zagotovijo vključitev politike konkurence v celosten pristop k oživljanju notranjega trga, in sicer tako, da se v središče odločanja postavi tisto, čemur dajejo prednost državljani, potrošniki ter MSP, in da se poskuša odpraviti frustracije, s katerimi se srečujejo vsak dan;

6.      je seznanjen s kompleksnostjo verige preskrbe s hrano in pomanjkanjem preglednosti cen hrane; je prepričan, da bo boljša analiza stroškov, postopkov, dodane vrednosti, količin, cen in marž v vseh segmentih verige preskrbe s hrano – vključno z boljšo preglednostjo kakovosti, v skladu s konkurenčnim pravom in poslovno zaupnostjo – izboljšala informacije, ki so na voljo potrošnikom, in preglednost mehanizmov določanja cen v verigi preskrbe s hrano ter tako izboljšala izbiro za potrošnike in preprečevala nepošteno diskriminacijo potrošnikov; pozdravlja ustanovitev foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano in njene pozitivne učinke na izboljšanje trgovinskih praks;

7.      poudarja, da sedaj v večini držav EU ni učinkovitega pravnega sistema, ki bi urejal plačilo odškodnin za škodo, ki so jo utrpeli posamezniki zaradi kršitev konkurenčnega prava; ugotavlja, da organi za nadzor nad konkurenco kaznujejo kršitve konkurenčnega prava in globe se plačujejo državi, medtem ko potrošniki, ki jih je kršitev neposredno prizadela, ne prejmejo odškodnine; meni, da bi se bilo treba s tem vprašanjem spoprijeti na ravni EU z ustreznim kolektivnim odškodninskim mehanizmom za potrošnike; poziva Komisijo, naj temeljito premisli o možnosti ustanovitve evropskega sklada, ki bi se financiral iz naslova glob, izrečenih podjetjem, ki so kršila pravo EU o konkurenci; predlaga, da bi se lahko takšen sklad uporabil za kritje stroškov čezmejnih kolektivnih ukrepov z evropsko razsežnostjo, če se bodo sredstva uporabila za ta namen;

8.      pozdravlja sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (uredba REMIT) ter pobude držav članic, katerih namen je zagotoviti večjo preglednost cen energije in povečati zaupanje in izbiro potrošnikov na energetskem trgu; obžaluje zamudo, do katere je prišlo na strani držav članic pri prenosu in izvajanju tretjega energetskega svežnja, kar ovira vzpostavitev resničnega in konkurenčnega enotnega energetskega trga, potrošnikom pa onemogoča, da bi imeli koristi od konkurence v tem sektorju; opaža rast cen energije in negativne posledice te rasti za predelovalno industrijo in potrošnike, zlasti za ranljive skupine; glede na to, da se še ni v celoti oblikoval odprt in konkurenčen enoten energetski trg, spodbuja Komisijo, naj dejavno spremlja konkurenco na ustreznih energetskih trgih in spodbuja dostop obnovljivih virov energije do energetskih omrežij; je prepričan, da bi morala večja konkurenčnost v energetskemu sektorju zagotoviti cenovno ugodnejši in boljši dostop do energije za vse potrošnike in podjetja;

9.      opaža pomanjkanje konkurence na trgu gostovanja v tujih omrežjih ter poudarja potrebo po izboljšanju preglednosti cen; v zvezi s tem pozdravlja nova okvirna pravila EU za telekomunikacije in predlog Komisije za uredbo o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih (KOM(2011)402 končno), ki predlaga strukturne ukrepe za izboljšanje konkurence na veleprodajni ravni s pričakovanimi koristmi pri konkurenci na maloprodajni ravni, cenah in izbiri za potrošnike; še posebej poziva Komisijo, naj izpolni cilj, določen v Evropski digitalni agendi (KOM(2010)245 konč./2), da bi bilo treba do leta 2015 odpraviti razlike med cenami gostovanja v tujih omrežjih in nacionalnimi tarifami;

10.    pozdravlja odločitev Sveta, da podpre dolgo pričakovan enotni trg EU za patentno varstvo, ki bo zmanjšal stroške in dolgotrajne administrativne postopke za podjetnike ter s tem okrepil inovacije, spodbudil konkurenčno prednost držav članic in izboljšal enotni trg;

11.    poudarja, da je večja konkurenca na področju širokopasovnega omrežja bistvena za doseganje cilja strategije Evropa 2020, in sicer popolne pokritosti za evropske državljane, kar bo prineslo koristi potrošnikom in podjetjem; poziva Komisijo, naj preuči možne primere, v katerih je bil dostop do storitev širokopasovnega omrežja omejen na nacionalni ravni;

12.    poziva Komisijo, naj poveča nadzor nad protikonkurenčnim ravnanjem v vseh poslovnih sektorjih in, kjer je to primerno, sproži formalne postopke, zlasti kadar gre za vprašanje pravic potrošnikov;

13.    pozdravlja obstoječo izmenjavo med Komisijo in združenji potrošnikov na področju evropskega prava o konkurenci ter spodbuja Komisijo, naj dodatno podpira te izmenjave in po potrebi vanje vključi druge zainteresirane strani;

14.    opozarja na svoj poziv Komisiji, naj v svojem naslednjem letnem poročilu preuči, v kolikšnem obsegu lahko koncentracija dobaviteljev ključnih surovin škodi dejavnosti sektorjev odjemalcev in ekološko učinkovitejšemu gospodarstvu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Evelyne Gebhardt, Malcolm Harbour, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Eija-Riitta Korhola, Kurt Lechner, Hans-Peter Mayer, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Ashley Fox, Anna Hedh, Liem Hoang Ngoc, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Antonija Prvanova (Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova))

• [1]  UL L 1, 4.1.2003, str. 1-25.

MNENJE Odbora za promet in turizem (13.10.2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu o politiki konkurence EU
(2011/2094(INI))

Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora popolna vzpostavitev notranjega trga za vse vrste prometa še naprej ostati glavni cilj evropske prometne politike;

2.  podpira Komisijo pri protimonopolni politiki in politiki nadzora združevanja podjetij, ki sta pomembni za urejanje trga v korist varstva pravic potrošnikov;

3.  meni, da je treba okrepiti preglednost vseh stroškov in izdatkov v prometnem sektorju, tudi regionalnih služb, kar je osnovni pogoj za ocenjevanje upravičenosti do državne pomoči, ter zato ponovno poziva Komisijo, naj objavi na eni strani poročilo, ki bo vsebovalo pregled vse državne pomoči v sektorju javnega prometa, na drugi pa pregled posredne podpore, kot so obdavčitve, dajatve, financiranje infrastrukture in pristojbine za različne vrste prometa, ter njene učinke na konkurenco znotraj posameznih vrst prometa in med njimi;

4.  se strinja s Komisijo, da EU še vedno nima dovolj povezanega, interoperabilnega in učinkovitega čezmejnega omrežja prometne infrastrukture, ki je nujno za pošteno konkurenco v okviru dokončne vzpostavitve notranjega trga;

5.  ponovno potrjuje svojo zavezanost uresničevanju enotnega evropskega železniškega območja, pri čem je poglaviten nediskriminatoren dostop do železniškega omrežja; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo odprtje sektorja železniškega prometa konkurenco in pošteno konkurenco ter boljšo kakovost storitev, vključno z ustreznimi socialnimi standardi za zaposlene in javnimi storitvami; v zvezi s tem poudarja potrebo po neodvisnih ponudnikih storitev ter močnih in neodvisnih nacionalnih regulatorjih, ki se bodo usklajevali na evropski ravni;

6.  želi spomniti, da je Komisija sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki niso pravilno izvajale prvega železniškega paketa;

7.  poziva Komisijo, naj preveri skladnost odprave davka na dohodek za prevoznike v železniškem prometu s sedežem v dani državi članici in sočasne uvedbe pavšalne obdavčitve za vozni park z zakonodajo EU na področju konkurence, saj morajo tuja podjetja za razliko od domačih plačati davek na dohodek v državi članici sedeža in lahko to povzroči nelojalno konkurenco;

8.  poudarja, da bi moral biti glede na zadolženost družb v železniškem sektorju v novih državah članicah odpis preteklega dolga še naprej pogojno dovoljen, zlasti če bi s tem olajšali odprtje železniškega trga, čeprav se je treba vedno izogibati izkrivljanju konkurence;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi hitro odpravo vseh sedanjih omejitev kabotaže, da bo omogočila pošteno konkurenco in na splošno preprečila nepotrebno prazno vožnjo, ter uskladi socialne določbe na ravni EU, da se preprečita plačni damping in socialno neravnotežje;

10. poziva Evropsko komisijo, naj nenehno spremlja pravilno izvajanje pravnega reda EU glede preglednosti cen in protidiskriminacijskih določb pri nacionalnih sistemih zaračunavanja uporabe cest;

11. z veseljem pričakuje izide javnega posvetovanja o uporabi smernic za letalski sektor iz leta 2005; spodbuja Komisijo, naj skrbno preuči določbe za ocenjevanje socialne pomoči letalskim družbam in pomoči za njihovo prestrukturiranje, da bi razjasnila, ali v današnjih tržnih pogojih letalskim prevoznikom še vedno omogočajo enake konkurenčne pogoje ali pa jih je treba revidirati;

12. poudarja, da je za EU izjemno pomembno, da ohrani visoko raven svoje letališke infrastrukture, in poziva Komisijo, naj pozorno spremlja državno podporo, dodeljeno regionalnim letališčem in nizkocenovnim letalskim prevoznikom;

13. je zaskrbljen zaradi prakse nekaterih letalskih prevoznikov, ki potnikom preprečujejo vkrcanje z artikli, kupljenimi v trgovinah na letališču, če ti niso vključeni v en kos ročne prtljage, a jim hkrati omogočajo neomejeno nakupovanje v letalu; meni, da ta praksa omejuje svobodo izbire in ustvarja nelojalno konkurenco; poziva Komisijo, naj začne preiskavo za prenehanje takšne prakse;

14. meni, da je bistveno, da se vsem potnikom zagotovi pravica do takojšnjega, enostavnega in dostopnega postopka za vložitev pritožb brez dodatnih stroškov, tako da lahko pristojni nacionalni in evropski organi za varstvo potrošnikov ugotovijo primere zlorabe prevladujočega položaja, nelojalne konkurence in/ali nedovoljenih pogojev v potovalnih pogodbah; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z združenji in organi za varstvo potrošnikov prepreči takšne prakse;

15. poziva Komisijo, naj zagotovi pošteno in pregledno dodeljevanje ter učinkovito uporabo slotov, v zvezi s tem pa pričakuje tudi ustrezen predlog;

16. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe proti vsakršni diskriminatorni politiki, ki bi jo lahko uvedle v okviru sporazumov med EU in tretjimi državami, da bi preprečili izkrivljanje konkurence med mednarodnimi letalskimi prevozniki in tako zagotovili pošteno konkurenco;

17. poudarja potrebo po dokončni vzpostavitvi enotnega evropskega neba, s katerim bo določen načrt izvedbe, ki bo zagotavljal preglednost cen storitev;

18. ponavlja, da je treba dosledno izvrševati pravila, po katerih je treba za bolj pošteno konkurenco znotraj posameznih vrst prometa in med njimi obvezno prikazati dejansko, pregledno in celotno ceno letalskih vozovnic;

19. izraža zadovoljstvo, da so pravice potnikov zdaj določene za vse prometne sektorje, in posebej pozdravlja namero Komisije, da bo objavila celovit skupni pregled pravic potnikov v vseh vrstah prometa; priporoča ji tudi, naj objavi priročnik/vodnik ter naj ga za boljše obveščanje potnikov razdeli čim večjemu krogu potnikov;

20. poziva Komisijo, naj spodbuja uveljavitev listine o pravicah turistov in zagotovi večjo jasnost in preglednost obstoječih standardov, ki ščitijo pravice turistov v različnih okoliščinah; poziva Komisijo, naj te pravice po potrebi nadalje okrepi in spodbuja konkurenčnost evropskega turizma, zlasti s spodbujanjem uporabe Lizbonske pogodbe, ki to področje obravnava kot posebno politiko; v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z oblastmi na različnih ravneh in operaterji v sektorju podpre postopno uskladitev evropskega sistema za klasifikacijo hotelov;

21. z veseljem pričakuje rezultate študij Komisije in Parlamenta o financiranju pristaniških struktur na morju, kar bi obema institucijama omogočilo, da ocenita, ali se sedanja pravila uporabljajo usklajeno ali pa jih je treba prilagoditi v okviru morebitnih posebnih smernic;

22. poziva države članice, naj pospešijo izvajanje tretje poštne direktive, in spodbuja Komisijo, naj podrobno oceni nadomestila za storitve splošnega gospodarskega pomena na tem področju;

23. poziva Komisijo, naj pri izvajanju direktive o liberalizaciji poštnih storitev preveri skladnost z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve in zagotovi, da bo konkurenca omejena predvsem na področje kakovosti in storitev ter ne bo vodila k socialnemu dampingu na račun delavcev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	11.10.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 3 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Ryszard Czarnecki, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Mike Nattrass, Hubert Pirker, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Tusas (Georgios Toussas), Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Riquet
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	22.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Băsescu, Pervenche Berès, David Casa, Robert Goebbels, Carl Haglund, Sophia in ‘t Veld, Andreas Schwab