Postopek : 2011/2176(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0009/2012

Predložena besedila :

A7-0009/2012

Razprave :

PV 11/12/2012 - 4
CRE 11/12/2012 - 4

Glasovanja :

PV 11/12/2012 - 8.11
CRE 11/12/2012 - 8.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0476

POROČILO     
PDF 179kWORD 137k
10. 1. 2012
PE 472.331v02-00 A7-0009/2012

o sodnem sistemu za patentne spore

(2011/2176(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Klaus-Heiner Lehne

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o sodnem sistemu za patentne spore

(2011/2176(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva(1),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (COM(2011)0215),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (COM(2011)0216),

–   ob upoštevanju mnenja Sodišča EU št. 1/09 z dne 8. marca 2011(2),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za ustavne zadeve (A7-0009/2012),

A. ker je učinkovit patentni sistem v Evropi nujen pogoj za spodbujanje rasti prek inovacij in za pomoč evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), pri soočanju z gospodarsko krizo in mednarodno konkurenco;

B.  ker so bili v skladu s Sklepom Sveta 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo pooblaščeni, da med seboj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva z uporabo ustreznih določb iz Pogodb;

C. ker je 13. aprila 2011 na podlagi sklepa o odobritvi Sveta Komisija sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in predlog uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja;

D. ker je 8. marca 2011 Sodišče Evropske unije izdalo mnenje o predlogu Sodišča za evropske patente in patente Skupnosti in opozorilo na njegovo nezdružljivost z zakonodajo Unije;

E.  ker je mogoče učinkovito enotno patentno varstvo zagotoviti samo z delujočim sistemom reševanja patentnih sporov;

F.  ker so se po objavi mnenja Sodišča Evropske unije države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, zavzele za vzpostavitev enotnega sodišča za reševanje patentnih sporov z mednarodnim sporazumom;

G. ker s tem v zvezi obstaja znatna vsebinska razlika med običajnimi mednarodnimi sporazumi in ustanovitvenimi pogodbami Evropske unije, saj so slednje vzpostavile nov pravni red in imajo svoje institucije, v korist katerih so države članice omejile svoje suverene pravice na vedno širših področjih, in katerim niso podrejene le države članice, temveč tudi njihovi državljani, varuhi tega pravnega reda pa so Sodišče Evropske unije in redna sodišča držav članic;

H. ker mora enotno patentno sodišče tako kot vsa nacionalna sodišča v celoti spoštovati in uporabljati pravo Unije, v sodelovanju s Sodiščem Evropske unije;

I.   ker bi moralo enotno patentno sodišče izhajati iz sodne prakse Sodišča Evropske unija in nanj naslavljati prošnje za predhodno odločanje v skladu s členom 267 PDEU;

J.   ker bi bilo na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU treba zagotoviti spoštovanje primarnosti in ustrezno uporabo prava Unije;

K. ker bi moralo biti enotno patentno sodišče del sodnih sistemov držav pogodbenic in imeti izključno pristojnost za evropske patente z enotno veljavnostjo in za evropske patente, v katerih je imenovana ena ali več držav pogodbenic;

L.  ker je za učinkovit sodni sistem potrebna decentralizirana prva stopnja;

M. ker je učinkovitost sistema reševanja sporov odvisna od kakovosti in izkušenj sodnikov;

N. ker bi morala obstajati enotna postopkovna pravila za vse postopke na vseh oddelkih in stopnjah sodišča;

O. ker bi si moralo enotno patentno sodišče prizadevati za kakovostne odločbe brez nepotrebno dolgotrajnih postopkov in bi moralo pomagati zlasti malim in srednjim podjetjem, da zavarujejo svoje pravice ali se branijo pred neutemeljenimi zahtevki ali patenti, ki bi jih bilo treba preklicati;

1.  poziva k vzpostavitvi enotnega sistema za reševanje patentnih sporov, saj razdrobljeni trg patentov in razlike v izvrševanju zakonov ovirajo inovacije in napredek na notranjem trgu, zaradi njih je uporaba patentnega sistema bolj zapletena, so dragi in onemogočajo učinkovito patentno varstvo, predvsem malih in srednjih podjetij;

2.  spodbuja države članice, naj nemudoma sklenejo pogajanja in ratificirajo mednarodni sporazum („sporazum“) med temi državami članicami („države pogodbenice“) o ustanovitvi enotnega patentnega sodišča („sodišče“), Španijo in Italijo pa spodbuja k razmisleku o pridružitvi postopku okrepljenega sodelovanja;

3.  vztraja, da mora Sodišče Evropske unije kot varuh prava Unije zagotoviti enakost pravnega reda v Uniji in primarnost evropskega prava na tem področju;

4.  meni, da države članice, ki se še niso odločile za okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, lahko sodelujejo v enotnem sistemu za reševanje patentnih sporov za evropske patente, veljavne na njihovem ozemlju;

5.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga enotnega patentnega sodišča okrepitev pravne varnosti in boljše uveljavljanje patentov s poštenim ravnotežjem med interesi imetnikov pravic in vpletenih strani;

6.  poudarja potrebo po stroškovno učinkovitem sistemu za reševanje patentnih sporov, ki bi se financiral na tak način, da bo vsem lastnikom patentov kot tudi malim in srednjim podjetjem, posameznikom in neprofitnim organizacijam zagotavljal dostop do sodišča;

Splošni pristop

7.  priznava, da bi bilo treba dosleden sistem reševanja patentnih sporov v državah članicah, ki so udeležene v okrepljenem sodelovanju oblikovati s sporazumom;

8.  zato poudarja naslednje:

(i)  države pogodbenice so lahko samo države članice Evropske unije;

(ii) sporazum naj začne veljati, ko ga ratificira najmanj trinajst držav članic pogodbenic, vključno s tremi državami članicami, v katerih je v letu pred letom, v katerem je potekala diplomatska konferenca za podpis sporazuma, veljalo največ evropskih patentov;

(iii) sodišče bi moralo biti skupno sodišče za vse države pogodbenice, zanj pa bi morale veljati enake obveznosti spoštovanja prava Unije kot za vsako nacionalno sodišče; tako bi na primer ob uporabi člena 267 PDEU sodelovalo s Sodiščem Evropske unije;

(iv) sodišče bi moralo delovati v skladu s pravom Unije in spoštovati njegovo primarnost; če bi prizivno sodišče kršilo pravo Unije, bi bile države pogodbenice skupaj odgovorne za škodo, ki bi jo stranke utrpele v postopku; za vse pogodbenice bi se uporabljali postopki za ugotavljanje kršitev na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU;

9.  pozdravlja ustanovitev sodišča za mediacijo in arbitražo v okviru sporazuma;

Ustroj sistema za reševanje patentnih sporov

10. meni, da bi moral biti učinkovit sodni sistem in sistem za reševanje sporov decentraliziran in da:

(i)  sistem sodišča za reševanje sporov morala sestavljati prva stopnja (v nadaljnjem besedilu: „sodišče prve stopnje“) in stopnja za pritožbe (v nadaljnjem besedilu: „prizivno sodišče“); da bi se izognili neučinkovitosti in dolgotrajnim postopkom, dodatnih stopenj ne bi smelo biti;

(ii) decentralizirano prvo stopnjo bi morali poleg osrednjega oddelka sestavljati tudi lokalni in regionalni oddelki;

(iii) dodatni lokalni oddelki na prvi stopnji bi se v državi pogodbenici vzpostavili na njeno zahtevo, če se je v tej državi pogodbenici v treh zaporednih letih pred začetkom veljavnosti sporazuma ali po njem začelo več kot sto zadev na koledarsko leto; predlaga tudi, naj država pogodbenica ne bi imela več kot štiri oddelke;

(iv) regionalni oddelek bi se vzpostavil za dve ali več pogodbenic na njihovo zahtevo;

Sestava sodišča in usposobljenost sodnikov

11. poudarja, da je učinkovitost sistema reševanja sporov najbolj odvisna od kakovosti in izkušenj sodnikov;

12. v ta namen:

(i)  priznava, da bi morala prizivno sodišče in sodišče prve stopnje imeti večnacionalno sestavo; poudarja, da mora njihova sestava upoštevati obstoječi ustroj sodišč, hkrati pa se zaveda, da je najvišji cilj ustanovitev novih, resnično enotnih sodišč; zato predlaga, naj sestava lokalnih oddelkov postane večnacionalna čim prej, pri čemer so morebitna odstopanja od tega temeljnega načela možna na podlagi odobritve upravnega odbora za največ petletno prehodno obdobje, hkrati pa je treba zagotoviti, da se standarda kakovosti in učinkovitosti obstoječega ustroja ne znižata; meni, da bi bilo treba to petletno obdobje izkoristiti za intenzivno usposabljanje in pripravo sodnikov;

(ii) meni, da bi morali sodišče sestavljati tako pravno kot tehnično usposobljeni sodniki; ti bi morali zagotoviti najvišje standarde znanja in dokazano usposobljenost na področju patentnih sporov in protimonopolnega prava; to usposobljenost bi morali med drugim izkazati z ustreznimi poklicnimi izkušnjami in poklicnim usposabljanjem; pravno usposobljeni sodniki bi morali biti ustrezno usposobljeni za imenovanje v sodniško službo v državi pogodbenici; tehnično usposobljeni sodniki bi morali imeti univerzitetno diplomo in strokovno znanje z nekega tehnološkega področja poleg znanja civilnega in civilnega procesnega prava;

(iii) predlaga, da se določbe sporazuma o sestavi sodišča po njegovi uveljavitvi ne bi smele spremeniti, razen če zaradi teh določb ne bodo izpolnjeni cilji sistema reševanja sporov, tj. najvišja kakovost in učinkovitost; predlaga, da bi moral sklepe v zvezi s sestavo sodišča pristojni organ sprejemati soglasno;

(iv) meni, da bi moral sporazum vsebovati varnostne ukrepe, ki bi zagotavljali, da so primerni zgolj sodniki v katerih nevtralnost ni dvoma, zlasti če so bili člani odborov za pritožbe pri nacionalnih patentnih uradih ali Evropskem patentnem uradu;

Postopek

13. glede postopkovnih zadev meni, da:

(i)  bi morala enotna postopkovna pravila veljati za postopke na vseh oddelkih in stopnjah sodišča;

(ii) bodo sodni postopki pred sodiščem, ki so sestavljeni iz pisnega, začasnega in ustnega postopka, uvedli elemente prilagodljivosti, kot se zdijo primerni, ob upoštevanju ciljev glede hitrosti in učinkovitosti postopka;

(iii) bi moral biti jezik postopkov na katerim koli lokalnem ali regionalnem oddelku uradni jezik države pogodbenice, ki gosti oddelek, ali uradni jezik, ki ga določijo države pogodbenice, ki si delijo regionalni oddelek; stranke bi se lahko dogovorile, da se za jezik postopka uporabi jezik, v katerem je podeljen patent, kar mora odobriti pristojni oddelek; jezik postopka na osrednjem oddelku bi moral biti jezik, v katerem je podeljen patent; jezik postopka na prizivnem sodišču bi moral biti jezik postopka na sodišču prve stopnje;

(iv) sodišče bi moralo imeti pristojnost izrekanja predhodnih odredb, s katerimi bi preprečilo možne kršitve in prepovedalo nadaljevanje domnevne kršitve; taka pristojnost pa ne sme voditi v nepravično izbiranje najugodnejšega sodišča; ter

(v) stranke bi morali zastopati samo odvetniki, pooblaščeni za opravljanje tega dela pred sodiščem ene od držav pogodbenic; zastopnikom strank bi lahko pomagali patentni odvetniki, ki bi imeli pravico do besede na zaslišanjih pred sodiščem;

Pristojnost in učinek odločb sodišča

14. poudarja, da:

(i) bi moralo sodišče imeti izključno pristojnost v zvezi z evropskimi patenti z enotno veljavnostjo in evropskimi patenti, v katerih je imenovana ena ali več držav pogodbenic; v ta namen bo treba spremeniti uredbo (ES) št. 44/2001(3);

(ii) bi moral tožnik postopek začeti na lokalnem oddelku, ki ga gosti država pogodbenica, v kateri je kršitev nastala oziroma bi lahko nastala ali v kateri ima sam sedež ali poslovalnico, ali na regionalnem oddelku, v katerem ta država pogodbenica sodeluje; če zadevna država pogodbenica ne gosti lokalnega oddelka in ne sodeluje v regionalnem oddelku, bi moral tožnik postopek začeti na osrednjem oddelku; stranke bi se lahko dogovorile, na katerem oddelku sodišča prve stopnje (lokalnem, regionalnem ali osrednjem) bo uveden postopek;

(iii) bi moral imeti v primeru nasprotne tožbe za preklic lokalni ali regionalni oddelek diskrecijsko pravico, da postopek v primeru kršitve nadaljuje neodvisno od tega, ali oddelek prevzame tudi nasprotno tožbo ali jo odstopi osrednjemu oddelku;

(iv) se pravila o pristojnosti sodišča po uveljavitvi ne bi smela spremeniti, razen če zaradi teh pravil ne bodo izpolnjeni cilji sistema reševanja sporov, tj. najvišja kakovost in učinkovitost; predlaga, da bi moral sklepe v zvezi s pristojnostjo sodišča pristojni organ sprejemati soglasno;

(v) bi morale biti odločbe vseh oddelkov sodišča prve stopnje in odločbe prizivnega sodišča izvršljive v kateri koli državi pogodbenici brez potrdila o izvršljivosti;

(vi) bi moral biti v sporazumu opredeljen odnos med sporazumom in Uredbo (ES) št. 44/2001(4);

Materialno pravo

15. meni, da bi morale odločbe sodišča temeljiti na pravu Unije, sporazumu, evropski patentni konvenciji in nacionalnem pravu, sprejetem v skladu z njo, določbah mednarodnih sporazumov, ki se uporabljajo za patente ter zavezujejo vse države pogodbenice in na pravu države pogodbenice glede na pravo Unije, ki se uporablja;

16. poudarja, da bi moral na podlagi evropskega patenta z enotno veljavnostjo njegov lastnik imeti pravico, da tretji osebi prepreči neposredno in posredno uporabo izuma na ozemlju držav pogodbenic brez njegove odobritve, da bi moral biti lastnik upravičen do odškodnine v primeru nezakonite uporabe izuma in da bi moral imeti pravico do povračila izgubljenega dobička zaradi kršitve in drugih izgub, do ustrezne licenčnine ali do dobička, ki izhaja iz nezakonite uporabe izuma;

o

o        o

17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)

UL L 76, 22.3.2011, str. 53.

(2)

UL L 211, 16.7.2011, str. 2.

(3)

UL L 307, 24.11.2001, str. 28.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah (Bruselj I).


OBRAZLOŽITEV

Poročevalec meni, da lahko učinkovit sistem patentov v Evropi precej prispeva k rasti prek inovacij. Evropska podjetja, zlasti mala in srednja, potrebujejo taka sredstva za spopadanje s trenutno gospodarsko krizo in ohranitev konkurenčnosti v svetovnem merilu.

Obstoječi patentni sistem v Evropi predvideva nacionalne patente, ki jih podeljujejo uradi za industrijsko lastnino držav članic, ali evropski patent, ki ga podeli Evropski patentni urad. Ko urad podeli evropski patent, se ta razdeli na številne nacionalne patente, za katere velja nacionalna zakonodaja. Ta sistem je zelo drag in zanj se uporablja drago in tvegano reševanje sporov pred različnimi institucijami, ki pogosto privede do nasprotujočih si sodb.

Predlogi glede enotne patentne zaščite in jezikovne ureditve, ki so trenutno pod drobnogledom Parlamenta in Sveta, nameravajo ta razdrobljeni patentni sistem odpraviti. Poročevalec je prepričan, da je predvideno oblikovanje enotnega patentnega varstva neločljivo povezano z ustanovitvijo enotnega patentnega sodišča. Zdi se primerno, da Parlament kot sozakonodajalec pri obeh zakonodajnih predlogih izrazi svoja stališča o predvidenem sporazumu.

Poročevalec zelo odobrava prizadevanja Sveta za vzpostavitev enotnega sistema reševanja patentnih sporov med sodelujočimi državami članicami.

Vzpostavitev sodišča z mednarodnim sporazumom je – zlasti ob upoštevanju Mnenja št. 1/09 Sodišča EU – izvedljiv in obetaven način oblikovanja doslednega sistema reševanja patentnih sporov. Spoštovanje primarnosti prava Skupnosti in njegovo ustrezno uporabo na sodišču bi bilo treba zagotoviti s tem, da se predvidi možnost predhodnega odločanja na podlagi člena 267 PDEU in postopkov za ugotavljanje kršitev v skladu s členi 258, 259 in 260 PDEU, ter s pojasnilom, da bi morale biti države pogodbenice odgovorne za morebitno škodo zaradi kršitev prava Unije na sodišču. Poleg tega bi bil predlagani sistem umeščen v pravosodni sistem Unije, saj so lahko pogodbenice samo države članice EU.

Z opiranjem na obstoječi ustroj sistema patentnih sodišč držav pogodbenic je mogoče doseči karseda kakovostne in učinkovite postopke. Enotno patentno sodišče bo pomagalo tudi občutno zmanjšati stroške reševanja sporov, ker jih strankam ne bo treba vzporedno reševati v različnih državah. Študije kažejo, da bi predlagani sistem reševanja sporov evropskim podjetjem prinesel precejšnje prihranke.

Pri odločanju o sestavi sodišča in potrebni usposobljenosti sodnikov je treba upoštevati tudi osrednja cilja glede kakovosti in učinkovitosti.

Zaželeno je oblikovanje večnacionalnih senatov, če je le poskrbljeno za standarda učinkovitosti in kakovosti. Za to utegne biti potreben postopen prehod na večnacionalno sestavo lokalnih oddelkov.

Usposobljenost sodnikov je nujna za delovanje sistema reševanja patentnih sporov. Poleg patentnega prava bi ti morali imeti vsaj osnovno znanje iz protimonopolnega prava. Tako bodo bolj občutljivi za morebitne poskuse stranke, da bi patente zlorabila za izkoriščanje svojega prevladujočega položaja na trgu na škodo svojih tekmecev. Ker patentni spori zajemajo zapletena tehnična vprašanja, bi moral sodni senat vključevati tehnično usposobljene sodnike.

Nadvse pomembno je, da stranke v sporu zastopajo odvetniki s potrebnimi izkušnjami iz patentnega, pa tudi procesnega prava. Patentni odvetniki brez licence za opravljanje svoje funkcije pred sodiščem neke države članice imajo lahko pomembno podporno vlogo in bi zato smeli nastopati v obravnavah pred sodiščem.

Delujoče enotno patentno sodišče lahko zagotavlja pravno varnost prek enotne razlage veljavnih predpisov. Še zlasti za mala in srednja podjetja je pomembno, da je vzpostavljen sodni sistem učinkovit, hkrati pa sprejema kakovostne odločbe. Zato bi moral imeti v primeru nasprotnih zahtevkov za preklic lokalni ali regionalni oddelek možnost, da nasprotni zahtevek odstopi osrednjemu oddelku in neodvisno obravnava zahtevek zaradi kršitve. Tako je mogoče preprečiti nepotrebne zamude v postopkih zaradi kršitev.

Z nadomestitvijo zelo različnih nacionalnih sodnih sistemov in postopkovnih pravil z enim doslednim sistemom je mogoče izboljšati uveljavljanje patentov ter varstvo pred neutemeljenimi zahtevki in patenti, ki ne bi smeli biti podeljeni.

Po desetletjih neuspešnih poskusov je resničen enotni trg patentov, ki lahko prinese pravno varnost in je konkurenčen v mednarodnem merilu, na dosegu roke. Evropski parlament bi moral ta projekt podpreti.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (24. 11. 2011)

za Odbor za pravne zadeve

o sodnem sistemu za patentne spore

(2011/2176(INI))

Pripravljavec mnenja: Alajos Mészáros

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja prizadevanja sodelujočih držav članic, da s pomočjo mednarodnega sporazuma vzpostavijo enotno sodišče za reševanje patentnih sporov kot nepogrešljiva za jamčenje enotnega patentnega varstva v Evropski uniji; opozarja, da je lahko enotno patentno varstvo učinkovito le, če deluje sistem reševanja patentnih sporov, ki jamči pravočasno obravnavo zahtevkov;

2.  meni, da bo imela vzpostavitev enotnega sistema reševanja patentnih sporov, ki bo znižal sodne stroške in skrajšal čas, potreben za reševanje sporov, pomembno vlogo za:

     – okrepitev pravne varnosti,

     – izboljšano zagotavljanje učinkovitega visokokakovostnega pravnega varstva;

     – dodatno spodbujanje raziskovanja in inovacij v EU in

     – večjo konkurenčnost industrijskih panog Evropske unije, zlasti raziskovalcev v malih in srednjih podjetjih;

3.  pozdravlja pristop decentralizirane sestave sodišča, uporabljen v sporazumu, ki strankam omogoča, da svoje pravice, povezane s patentom, uveljavljajo v stroškovno in časovno učinkovitem postopku v državi članici, na katero se nanašajo;

4.  predlaga, da člani odborov za pritožbe pri nacionalnih patentnih uradih ali Evropskem patentnem uradu ne smejo postati sodniki na tem sodišču, dokler ne preteče šestmesečni rok po koncu prejšnjega imenovanja, s čimer se bo zagotovila njihova nepristranskost;

5.  poudarja, da mora biti v razumnem času zagotovljena večnacionalna sestava lokalnih in regionalnih oddelkov prvostopenjskega sodišča;

6.  poudarja, da je za zagotovitev visokokakovostnih sodnih odločitev bistveno, da so imajo sodniki potrebno izobrazbo, izkušnje in specializacijo, da se jim nudi stalno usposabljanje in imajo dostop do izvedenske pomoči; v zvezi s tem tudi poudarja, da je treba v osrednja sodišča in lokalne/regionalne oddelke imenovati tehnične sodnike in poudarja, da sodniki ne smejo dajati nasvetov v zvezi z zadevami, ki so že pred sodiščem; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe;

7.  pozdravlja ustanovitev središča za mediacijo in arbitražo kot del sporazuma in poudarja, da mora biti eden od njegovih glavnih ciljev, da skrajša upravne postopke in ohranja stroške sodnega postopka za sodelujoče stranke nizke;

8.  poudarja, da bo enostaven, dobro delujoč sistem enotnega patentnega varstva še zlasti koristil malim in srednjim podjetjem in malim udeležencem, zlasti raziskovalcem ter mladim, inovativnim podjetjem; poziva države članice, naj obravnavajo možnost uvedbe različnih pristojbin za mikro in mala podjetja, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije2003/361/ES(1), ob polnem spoštovanju enakosti pred zakonom;

9.  poudarja, da je pravna varnost potrebna in zato meni, da bi moral biti pristojen lokalni ali regionalni oddelek, ki ga gosti država članica pogodbenica, v kateri ima toženec sedež;

10. poziva države članice, naj sporazum nemudoma ratificirajo;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan Cizelj, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Philippe Lamberts, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Ani Podimata (Anni Podimata), Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francesco De Angelis, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Seán Kelly, Holger Krahmer, Werner Langen, Alajos Mészáros, Mario Pirillo, Vladimír Remek

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Cristian Silviu Buşoi

(1)

UL L 124, 20.5.2003, str. 36.


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (15.12.2011)

za Odbor za pravne zadeve

o sodnem sistemu za patentne spore

(2011/2176(INI))

Pripravljavka mnenja: Evelyn Regner

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  soglaša, da bi učinkovito enotno patentno varstvo v Evropi prispevalo k doseganju cilja rasti prek inovacij in bi tako pomagalo evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pri soočanju z gospodarsko krizo in svetovno konkurenco;

2.  priznava, da je mogoče učinkovito enotno patentno varstvo zagotoviti samo z ustrezno delujočim in specializiranim sistemom reševanja patentnih sporov; je prepričan, da mora takšen sistem spoštovati prednost prava Unije;

3.  ugotavlja, da so se po izreku mnenja Sodišča EU 1/09 z dne 8. marca 2011 države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, z mednarodnim sporazumom obvezale k oblikovanju enotnega sodišča za patente, ki bi bilo del sodnih sistemov držav članic podpisnic sporazuma;

4.  v tej povezavi poudarja vsebinsko razliko med običajnimi mednarodnimi sporazumi in ustanovitvenimi pogodbami Evropske unije, saj so slednje vzpostavile nov pravni red in imajo svoje institucije, v korist katerih so države članice omejile svoje suverene pravice na vedno širših področjih, in katerim niso podrejene le države članice, temveč tudi njihovi državljani, varuhi tega pravnega reda pa so Sodišče Evropske unije in redna sodišča držav članic;

5.  meni, da je enotno sodišče za patente mogoče ustanoviti z mednarodnim sporazumom; vseeno poudarja, da mora enotno sodišče za patente spoštovati pravo Unije; je prepričan, da bi bilo treba takšno spoštovanje prednosti in ustrezno uporabo prava Unije zagotoviti tudi s tem, da se predvidi možnost zahtevanja predhodnega odločanja Sodišča Evropske unije v skladu s členom 267 PDEU; nadalje meni, da je treba zagotoviti, da bi odločitev enotnega sodišča za patente, ki bi kršila pravo Unije, privedla do neke oblike odškodninske odgovornosti ene ali več držav članic;

6.  ugotavlja, da bi osnutek sporazuma lahko začel veljati, ko ga ratificira najmanj devet držav članic podpisnic sporazuma; meni, da bi takšen položaj lahko privedel do pojava “okrepljenega sodelovanja” znotraj okrepljenega sodelovanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.12.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Giuseppe Gargani, Matthias Groote, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Morten Messerschmidt, Algirdas Saudargas, Søren Bo Søndergaard, Rafał Trzaskowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Elmar Brok, Sylvie Guillaume, Evelyn Regner, Alexandra Thein, Rainer Wieland


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.12.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Diana Wallis, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Jean-Marie Cavada, Luis de Grandes Pascual, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov