Postopek : 2011/2073(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0444/2011

Predložena besedila :

A7-0444/2011

Razprave :

PV 02/02/2012 - 11
CRE 02/02/2012 - 11

Glasovanja :

PV 02/02/2012 - 12.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0020

POROČILO     
PDF 198kWORD 196k
10. 1. 2012
PE 469.994v02-00 A7-0444/2011

o proračunskem nadzoru nad humanitarno pomočjo EU, ki jo vodi GD ECHO

(2011/2073(INI))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Martin Ehrenhauser

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o proračunskem nadzoru nad humanitarno pomočjo EU, ki jo vodi GD ECHO

(2011/2073(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 214 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki obravnava humanitarno pomoč,

–   ob upoštevanju finančne uredbe(1) in njenih izvedbenih pravil(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči(3),

–   – ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2011 z naslovom „Za učinkovitejše evropsko odzivanje na nesreče: vloga civilne zaščite in humanitarne pomoči“(4), z dne 19. januarja 2011 o razmerah na Haitiju leto po potresu: humanitarna pomoč in obnova(5), z dne 10. februarja 2010 o nedavnem potresu na Haitiju(6), z dne 29. novembra 2007 o evropskem soglasju o človekoljubni pomoči in z dne 18. januarja 2011 o izvajanju soglasja glede humanitarne pomoči: vmesni pregled akcijskega načrta in nadaljnji ukrepi(7),

–   o upoštevanju svojih resolucij z dne 5. maja 2010 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008(8) in z dne 10. maja 2010 za proračunsko leto 2009(9),

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvajanju proračuna v proračunskem letu 2008(10) in 2009(11), skupaj z odgovori institucij,

–   ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča št. 3/2006 z naslovom „Odziv humanitarne pomoči Evropske komisije na cunami“, št. 6/2008 z naslovom „Pomoč Evropske komisije za sanacijo po cunamiju in hurikanu Mitch“, št. 15/2009 z naslovom „Pomoč Evropske unije, ki se izvaja prek organizacij Združenih narodov: odločanje in spremljanje“ in št. 3/2011 z naslovom „Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah, ki so bile prizadete v konfliktih“,

–   ob upoštevanju letnih poročil in letnih poročil o dejavnostih za proračunski leti 2009 in 2010 ter prilog generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO),

–   ob upoštevanju letnega poročila o politiki humanitarne pomoči in njenem izvajanju za leto 2009 (COM(2010)0138) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2011)0398),

–   ob upoštevanju letnega poročila o politikah Evropske unije glede humanitarne pomoči in civilne zaščite ter o njihovem izvajanju v letu 2010 (COM(2011)0343) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2011)0709),

–   ob upoštevanju okvirnega finančnega in upravnega sporazuma med Evropsko komisijo in Združenimi narodi,

–   ob upoštevanju okvirnega partnerskega sporazuma med Komisijo in humanitarnimi organizacijami,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A7-0444/2011),

A. ker so se število, pogostost, obseg in resnost humanitarnih nesreč močno povečali in so tovrstne nesreče prizadele več delov sveta;

B.  ker je treba zaradi vloge EU kot vodilnega svetovnega akterja na področju humanitarne pomoči ter vse večjega števila in pogostosti posredovanja v EU in zunaj nje, k čemur je treba dodati še trenutne proračunske omejitve, poudariti pomen dobrega finančnega poslovodenja v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

C. ker sta hudi katastrofi na Haitiju in v Pakistanu znova pokazali, da je treba izboljšati učinkovitost, hitrost in usklajevanje instrumentov EU za odziv na nesreče;

Učinkovitost in uspešnost sistema za kontrolo, spremljanje in nadzor generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito

1.  je seznanjen z odločenostjo GC ECHO, da bo izboljšal učinkovitost in uspešnosti humanitarne pomoči EU, ter s sprejetimi ukrepi;

2. opominja na mnenje Evropskega računskega sodišča iz letnih poročil, v katerih so sistemi za predhodno kontrolo, spremljanje in nadzor, naknadne revizije ter službe za notranjo revizijo GD ECHO na splošno ocenjeni kot uspešni; kljub temu poudarja, da so na vseh omenjenih področjih mogoče nadaljnje izboljšave;

Partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu: nevladne organizacije

3.  ugotavlja, da povezave med GD ECHO ter partnerskimi nevladnimi organizacijami ureja okvirni sporazum o partnerstvu, medtem ko se proračun izvaja z neposrednim centraliziranim upravljanjem;

4. pozdravlja večjo prilagodljivost in učinkovitost, ki ju omogoča okvirni sporazum o partnerstvu za leto 2008 v primerjavi z okvirnim sporazumom o partnerstvu za leto 2005, na primer bolj v rezultate usmerjen pristop, uvedbo kontrolnih mehanizmov A in P ter poenostavitev in manj nejasnosti zaradi uvedbe smernic; poziva Komisijo, naj prek prihodnjega okvirnega sporazuma o partnerstvu po letu 2012 še naprej izpopolnjuje ukrepe, ki izboljšujejo učinkovitost sodelovanja s partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu; poudarja, da je treba izboljšati učinkovitost sodelovanja in zmanjšati pretirano upravno breme za partnerje iz okvirnega sporazuma o partnerstvu, hkrati pa zagotoviti visoko raven odgovornosti in preglednosti;

5. poziva Komisijo, naj izboljša metode in prakse ocenjevanja, ali potencialni partner izpolnjuje pogoje za okvirni sporazum o partnerstvu ali ne; opozarja, da izkušnje pred podpisom okvirnega sporazuma o partnerstvu za leto 2008 kažejo, da je bila prvotna ocena v prid partnerjem v okviru kontrolnega mehanizma P, ki je temeljila na njihovih sistemih notranjih kontrol in finančne trdnosti, preveč optimistična; opozarja, da so, potem ko na podlagi izhodiščne ocene dobijo tak status, partnerji iz nadzornega mehanizma P manj pogosto podvrženi revizijam sistemov notranjih kontrol, dovoljena jim je uporaba lastnih postopkov javnih naročil, za njihove dejavnosti pa ne veljajo pogodbene omejitve za financiranje; opozarja, da je bilo zaradi ocene v okvirnem sporazumu o partnerstvu za leto 2008 mnogim treba ocene znižati na partnerje A, torej partnerje v okviru kontrolnega mehanizma A;

6. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo partnerji pravočasno obravnavali slabosti, ugotovljene med rednimi revizijami njihovih sistemov, in da bodo sprejeti potrebni ukrepi, če jih ne bodo; opozarja, da si morajo zunanji revizorji še naprej prizadevati za izboljševanje kakovosti svojih priporočil partnerjem ter pri tem upoštevati posebne strukture partnerjev, da bi zagotovili sprejemanje in izvedljivost teh priporočil; poudarja, da so potrebne nadaljnje izboljšave in standardizacija pri dokumentiranju ocene predlogov za dejavnosti humanitarne pomoči, da se omogoči celovita primerjava;

7. meni, da je z vzpostavljenimi mehanizmi za revizijo in spremljanje zagotovljena večja odgovornost glede ocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti partnerjev iz okvirnega sporazuma o partnerstvu kot v primeru partnerjev iz ZN; kljub temu poudarja, da mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, ni mogoče primerjati s partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu;

Mednarodne organizacije, ZN

8.  ugotavlja, da odnose med GD ECHO ter njegovimi partnerji iz ZN ureja okvirni finančni in upravni sporazum, medtem ko odnose z družino Rdečega križa in Mednarodno organizacijo za migracije ureja okvirni sporazum o partnerstvu za mednarodne organizacije; opozarja, da se v obeh primerih proračun izvršuje s skupnim upravljanjem;

9.  poudarja, da so se pri pogojih in izvrševanju kontrol in nadaljnjega spremljanja sredstev EU v okviru skupnega upravljanja pokazale resne slabosti; poziva Komisijo, naj se zlasti z agencijami ZN dogovori o potrebnih ukrepih, da se bo mogoče opreti na revizije, ki jih izvedejo organi ZN, ter okrepi in izboljša zagotovila, pridobljena iz obstoječih pregledov, vključno s preverjanjem;

10. opozarja, da potekajoča revizija finančne uredbe nakazuje, da je treba sredstva EU, ki se usmerjajo prek ZN in mednarodnih organizacij, upravljati v skladu s pravili za posredno upravljanje;

11. poudarja, da morajo biti zahteve glede kontrol za posredno upravljanje sredstev EU enako stroge kot zahteve za skupno upravljanje; pričakuje, da bodo partnerji GD ECHO zagotavljali stopnjo odgovornosti za posredno upravljanje sredstev EU, ki ustreza stopnji, navedeni v členu 57(5) predloga Komisije za finančno uredbo; poudarja, da je dostop do revizijskih poročil partnerjev GD ECHO nujen za potrditev dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna EU;

12. vztraja, naj se organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, pravočasno zagotovi dostop do rezultatov revizije, brez poseganja v pooblastila in pristojnosti Evropskega računskega sodišča ali Evropskega urada za boj proti goljufijam;

13. obžaluje splošno naravo poročil ZN, ki ne vsebujejo zadostnih podatkov o rezultatih; poudarja, da so zaradi načela enotne revizije ZN in dejstva, da so pristojnosti Komisije za nadzor omejene na preverjanje in spremljanje, poročila ZN glavni vir podatkov za zagotavljanje odgovornosti in preglednosti;

14. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo poročila ZN vsebovala zadostne podatke o rezultatih, torej o izložkih in izidih, projektov v obdobju, ki ga poročilo obravnava; poudarja, da morajo biti merljivi kazalniki izložka in učinka sestavni del meril za poročanje; obžaluje dejstvo, da več kot 70 % odgovorov GD ECHO na vprašalnike Evropskega računskega sodišča za posebno poročilo št. 15/2009 razkriva, da so bila poročila ZN pozna, ter poziva Komisijo, naj predstavi trenutno stanje v zvezi s tem;

15. poudarja, da obstajajo razlike med Komisijo in podpisnicami okvirnega finančnega in upravnega sporazuma glede razlage klavzule o preverjanju iz okvirnega finančnega in upravnega sporazuma, zlasti kar zadeva izvajanje pregledov; pozdravlja sprejetje standardnega obsega pooblastil za preverjanja v juliju 2009 za zagotavljanje dodatnih smernic za uporabo klavzule o preverjanju in njeno razlago; opozarja, da glede na zadnje ugotovitve sektorja za zunanjo revizijo GD ECHO ter Evropskega računskega sodišča v okviru letne izjave o zanesljivosti obstajajo možnosti za dodatno pojasnitev dogovorjenega standardnega obsega pooblastil in klavzule o preverjanju;

16. ugotavlja, da sektor za zunanjo revizijo ni imel večjih koristi od povečanja števila zaposlenih na sedežu GD ECHO leta 2010 (z 247 na 289);

17. obžaluje težave Evropskega računskega sodišča pri dostopanju do informacij o dejavnostih, ki jih izvajajo partnerji iz ZN; opozarja, da v skladu s klavzulo o preverjanju iz okvirnega finančnega in upravnega sporazuma EU in posledično Evropsko računsko sodišče lahko izvajata finančne preglede na kraju samem ter da morajo ZN zagotoviti vse ustrezne finančne podatke; poudarja, da morajo ZN Evropskemu računskemu sodišču zagotoviti dostop do potrebnih informacij in tako izpolniti klavzulo o preverjanju iz okvirnega finančnega in upravnega sporazuma;

18. pozdravlja pozitivne rezultate razprav s svetovnim programom za hrano in Skladom Združenih narodov za otroke (UNICEF), v skladu s katerimi sta spremenila svoja pravila in zagotovila dostopnost svojih poročil o notranji reviziji GD ECHO; poziva GD ECHO, naj podobna pogajanja nemudoma izvede tudi z drugimi agencijami ZN ter tako zagotovi preprost dostop brez birokratskih ovir do njihovih poročil o notranji reviziji; poziva Komisijo, naj pristojne odbore EP vsakih šest mesecev obvesti o napredku v pogajanjih; poudarja, da morajo biti vsa poročila o notranji reviziji Komisiji na voljo v elektronski obliki, in ne le v prostorih ustrezne agencije ZN;

19. opozarja, da so se leta 2010 začele razprave s svetovnim programom za hrano z namenom dogovora o skupni metodologiji, v skladu s katero bi ta program izvajal revizije projektov, ki jih financira EU; poziva Komisijo, naj uspešno doseže ta cilj in podobna pogajanja izvede še z drugimi partnerji iz ZN;

20. pozdravlja trenutna prizadevanja delovne skupine za odgovornost za pomoč ob nesrečah in njeno revidiranje, ki je bila ustanovljena v okviru Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) in jo vodi član Evropskega računskega sodišča; opozarja, da sta glavna cilja naslednja: (i) določitev smernic in dobre prakse s končnim ciljem oblikovati enoten celovit model poročanja in (ii) vzpostavitev smernic in dobre prakse na področju revidiranja pomoči ob nesrečah;

21. meni, da je to pomemben korak naprej pri obravnavanju izzivov preglednosti in odgovornosti v sodelovanju z ZN in drugimi mednarodnimi organizacijami; spodbuja delovno skupino, naj izpolni svoja pooblastila v določenem časovnem okviru;

22. poudarja, da so od razkritja ob koncu leta 2006, da je vlada Severne Koreje zlorabila sredstva ZN za humanitarne in razvojne dejavnosti, številni kritizirali, da ZN skladov ne upravlja dovolj pregledno, odgovorno, učinkovitost in uspešno; obžaluje, da reforma ZN na področjih preglednosti in odgovornosti še ni prinesla pomembnega napredka; poudarja, da morajo države članice EU pokazati več politične volje, odločnosti in usklajenosti za napredek reforme in zagotavljanje večje odgovornosti; poziva visoko predstavnico Unije za zunanjo in varnostno politiko, naj to vprašanje obravnava prednostno in prevzame vlogo pobudnice;

Učinkovitost in uspešnost izvajanja humanitarne pomoči EU, ki jo upravlja GD ECHO

23. priznava koristi tega, da GD ECHO in njegovi partnerji iščejo nove načine financiranja; hkrati poziva k spoštovanju različnosti sodelujočih strani (Združeni narodi, Mednarodni rdeči križ in Rdeči polmesec, nevladne organizacije) pri financiranju in izvajanju evropskih humanitarnih programov, saj so nesreče pogosto nadnacionalne narave in je zato treba ukrepati večstransko in usklajeno; spodbuja prizadevanja za krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev in povečanje zmožnosti uradov GD ECHO in strokovnjakov na kraju samem za ocenjevanje in hitro odzivanje na terenu;

24. poudarja, da je točna in skladna ocena potreb nujni pogoj za uspešno izvajanje humanitarne pomoči; priznava, da po zaslugi ocene svetovnih potreb in ocene pozabljenih kriz humanitarna pomoč, ki jo upravlja GD ECHO, izpolnjuje bistveno merilo, in sicer da strogo temelji na potrebah; poudarja, da mora Komisija nadaljevati svoja prizadevanja za vključevanje v razpravo o vzpostavitvi bolje usklajevane in skladnejše ocene potreb; pozdravlja dialog med Komisijo in ZN na tem področju;

Partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu

25. opozarja na kakovostno delo partnerjev GD ECHO, zahvaljujoč učinkoviti izbirni metodi – zlasti prek sporazuma o partnerstvu – in oblikovanju standardov in praks, namenjenih humanitarnemu področju; prav tako poudarja, da je učinkovit nadzor uporabe sredstev v okviru revizij, ki so jih pri partnerjih izvedle zasebne revizijske službe, bistven in prispeva k legitimnosti humanitarnega sektorja; vendar pa v skrbi za ohranjanje različnih partnerjev in zagotavljanje dostopa do sredstev malim in srednjim nevladnim organizacijam opaža zapletenost upravnih postopkov za dostop, pretirane upravne pristojbine, ki so zelo obremenjujoče za nevladne organizacije, in težave, ki so nastale pri potekajočih revizijah zaradi pomanjkanja človeških virov, ter poziva k prilagoditvi uporabljenih mehanizmov posebnostim humanitarnega sektorja in lokalnim potrebam, da se humanitarna pomoč ustrezno usmeri in da se dovolj zgodaj začne usklajevati delovanje različnih organizacij, ki sodelujejo v operacijah pomoči;

26. pozdravlja prizadevanja GD ECHO, da bi spodbudil uporabo inovativnih pristopov kot so tisti, ki temelji na gotovini („cash-based approach“), zlasti brezpogojnih nakazil, ki so namenjena najbolj izpostavljenim skupinam; ugotavlja, da bi bili ti pristopi ob uporabi lokalnih trgov lahko učinkovitejši od pomoči v naravi in ne pomenijo vedno višjega fiduciarnega tveganja; zato spodbuja GD ECHO, naj še naprej razvija pristope, ki temeljijo na gotovini, in spodbuja svoje partnerje k njihovi uporabi.

27. opozarja na sklepe po treh ciklih revizij na sedežu partnerjev, ki jih je opravil sektor za zunanjo revizijo GD ECHO, o naravi in neoporečnosti finančnih odnosov med GD ECHO in njegovimi partnerji, v skladu s katerim so bila sredstva, ki jih je dala na voljo Komisija, v celoti porabljena z razumno skrbnostjo ter v skladu z veljavnimi pravili in predpisi;

28. ugotavlja, da se večina priporočil na osnovi revizij na sedežu partnerjev iz okvirnega sporazuma o partnerstvu, ki jih je opravil sektor za zunanjo revizijo, nanaša na pravila partnerjev za oddajo javnih naročil; opozarja na eno glavnih ugotovitev revizij na sedežu partnerjev, in sicer da nimajo vsi partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu (najsi gre za kontrolni mehanizem A ali P) vzpostavljenih postopkov, ki bi bili popolnoma skladni z načeli priloge IV okvirnega sporazuma o partnerstvu za leto 2008; ugotavlja, da obstajajo sporna vprašanja glede zagotavljanja celotnih spisov o javnih naročilih in vzpostavitve bolje dokumentiranih in neoporečnih postopkov javnih naročil;

29. ugotavlja, da morajo partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu obravnavati naslednja vprašanja: vzpostavitev ustreznih mehanizmov notranjih kontrol, izboljšanje in večja preglednost sistemov porazdelitve finančnih stroškov, izboljšanje slabosti v njihovih računovodskih sistemih in zavezanost vodstva standardom kakovosti, vzpostavitev postopka za obvladovanje tveganja za celotno organizacijo ter ozaveščanje o nevarnostih goljufij in korupcije;

30. ugotavlja, da partnerji GD ECHO lahko sklenejo pogodbe z izvajalskimi partnerji za izvajanje dejavnosti v podporo humanitarnim dejavnostim; obžaluje, da partnerji iz okvirnega sporazuma o partnerstvu nimajo ustreznih postopkov za izvajalske partnerje in jih ne nadzirajo in upravljajo ustrezno; zato poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje glede na to, da utegne nastati tveganje goljufij, da s tem povezana dokumentacija ni dostopna in da GD ECHO nima mehanizmov za ugotavljanje, kdo so partnerji podizvajalci;

31. meni, da je dejansko in stalno vključevanje upravičencev v načrtovanje in upravljanje pomoči eden temeljnih pogojev za kakovosten in hiter humanitarni odziv, zlasti v primeru dolgotrajnih kriz; poudarja, da v številnih primerih ni formalnih mehanizmov za pritožbe/povratne informacije upravičenca zadevnemu partnerju ali jasnih pravil o varstvu tistih, ki opozorijo na nepravilnosti; poudarja, da je ta ukrep pomemben za izboljšanje učinkovitosti in odgovornosti ter preprečevanje možnosti zlorabe materialne pomoči; poziva GD ECHO, naj nemudoma vzpostavi take mehanizme;

32. opozarja na priporočilo sektorja za zunanjo revizijo, da je treba izboljšati spremljanje razdeljevanja pomoči in spremljanje po njem, ki ga izvajajo zaposleni, ki niso vključeni v sam proces, da se opredeli, ali so bile z oceno potreb ugotovljene vse zahteve in ali so te zahteve izpolnjene; poziva Komisijo, naj uporabi izkušnje, pridobljene s temi dejavnostmi spremljanja;

Partnerji iz ZN

33. opozarja na mnenje Evropskega računskega sodišča iz posebnega poročila št. 15/2009, da so strateške in pravne zahteve za objektivno in pregledno izbiro partnerjev nezadostno prenesene v praktična merila v podporo odločanju v primeru partnerjev iz ZN; poziva Komisijo, naj sistematično izvaja in dokumentira formalne ocene s primerjavo mehanizmov zagotavljanja pomoči ZN in drugih partnerjev;

34. ugotavlja, da Komisija poleg prispevka k posrednim stroškom (do 7 % proračuna za dejavnost), torej k stroškom, ki niso neposredno povezani z izvajanjem določenega projekta, financira tudi različne stroške, ki so neposredno povezani (neposredni stroški) s projektom, vključno s stroški podpore za lokalne urade, zaposlene in prevoz, ki so neposredno povezani z dejavnostmi; poudarja, da se višina stroškov podpore, na primer prevoza, skladiščenja in pretovarjanja (npr. pomoči v hrani) med posameznimi primeri zelo razlikuje; priznava, da so razlogi za to lahko odvisni od razmer v posamezni državi, lahko pa so tudi posledica potrebe po uskladitvi operacij za zagotavljanje večje stroškovne učinkovitosti; predlaga, naj Komisija oceni višino stroškov podpore glede na običajno ali referenčno za tovrsten projekt, da bi ugotovila, ali so razumni;

Druga vprašanja

35. poudarja, da morajo biti poleg glavnih meril, kot so izkušnje in strokovnost, pomembno merilo za izbiro partnerjev tudi učinkovitost, usklajevanje, dialog in hitrost ter stroškovna učinkovitost; pozdravlja dejstvo, da GD ECHO razvija informacijski sistem za primerljive stroške („Cost Observed for Results“) s primerljivimi stroški na enoto; poudarja pomen uporabe informacij, ki jih zagotavlja to orodje, za analizo stroškovne učinkovitosti predlogov projektov;

36. opozarja na pogosta povečanja proračuna GD ECHO z uporabo rezerve za nujno pomoč ali s prerazporeditvijo iz drugih proračunskih vrstic postavke za zunanjo pomoč Evropskega razvojnega sklada; meni, da je povečevanje proračuna strukturno vprašanje; poudarja, da je treba pripraviti realističen proračun, ki bo proračunska sredstva za naravne nesreče ali humanitarne dejavnosti dodeljeval na podlagi izkušenj s porabo iz prejšnjih let;  

37. poudarja, da mora Evropska unija okrepiti zmožnost odzivanja na čedalje večje število hudih naravnih nesreč; glede na to opozarja, da Evropski parlament že vrsto let poziva k bolj realističnemu proračunu za humanitarne namene, da bi se izognili nenehnemu nezadostnemu financiranju zadevnih proračunskih vrstic in da bi lahko povečali finančni manevrski prostor skozi celotno proračunsko leto, hkrati pa ohranili potrebno ravnovesje med financiranjem ukrepov za preprečevanje humanitarnih nesreč in ukrepov za hiter odziv na izredne razmere, tako naravne kot tiste, ki jih povzroči človek;

38. pozdravlja nedavno sporočilo Komisije o večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki predvideva povečanje proračuna za instrument za humanitarno pomoč za 6,4 milijarde EUR za to obdobje (torej letno povprečje znaša 915 milijonov EUR v primerjavi z 813 milijoni EUR za obdobje 2007–2013); prav tako z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v istem obdobju rezerva za nujno pomoč povečala na 2,5 milijarde EUR, pozdravlja predlog, da se neporabljena sredstva v rezervi prenesejo v naslednje leto, in poziva Komisijo, naj ta sredstva nameni predvsem za nujne humanitarne potrebe;

39. zahteva, da proračun EU podpre ukrepe za predvidevanje nesreč, pripravljenost nanje, njihovo preprečevanje in hiter odziv nanje, kot tudi za omogočanje prožnejšega začetka razvojnih ukrepov za izhod iz kriznih razmer; obžaluje, da je kljub krepitvi političnih zavez v zadnjih letih dejanski napredek na področju povezave med pomočjo v nujnih primerih, obnovo in razvojem še vedno zelo omejen;

40. zato poziva, naj se več bolje upravljanih sredstev nameni za zagotavljanje stalnosti pomoči v prehodnem obdobju med izrednimi razmerami in razvojem ter naj se razmišljanje usmeri k večji prožnosti in dopolnjevanju obstoječih finančnih mehanizmov, zlasti v okviru strateških dokumentov držav in regionalnih strateških dokumentov Evropskega razvojnega sklada in instrumenta za razvojno sodelovanje; poziva, naj se v okviru obstoječih finančnih mehanizmov otrokom, nosečnicam in materam majhnih otrok prednostno nameni posebna pozornost v zvezi z zagotavljanjem hrane, oblačil, evakuacije in prevoza, pa tudi zdravstvenih storitev, da se preprečijo neželene nosečnosti in spolno prenosljive bolezni;

41. priporoča, da se v tem prehodnem obdobju obnove med pomočjo v nujnih primerih in razvojem pozornost osredotoči predvsem na krepitev zmogljivosti lokalnih institucij in visoko raven vključevanja nevladnih organizacij in lokalnih združenj v faze načrtovanja in izvajanja, da se spodbudi in zgradi temelj za kvalitativne in učinkovite programe človekovega razvoja;

42. meni, da je prepoznavnost dejavnosti, ki jih financira GD ECHO, zadovoljiva; priznava pomen ukrepov za zagotavljanje prepoznavnosti z vidika odgovornosti in pomoči za zmanjševanje tveganja dvojnega financiranja; poudarja, da ti ne smejo postati sredstvo za oglaševanje blagovnih znamk humanitarnih organizacij in se spremeniti v tekmovanje posameznikov za prepoznavnost na račun izpolnjevanja dejanskih potreb upravičencev;

43. meni, da ima vse večja vloga konzorcijev potencialno pozitiven učinek v smislu povečanja humanitarnega odziva in boljšega usklajevanja; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnejše smernice za zagotavljanje preglednosti in poskrbi , da konzorciji ne bodo negativno vplivali na raznolikost skupnosti nevladnih organizacij, zlasti malih in srednjih;

Potreba po trajnosti, skladnosti in dopolnjevanju

44. poudarja pomen povezovanja pomoči, sanacije in razvoja za krepitev povezav med pomočjo, sanacijo in razvojem ter zagotavljanje gladkega prehoda s humanitarne pomoči na razvojno pomoč; poudarja, da je treba opraviti še veliko dela za izboljšanje usklajevanja, učinkovitosti, uspešnosti in skladnosti povezovanja pomoči, sanacije in razvoja;

45. pozdravlja dejstvo, da GD ECHO spodbuja zmanjševanje tveganja naravnih nesreč prek programa DIPECHO ter v okviru humanitarnih dejavnosti;

46. poziva GD ECHO, naj se bolj osredotoči na trajnost humanitarnih dejavnosti; poziva GD ECHO in druge zadevne službe Komisije, naj bolj poudarjajo zmanjševanje tveganja naravnih nesreč in pripravljenost nanje, okrepijo odpornost ogroženih prebivalcev s krepitvijo zmogljivosti, usposabljanjem, ozaveščanjem javnosti in vzpostavljanjem učinkovitih sistemov zgodnjega opozarjanja v državah, ki so izpostavljene nesrečam, ali državah, ki jih je prizadela kriza, da bi jim omogočili ustrezno ukrepanje;

47. meni, da sta kulturna prilagodljivost in znanje ključna dejavnika za zagotavljanje uspešne humanitarne pomoči; poudarja na primer, da morajo biti izdelki, ki se pošiljajo v času humanitarnih dejavnosti, za lokalno prebivalstvo primerni in sprejemljivi;

48. poziva GD ECHO, naj skrbno preuči morebitne negativne učinke humanitarne pomoči; poudarja, da lahko na primer prevelike količine pomoči v hrani odvrnejo od lokalne pridelave hrane ali negativno vplivajo na lokalne trge ter tako dolgoročno ogrozijo zanesljivo preskrbo s hrano;

49. poziva Komisijo, naj zagotovi boljšo skladnost in dopolnjevanje med humanitarno in razvojno pomočjo tako na politični ravni kot tudi v praksi;

50. meni, da je trenutno hudo pomanjkanje hrane v Afriškem rogu tudi tragična posledica nedoseženih skladnosti in dopolnjevanja mednarodne humanitarne in razvojne pomoči; poudarja, da je v nasprotju z naravnimi nesrečami to pomanjkanje nastopilo počasi in se je postopno stopnjevalo v humanitarno nesrečo; opozarja, da so suše in pomanjkanje hrane v Afriškem rogu žal kronične; obžaluje dejstvo, da kljub takšni stvarnosti in veliki količini razvojne pomoči, ki se je v minulih desetletjih stekla v to regijo, ni vidnih rezultatov v smislu krepitve samozadostnosti lokalnih kmetov in s tem zagotavljanja trajnosti;

Haiti in Pakistan

51. obžaluje, da se bomo leta 2010 spominjali po dveh velikih nesrečah: po uničujočem potresu na Haitiju, ki mu je sledila epidemija kolere, in po poplavah v Pakistanu, kakršnih še ni bilo;

52. ugotavlja, da je GD ECHO v letu 2010 za Haiti namenil 122 milijonov EUR in za Pakistan 150 milijonov EUR ter da je bil znesek humanitarne pomoči za Pakistan največje posredovanje, izvedeno v enem letu;

53. priznava, da so bili zaradi obsega nesreč in neločljivo povezanih težav, vključno s fizičnim dostopom in varnostnimi vprašanji, razmere izjemno zahtevne; poudarja, da so se pri obeh nesrečah pokazale podobne težave;

54. poudarja, da je učinkovito mednarodno usklajevanje nujni pogoj za učinkovitost in uspešnost humanitarne pomoči, ter priznava dodano vrednost in nujnost delovanja pod okriljem Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev med operacijami humanitarne pomoči (OCHA);

55. ugotavlja, da Komisija Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev zagotavlja veliko podporo; obžaluje dejstvo, da so izkušnje na Haitiju in v Pakistanu pokazale na trenutno nezadostno sposobnost usklajevanja Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev; poudarja, da so sposobnost Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev pri uresničevanju nalog usklajevanja ovirali majhna zmogljivost, neustrezna ocena potreb in le delno funkcionalna elektronska orodja, potrebna za obdelavo informacij;

56. ugotavlja, da je Komisija zagotovila znatno podporo ZN pri njihovih prizadevanjih za razvoj in izvajanje področnega sistema; poudarja, da se je pri obeh nesrečah pokazalo, da je treba opraviti še veliko dela, da bi izboljšali njegovo uspešnost, učinkovitost in usklajevanje ter okrepili lastništvo in odgovornost;

57. poudarja, da Komisija poročevalcu Parlamenta ni poslala končnega opisnega in finančnega poročila partnerjev GD ECHO o izvajanju humanitarnih dejavnosti po nesrečah na Haitiju in v Pakistanu leta 2010 z utemeljitvijo, da ta poročila vsebujejo občutljive informacije o partnerjih GD ECHO; poudarja, da mora imeti Parlament dostop do takih poročil ali vsaj do glavnih dejstev o učinkovitosti in uspešnosti izvajanja dejavnosti, da lahko presoja o njihovem dobrem finančnem poslovodenju;

58. poudarja, da bo Odbor za proračunski nadzor zaradi težav, o katerih je bilo poročano v zvezi s pomočjo za Haiti, v to državo poslal delegacijo;

59. poziva Komisijo, naj z ZN povezana vprašanja postavi ustreznim organom ZN;

60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)

UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(3)

UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0404.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0018.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0015.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0005.

(8)

UL L 252, 25.9.2010, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2011)0194.

(10)

UL C 269, 10.11.2009, str. 1.

(11)

UL C 303, 9.11.2010, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Generalni direktorat za humanitarno pomoč in civilno zaščito kot akter na področju humanitarne pomoči

EU (Komisija z državami članicami) je največja donatorica humanitarne pomoči na svetu. Skupni prispevek humanitarne pomoči EU, vključno z državami članicami, je v letu 2010 znašal 2.957 milijonov EUR, pri čemer je bil delež držav članic EU 64 %, 36 % sredstev pa je bilo dodeljenih prek Komisije.

Generalni direktorat za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO) je generalni direktorat Evropske komisije, pristojen za izvrševanje humanitarne pomoči EU (Uredba Sveta (ES) št. 1257/96). Njegova pooblastila vključujejo humanitarno pomoč in civilno zaščito, dva glavna instrumenta, ki sta na voljo EU za zagotavljanje humanitarne pomoči žrtvam nesreč in dolgotrajnih sporov.

GD ECHO svoja pooblastila izvaja s financiranjem približno 200 partnerjev: nevladnih organizacij, agencij ZN, mednarodnih organizacij in specializiranih agencij držav članic. Komisija svoje humanitarne dejavnosti upravlja s sedeža v Bruslju prek mreže več kot 40 lokalnih uradov po vsem svetu.

Finančni in človeški viri GD ECHO

Povprečni letni proračun, ki ga je imel DG ECHO na voljo za dejavnosti humanitarne pomoči, je med letoma 2006 in 2010 znašal 889 milijonov EUR. V letu 2010 se je začetni humanitarni proračun 835 milijonov EUR večkrat zvišal na 1.115 milijonov EUR, da se je omogočil odziv na nove krize in naravne nesreče, ki so se zgodile v tem letu, tj. na dve veliki nesreči na Haitiju in v Pakistanu ter na pomanjkanje hrane v Sahelu. V primerjavi s proračunom za leto 2009 to predstavlja 21,8-odstotno povečanje. Proračun za leto 2009 se je v primerjavi s proračunom za leto 2008 zmanjšal za 0,8 %.

Humanitarne operacije se financirajo iz naslova 23 proračuna Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito. Z odobritvijo proračunskega organa je proračun za humanitarno pomoč EU mogoče okrepiti z uporabo sredstev rezerve za nujno pomoč (naslov 40) za odziv na potrebe, ki izhajajo iz nepredvidljivih dogodkov. Drugi viri so transakcije iz drugih proračunskih vrstic, na primer iz postavke za zunanjo pomoč in v primeru držav AKP rezerv Evropskega razvojnega sklada (finančni okvir B). V 18 letih obstoja je GD ECHO vsako leto moral iskati proračunske okrepitve. Povprečna poraba rezerve za nujno pomoč v zadnjih petih letih je znašala 127 milijonov EUR letno, medtem ko je bila povprečna poraba sredstev Evropskega razvojnega sklada v enakem obdobju 44 milijonov EUR letno.

Ob koncu leta 2010 je bilo na sedežu GD ECHO skupaj 289 zaposlenih. Število pogodbeno zaposlenih strokovnjakov na terenu je bilo 107, 306 lokalnih uslužbencev pa je delalo v lokalnih uradih GD ECHO. Tako je bilo ob koncu leta 2010 v lokalnih uradih skupaj 413 zaposlenih. V primerjavi z letom 2009 se je število zaposlenih povečalo tako na sedežu kot tudi v lokalnih uradih. Število zaposlenih na sedežu se je povečalo za 17 %, skupno število zaposlenih na terenu pa za 5 %.

V letu 2010 se je delež finančnih sredstev GD ECHO, usmerjenih prek nevladnih organizacij, povečal s 44 % v letu 2008 na 50 % v letu 2010. V istem obdobju se je delež financiranja prek ZN zmanjšal s 46 % na 39 %. Leta 2008 je bil odstotek financiranja, dodeljen ZN (46 %), posebno visok zaradi krize, povezane s pomanjkanjem hrane, v zvezi s katero je operacije večinoma izvajal svetovni program za hrano. V letu 2010 so druge mednarodne organizacije prejele 11 % finančnih sredstev GD ECHO. To je bilo zmanjšanje v primerjavi s 14 % v letu 2009 in rahlo povečanje v primerjavi z 10 % v letu 2008.

Glede na geografsko razčlenitev je največ sredstev za humanitarno pomoč GD ECHO v letu 2010 prejela Afrika z 42 %, sledile pa so ji Azija, Latinska Amerika, Karibi in Pacifik z 39 %. V primerjavi z letom 2009 se je financiranje za Afriko v letu 2010 zmanjšalo za 9 %, medtem ko se je financiranje za Azijo, Latinsko Ameriko, Karibe in Pacifik povečalo za 12 %. Razlog za to povečanje sta bili veliki nesreči na Haitiju in v Pakistanu v letu 2010.

Financiranje za negeografsko pomoč na humanitarnem področju, na primer krepitev zmogljivosti, subvencije in storitve, informacije, omrežje in študijska pobuda NOHA(1), še vedno znaša 4 %.

Sistem GD ECHO za preglede in usklajevanje

Sporazumi GD ECHO o humanitarnih operacijam s partnerskimi nevladnimi organizacijami se izvajajo v skladu z metodo neposrednega centraliziranega upravljanja. Sporazumi z ZN in drugimi mednarodnimi organizacijami se upravljajo v skladu z načinom skupnega upravljanja.

V letu 2010 je bilo 53,4 % pogodb, ki jih je podpisal GD ECHO, predmet neposrednega centraliziranega upravljanja, 46,4 % pa načela skupnega upravljanja.

Značilnosti neposrednega centraliziranega upravljanja zagotavljajo večjo odgovornost. Kljub poimenovanju se naloge, povezane z izvrševanjem in nadzorom proračuna, v primeru skupnega upravljanja ne upravljajo skupno, ampak se prenesejo na mednarodne organizacije, ki jih izvajajo v skladu z lastnimi računovodskimi in revizijskimi postopki ter postopki notranjih kontrol in oddaje javnih naročil, pod pogojem, da so ti postopki skladni z mednarodno sprejetimi standardi. Zaradi načela izključne ali enotne revizije Komisija ne izvaja revizij. Namesto tega izvaja spremljanje na terenu in misije za preverjanje. V okviru postopka razrešnice se glede načina skupnega upravljanja mednarodnih organizacij ponavljajo kritike Evropskega računskega sodišča in Parlamenta. Te zadevajo pomanjkanje skladnosti, togost in različne vire zmede zaradi dodatnih plasti zakonodaje, ki so glavni vzrok napak. Pomemben predmet kritik so bile tudi slabosti pri kontrolah in nadaljnjem spremljanju uporabe sredstev EU.

Predlog Komisije za revizijo finančne uredbe obravnava to vprašanje in metodo skupnega upravljanja nadomešča s posrednim upravljanjem. S ciljem krepitve odgovornosti subjektov, ki upravljajo proračun v imenu Komisije, bi jih zavezal, da Komisiji zagotovijo:

a) poročilo o izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni,

b) svoje računovodske izkaze za odhodke, ki so nastali pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni,

c) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih popravnih ukrepov,

d) izjavo o zanesljivosti upravljanja z mnenjem neodvisne revizije o tem.

Vendar glede na predlog finančne uredbe zgoraj omenjene obveznosti ne smejo posegati v določbe sporazumov, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami, da se upoštevajo posebnosti zunanjih odnosov. Finančna uredba se ne uporablja za mednarodne organizacije in vsaka obveznost glede izvrševanja sredstev EU mora biti dogovorjena v pogajanjih za okvirne sporazume ali sporazume o prispevku.

Poročevalec meni, da morajo zahteve glede odgovornosti in kontrol, ki so določene za posredno upravljanje, zlasti glede dostopa do revizijskih poročil, veljati za mednarodne organizacije, torej za ZN, družino Rdečega križa in Mednarodno organizacijo za migracije. Dostop do poročil o notranji reviziji partnerjev GD ECHO je nujen za preverjanje njihovega dobrega finančnega poslovodenja.

Okvirni sporazum o partnerstvu

Odnose med GD ECHO in nevladnimi organizacijami urejajo okvirni sporazumi o partnerstvu, ki določajo vloge in pristojnosti v humanitarnih operacijah, ki jih financira EU. Sedanji okvirni sporazum o partnerstvu je začel veljati 1. januarja 2008 in bo veljal do 31. decembra 2012. Mehanizme notranjih kontrol v okvirnem sporazumu o partnerstvu sestavljajo redne ocene partnerjev, predhodne kontrole ob izbiri projektov in pred njihovim podpisom, redno spremljanje med njihovim izvajanjem, naknadna revizija po njihovem zaključku in vrednotenje.

Izbira in ocenjevanje partnerjev

Podpis okvirnega sporazuma o partnerstvu temelji na tem, kako Komisija oceni skladnost humanitarnih organizacij s pogoji iz uredbe o humanitarni pomoči in finančne uredbe. Po podpisu okvirnega sporazuma o partnerstvu so partnerji razvrščeni pod kontrolni mehanizem A ali P. Ta delitev je bila uvedena z okvirnim sporazumom o partnerstvu za leto 2008 zaradi olajšanja in izboljšanja učinkovitosti sodelovanja med Komisijo in partnerji.

Status kontrolnega mehanizma P (P pomeni „predhodna ocena“ ali lastni postopki) se partnerjem GD ECHO dodeli na podlagi predhodne ocene. GD ECHO ocenjuje tehnično zmogljivost, torej sistem notranjih kontrol in obvladovanje tveganj, organizacijske postopke, finančno trdnost ter pravila in postopke svojih partnerjev za oddajo javnih naročil. Kontrolni mehanizem P se tako uporablja za dejavnosti, pri katerih so izvajalčevi finančni postopki, postopki notranjih kontrol in postopki za oddajo javnih naročil priznani kot enakovredni mednarodno sprejetim standardom. Partnerji iz kontrolnega mehanizma P tako lahko:

a) uporabljajo lastne postopke za oddajo javnih naročil,

b) spoštujejo določbe poglavij 2 (splošna določba o npr. etičnem in preglednem javnem naročanju in razpisu) in 4 (posebna pravila) priloge IV k okvirnemu sporazumu o partnerstvu,

c) za ukrepe partnerjev iz kontrolnega mehanizma P ne veljajo pogodbene omejitve za financiranje.

Kontrolni mehanizem P predvideva nekatere kontrole, povezane s končnim poročanjem, spremljanjem ter naknadnimi revizijami izvajanja pravil in postopkov humanitarnih organizacij.

V primerjavi s partnerji iz kontrolnega mehanizma A se izvede manj revizij sistemov notranjih kontrol.

Kontrolni mehanizem A (A pomeni „z dejavnostmi povezano spremljanje“) ne zahteva enake stopnje predhodnega zagotovila glede finančnih postopkov, postopkov notranjih kontrol in postopkov za oddajo javnih naročil partnerjev GD ECHO. Osredotočen je na spremljanje izvajanja dejavnosti, obsežnejših kontrol glede končnega poročila, podprtih z naknadnimi revizijami dejavnosti, in na skladnost s pogoji okvirnega sporazuma o partnerstvu. Zato imajo partnerji, ki izvajajo dejavnosti v skladu s kontrolnim mehanizmom A:

a) zgornjo omejitev financiranja ter

b) obveznost spoštovanja celotnega besedila priloge IV, vključno z razdelkom 3, ki podrobno določa postopke za oddajo javnih naročil, in smernice za humanitarno pomoč GD ECHO v zvezi z oddajo javnih naročil.

GD ECHO je izvedel tudi periodično oceno humanitarnih organizacij podpisnic (člen 12 okvirnega sporazuma o partnerstvu) v dvostopenjskem postopku.

Rezultati periodične ocene v letih 2008, 2009 in 2010

Rezultati letnih ocen v letih 2008, 2009 in 2010 kažejo, da se je od podpisa okvirnega sporazuma o partnerstvu delež partnerjev, za katere velja kontrolni mehanizem A, povečalo z 22 % na 44 %, medtem ko se je delež partnerjev, za katere se uporablja kontrolni mehanizem P, zmanjšal z 78 % na 56 %. Trenutno velja za 79 od skupaj 182 partnerjev kontrolni mehanizem A, za 93 partnerjev pa kontrolni mehanizem P.

Spremljanje med izvajanjem projektov

Poleg rednega ocenjevanja partnerjev in predhodne kontrole za oceno primernosti partnerja GD ECHO natančno in vsakodnevno spremlja izvajanje projektov. Rezultati spremljanja se zapišejo v obrazce za ocenjevanje. Poleg tega Komisija projekte spremlja prek mreže strokovnjakov na terenu in rednih obiskov geografskih uradov, revizorjev in uprave. Partnerji morajo po zaključku projektov predložiti poročila za utemeljitev izdatkov. Vsako leto se v povprečju izvede približno 10 ocen, ki so osredotočene na velike državne operacije (tj. operacije, ki prejmejo sredstva v skupni vrednosti okrog 50 milijonov EUR in v zadnjih treh letih niso bile ocenjene), partnerje in tematska vprašanja.

Revizije

Sektor za zunanjo revizijo GD ECHO izvaja revizijo dejavnosti zunanjih partnerjev in izvajalcev. Ta revizijska strategija temelji na dvotirnem pristopu, in sicer s periodičnimi revizijami na sedežu partnerjev za končane projekte ter na terenu za tekoče projekte. Revizije na sedežu partnerjev potekajo enkrat na dve leti do štiri leta, s čimer naj bi se zagotovila 25- do 30-odstotna letna pokritost. Uradniki na Komisiji analizirajo revizijske ugotovitve ter sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe, na primer izterjavo sredstev.

Oddelek za notranjo revizijo nudi zagotovila in svetovalne storitve, ki so oblikovane tako, da dodajo vrednost in izboljšajo delovanje GD ECHO. Daje tudi priporočila za izboljšanje učinkovitosti postopkov obvladovanja tveganj, kontrole in upravljanja.

ZN

Odnose med GD ECHO ter ZN ureja okvirni finančni in upravni sporazum.

Komisija najprej izvede oceno mehanizmov finančnega nadzora svojih partnerjev iz ZN z analizo štirih stebrov, s čimer se prepriča, da ustrezajo mednarodnim standardom. Komisija izvaja tudi spremljanje na terenu in misije za preverjanje. Čeprav to ni del postopkov spremljanja Komisije, Evropsko računsko sodišče v svoji letni reviziji računovodskih izkazov Komisije preverja upravičenost vzorca odhodkov, izvedenih prek organizacij ZN.

(1)

Omrežje za humanitarno pomoč.


MNENJE Odbora za razvoj (15. 11. 2011)

za Odbor za proračunski nadzor

o proračunskem nadzoru nad humanitarno pomočjo EU, ki jo vodi ECHO

(2011/2073(INI))

Pripravljavka mnenja: Michèle Striffler

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora Evropska unija okrepiti svojo zmožnost odzivanja na vedno večje število hudih naravnih nesreč; glede na to opozarja, da Evropski parlament že vrsto let poziva k bolj realističnemu proračunu za humanitarne namene, da bi se izognili nenehnemu nezadostnemu financiranju zadevnih proračunskih vrstic in da bi lahko povečali finančni manevrski prostor skozi celotno proračunsko leto, hkrati pa ohranili potrebno ravnovesje med financiranjem ukrepov za preprečevanje humanitarnih nesreč in ukrepov za hiter odziv na izredne razmere, tako naravne kot na tiste, ki jih povzroči človek; pozdravlja nedavno sporočilo Evropske komisije o večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki predvideva povečanje proračuna za instrument za humanitarno pomoč, namreč 6,4 milijarde EUR za to obdobje (torej letno povprečje znaša 915 milijonov EUR v primerjavi z 813 milijoni EUR za obdobje 2007–2013); prav tako z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v tem istem obdobju rezerva za nujno pomoč povečala na 2,5 milijarde EUR, in pozdravlja predlog, da se neporabljena sredstva v rezervi prenesejo v naslednje leto, ter poziva Komisijo, naj ta sredstva predvsem nameni za nujne humanitarne potrebe;

2.   zahteva, da proračun EU podpre ukrepe za predvidevanje nesreč, pripravljenost nanje, njihovo preprečevanje in hiter odziv nanje, kot tudi za omogočanje prožnejšega začetka razvojnih ukrepov za izhod iz kriznih razmer; obžaluje, da je kljub krepitvi političnih zavez v zadnjih letih dejanski napredek na področju povezave med pomočjo v nujnih primerih, obnovo in razvojem še vedno zelo omejen; zato poziva, naj se več in bolje upravljanjih sredstev nameni za zagotavljanje stalnosti pomoči v prehodnem obdobju med izrednimi razmerami in razvojem ter naj se razmišljanje usmeri k večji prožnosti in dopolnjevanju obstoječih finančnih mehanizmov, zlasti v okviru strateških dokumentov držav in regionalnih strateških dokumentov Evropskega razvojnega sklada in instrumenta za razvojno sodelovanje; poziva, naj se v okviru obstoječih finančnih mehanizmov otrokom, pa tudi nosečnicam in materam majhnih otrok, prednostno nameni posebna pozornost v zvezi z zagotavljanjem hrane, oblačil, evakuacije in prevoza, pa tudi zdravstvenih ustanov, da se preprečijo neželene nosečnosti in spolno prenosljive bolezni;

3.   priporoča, da se v tem prehodnem obdobju obnove med pomočjo v nujnih primerih in razvojem pozornost osredotoči predvsem na krepitev zmogljivosti lokalnih institucij in visoko raven vključevanja nevladnih organizacij in lokalnih združenj v faze načrtovanja in izvajanja, da se spodbudi in zgradi temelj za kvalitativne in učinkovite programe človekovega razvoja;

4.  priznava koristi tega, da Generalni direktorat za humanitarno pomoč in civilno zaščito (GD ECHO) in njegovi partnerji iščejo nove načine financiranja; istočasno poziva k spoštovanju različnosti sodelujočih strani (Združeni narodi, Mednarodni rdeči križ in Rdeči polmesec, nevladne organizacije) pri financiranju in izvajanju evropskih humanitarnih programov, saj so nesreče pogosto nadnacionalne narave in je zato treba ukrepati večstransko in usklajeno; spodbuja prizadevanja za krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev in povečanje zmožnosti uradov generalnega direktorata za humanitarno pomoč in strokovnjakov na kraju samem za ocenjevanje in hitro odzivanje na terenu;

5.  poudarja kakovostno delo, ki so ga izvedli partnerji GD ECHO, zahvaljujoč se učinkoviti metodi izbire – kot je okvirni sporazum o partnerstvu – ter oblikovanju standardov in praks, namenjenih humanitarnemu področju; prav tako poudarja, da je učinkovit nadzor uporabe sredstev v okviru revizij, ki so jih pri partnerjih izvedle zasebne revizijske službe, bistven in prispeva k legitimnosti humanitarnega sektorja; vendar pa, v skrbi za ohranjanje različnih partnerjev in zagotavljanje dostopa do sredstev malim in srednjim nevladnim organizacijam, opaža zapletenost upravnih postopkov za dostop in pretirane upravne pristojbine, ki so zelo obremenjujoče za nevladne organizacije, težave, ki so nastale pri potekajočih revizijah zaradi pomanjkanja človeških virov, ter poziva k prilagoditvi uporabljenih mehanizmov posebnostim humanitarnega sektorja in lokalnim potrebam, da se humanitarna pomoč ustrezno usmeri in da se dovolj zgodaj začne usklajevati delovanje različnih organizacij, ki sodelujejo v operacijah pomoči;

6.  pozdravlja prizadevanja GD ECHO, da bi spodbudil uporabo inovativnih pristopov kot so tisti, ki temelji na gotovini ("cash-based approach"), zlasti brezpogojnih nakazil, ki so namenjeni najbolj izpostavljenim skupinam; ugotavlja, da bi ti pristopi, ob uporabi lokalnih trgov, lahko bili učinkovitejši od pomoči v naravi in ne pomenijo vedno višjega fiduciarnega tveganja; zato spodbuja GD ECHO, naj še naprej razvija pristope, ki temeljijo na gotovini, in spodbuja svoje partnerje k njihovi uporabi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

7.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Leonidas Donskis, Charles Goerens, András Gyürk, Eva Joly, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Norbert Neuser, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Santiago Fisas Ayxela, Fiona Hall, Krzysztof Lisek, Isabella Lövin, Horst Schnellhardt, Giancarlo Scottà, Jan Zahradil

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Sophie Auconie, João Ferreira


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.12.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

11

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Jorgo Chatzimarkakis, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Cătălin Sorin Ivan, Bart Staes

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, Christofer Fjellner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Barbara Weiler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov