Postopek : 2011/2271(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0014/2012

Predložena besedila :

A7-0014/2012

Razprave :

PV 02/02/2012 - 10
CRE 02/02/2012 - 10

Glasovanja :

PV 02/02/2012 - 12.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0030

POROČILO     
PDF 160kWORD 127k
13. 1. 2012
PE 472.402v02-00 A7-0014/2012

o letnem davčnem poročilu

(2011/2271(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Olle Schmidt

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem davčnem poročilu

(2011/2271(INI))

Evropski parlament,

–   – ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Dvojno obdavčevanje na enotnem trgu“ (COM(2011)0712) in predloga za prenovitev direktive Sveta o obrestih in licenčninah (COM(2011)0714),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o odstranjevanju čezmejnih davčnih ovir za državljane EU (COM(2010)0769),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega sporočilu Komisije o odstranjevanju čezmejnih davčnih ovir za državljane EU (SEK(2010)1576),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o odzivih med posvetovanjem Komisije o konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in notranjem trgu: Konkretni primeri dvojnega obdavčevanja (SEC(2011)0467,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o zaključku prvega evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik: smernice za nacionalne politike v obdobju 2011–2012 (COM(2011)0400),

–   ob upoštevanju skupnega pisma z dne 17. avgusta 2011, ki sta ga predsednik Republike Francije Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu,

–   ob upoštevanju publikacije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) „Izkoriščanje izgub podjetja z agresivnim davčnim načrtovanjem“, 2011(1),

–   ob upoštevanju informacijskega dokumenta „Kako učinkovit in upravičen je evropski semester? Krepitev vloge Evropskega parlamenta“(2),

–   ob upoštevanju brošure Komisije z naslovom „Trendi obdavčenja v Evropski uniji“ (izdaja 2011)(3),

–   ob upoštevanju publikacije OECD o trendih pri davku na potrošnjo za leto 2010(4),

–   ob upoštevanju poročila Maria Montija o novi strategiji za enotni trg, 2010,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o gospodarskem učinku priporočila Komisije o postopkih za oprostitev davčnega odtegljaja in predlogih skupine FISCO (SEC(2009)1371),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije o postopkih za oprostitev davčnega odtegljaja (COM(2009)0784),

–   ob upoštevanju poročila Alaina Lamassourja o državljanu in izvajanju prava Skupnosti z dne 8. junija 2008(5),

–   ob upoštevanju svojega poročila z dne 2. septembra 2008 o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam(6),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. decembra 2007 o uporabi ukrepov proti zlorabi na področju neposrednih davkov – EU in v zvezi s tretjimi državami (COM(2007)0785),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. maja 2006 o potrebi po razvoju usklajene strategije za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (COM(2006)0254),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. decembra 2006 o izstopnem obdavčevanju in potrebi po usklajevanju davčne politike držav članic (COM(2006)0825),

–   ob upoštevanju poročila svetovalcev regije Eures Channel o ovirah pri mobilnosti državljanov EU v čezmejnih regijah, 2002(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. maja 2001 z naslovom „Davčna politika v Evropski uniji – prednostne naloge za naslednja leta“ (COM(2001)0260),

–   ob upoštevanju predloga resolucije B7-0531/2011, ki so ga v skladu s členom 120 poslovnika vložili Cristina Muscardini in drugi poslanci,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0014/2012),

A. ker notranji trg EU s prostim pretokom oseb, storitev, blaga in kapitala ne deluje v celoti in ker so še vedno področja, na katerih so potrebne izboljšave;

B.  ker se državljani in podjetja EU, ki delajo oziroma poslujejo čezmejno, soočajo z davčnimi preprekami, ki močno ovirajo rast in zaposlovanje na notranjem trgu EU, in ker je treba te ovire odstraniti, da bi zagotovili bolj konkurenčno Evropo, ki bo ustvarjala rast in zaposlovanje;

C. ker so upravni stroški, ki so jih davčni sistemi naložili srednjim podjetjem, v nekaterih državah članicah po nepotrebnem obremenjujoči in visoki;

D. ker se je zaradi sedanje gospodarske in finančne krize bistveno povečal javni dolg v Evropi, ker je bil povod za prekomerno zadolženost držav članic in zasebnega sektorja povod za sedanjo finančno krizo; ker so v teh okoliščinah bolj kdajkoli prej pomembni avtomatski stabilizatorji socialne države za zagotavljanje rasti in socialne kohezije;

E.  ker je učinkovito obdavčevanje bistvenega pomena za javne organe, zlasti v Evropi, saj jim omogoča izvajanje nalog in obveznosti ter izpolnjevanje pričakovanj državljanov; ker morajo države z visokimi primanjkljaji v tem času izvajati ukrepe za povišanje davkov, ki vendar ti ukrepi ne smejo ovirati rasti;

F.  ker je za zagotovitev fiskalne verodostojnosti potrebna trajna javnofinančna konsolidacija in bolj ciljno usmerjena porazdelitev davčnega bremena, za zmanjšanje dolga pa omejitev izdatkov in povečanje davkov, pri čemer je treba dati prednost davčnim spremembam, usmerjenim v rast, kar bo ustvarilo temelje za dolgoročno rast;

Splošne ugotovitve

Preprečevanje dvojnega neobdavčevanja, davčnih goljufij in davčnih oaz ter povečanje davčne preglednosti

1.  ugotavlja, da so glavne naloge davčnih sistemov financiranje javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, javni prevoz in infrastruktura, varstvo javnih dobrin s spodbujanjem proizvodnje in potrošnje okolju prijaznih izdelkov ter zmanjševanje družbenih neenakosti z zagotavljanjem bolj enakomerne porazdelitve dohodka in bogastva;

2.  ugotavlja, da za obdavčitev še vedno velja nacionalna, v nekaterih primerih pa tudi lokalna suverenost, zato je treba spoštovati različne ustroje davčnih sistemov v državah članicah; opozarja, da bi bile potrebne spremembe Pogodbe, da bi lahko odločanje o davčnih politikah prenesli z nacionalne ravni na raven EU; zato opozarja, da se mora povečanje nadzora proračunskih postopkov s strani Komisije odražati v večjem demokratičnem nadzoru Evropskega parlamenta;

3.  ugotavlja, da bi lahko izboljševanje enotnega trga, po možnosti pa tudi določena stopnja davčnega usklajevanja, bistveno prispevalo k rasti in ustvarjanju delovnih mest; ugotavlja, da morajo davčne politike spodbujati evropsko konkurenčnost in zmanjševati stroške za evropska podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja;

4.  opozarja, da lahko zaradi premajhne usklajenosti davčnih politik v EU nastanejo veliki stroški ter upravna bremena za državljane in podjetja, ki v EU delujejo čezmejno;

5.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi davčni sistemi bolj naklonjeni rasti z izboljšanjem oblikovanja davkov in prehodom na manj izkrivljajoče davke, pri čemer morajo uresničevati cilj socialno tržnega gospodarstva;

6.  poudarja, da se lahko vsi veliko naučimo od držav članic z dokazano uspešnostjo pri obdavčevanju in pobiranju davkov;

7.  poudarja potrebo po poenostavitvi režimov DDV, da bi odpravili dvojno obdavčevanje in birokracija za delodajalce;

8.  poudarja, da je nizka davčna stopnja bistvena tako za socialno varnost družin in gospodinjstev kot za konkurenčnost in nova delovna mesta; poudarja potrebo po nadzorovani in učinkoviti javni porabi ter stabilnih javnih financah;

9.  poudarja, da morajo predlogi Komisije v zvezi z obdavčitvijo prispevati k evropski konkurenčnosti z odpravo izkrivljanj konkurence zaradi različnih sistemov obdavčevanja, ki se uporabljajo; poudarja tudi, da predlogi Komisije ne smejo povečevati davčnih obremenitev;

10. ugotavlja, da bodo morale države članice z velikim primanjkljajem ali z največjim upadom rasti BDP natančno preučiti vzroke za ta primanjkljaj in povečati davčne prihodke z učinkovitim in pravičnim pobiranjem davkov ter si prizadevati za zmanjšanje izdatkov, preprečevati davčne goljufije in povečati javne prihranke; poudarja, da mora biti prednostna nalog davčnih reform odprava pravnih vrzeli in razširitev davčne osnove, ne da bi ogrozile zmožnost držav članic za pobiranje dohodnine;

11. meni, da bi lahko bil fiskalni federalizem koristno orodje za doseganje samoodgovornosti pri upravljanju z davki na regionalni ravni ter kot tak prispeval k večji gospodarski učinkovitosti;

12. je seznanjen z najnovejšimi pobudami Komisije na področju obdavčevanja, kot so pobude o skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe, davku na finančne transakcije, prihodnjem sistemu EU za DDV ter na področju energije;

13. pozdravlja uvedbo evropskega semestra kot možnega ustvarjalca prihodka za države članice z izmenjavo najboljše prakse za bolj usklajeno in trajnostno fiskalno pot;

14. poziva Komisijo in države članice, naj še bolj sodelujejo pri oblikovanju ustreznih davčnih politik zoper dvojno obdavčevanje, davčne goljufije in utajo davkov, da bi povečale preglednost ter zmanjšale pravne vrzeli in negotovost za podjetja in državljane v zvezi s pobiranjem davkov, zlasti na področju upravnih postopkov za vložitev napovedi za odmero davka; zato meni, da bi morala Komisija skupaj s Svetom sprejeti odločno skupno pobudo o jurisdikcijah, v katerih velja davčna tajnost, kar bi bilo boljše kot dvostranski sporazumi med posameznimi državami članicami in temi jurisdikcijami;

15. meni, da si morajo države članice, kjer je mogoče, prizadevati za zmanjševanje stroškov davčnega usklajevanja za mala in srednja podjetja s poenostavljanjem postopkov in zmanjševanjem upravnih stroškov; ugotavlja, da imajo države članice različne davčne osnove za pravne osebe, ki lahko v praksi delujejo kot ovire čezmejne trgovine za rast in zaposlovanje; podpira predlog Komisije za uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe v EU;

16. poudarja, da bi skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe izboljšala rast in prispevala k ustvarjanju večjega števila delovnih mest v Evropi z zmanjšanjem upravnih stroškov in birokracije za podjetja, zlasti za mala podjetja, ki poslujejo v več državah EU;

17. poziva države članice, naj nemudoma sprejmejo obstoječe predloge, Komisijo pa, naj predstavi predloge v skladu s predlogi Evropskega parlamenta o obdavčitvi dohodkov od prihrankov, zeleni obdavčitvi in obdavčitvi po porabi, preprečevanju davčnih goljufij, dobrem upravljanju in dvojnem obdavčevanju;

18. meni, da je sedanja gospodarska in finančna kriza privedla do bistvenega povečanja javnega dolga v Evropi, za zmanjšanje tega ogromnega javnega dolga pa bo treba omejiti izdatke in povišati davke;

19. poudarja, da so morale države članice, ki so utrpele največji upad rasti BDP, najbolj povišati davke, na splošno pa so države članice, ki so uspele znižati davke, uspešno omejile zmanjšanje realnega BDP na manj kot 4 %(8);

20. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi davčni sistemi bolj naklonjeni rasti z izboljšanjem oblikovanja davkov in prehodom na manj izkrivljajoče davke, pri čemer morajo uresničevati cilj socialne enakosti;

21. ugotavlja, da bi lahko bilo usklajevanje davčnih politik pomemben element strategije fiskalne konsolidacije na ravni EU in bi lahko izboljšalo učinkovitost novih davčnih politik držav članic;

Odstranjevanje čezmejnih davčnih ovir za državljane EU

22. ugotavlja, da je lahko odstranjevanje davčnih ovir pomembno za povečanje zmožnosti državljanov za delo, upokojitev, nakupovanje in (skupaj s podjetji) naložbe v EU in njihovo tozadevno zaupanje;

23. pozdravlja opredelitev najpomembnejših pritožb državljanov EU glede čezmejnih davčnih ovir v poročilu o odstranjevanju čezmejnih davčnih ovir za državljane EU ter pričakuje predloge Komisije na tem področju;

24. pozdravlja namero Komisije o okrepitvi svojih prizadevanj za zagotovitev, da bi imeli vsi državljani EU dostop do informacij in svetovanja o davčnih pravilih v EU;

25. je seznanjen s skupnim stališčem držav članic, da morajo imeti državljani boljši dostop do davčnih informacij;

26. poudarja, da je treba zagotoviti, da se državljani pri uveljavljanju svoboščin na notranjem trgu ne soočajo z davčnimi ovirami;

27. poziva Komisijo, naj objavi informacije o zgledih najboljše prakse v državah članicah EU in drugih državah OECD, ki zadevajo informacije za državljane in podjetja, ter naj razvije učinkovita orodja spodbujanje izmenjave teh informacij in najboljših praks na področju obdavčevanja, pa tudi pilotne projekte, da bi spodbujala dolgoročno evropsko konkurenčnost; poleg tega poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti, da Eurostat zbira in preverja statistične podatke o izogibanju davkov in utaji davkov v EU;

28. priznava, da so nekatere države članice uvedle poenostavljene postopke za zahtevke za povračilo davka v okviru sporazumov o dvojnem obdavčevanju in da so nekatere države članice razvile spletna mesta za nerezidente ali tuje davkoplačevalce, na katerih objavljajo informacije in obrazce v različnih jezikih;

29. poziva države članice, naj podprejo načrte Komisije za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja z davčnimi upravami držav članic in med njimi, da se poiščejo ustrezne rešitve za preprečitev dvojnega obdavčenja ter čezmejne davčne ovire;

30. ugotavlja, da dvojna obdavčitev ovira čezmejne dejavnosti in naložbe ter da so potrebne usklajene rešitve za premostitev te težave;

31. poziva Komisijo, naj predlaga, kako bi lahko poenostavili davčno usklajevanje v čezmejnih situacijah;

32. pozdravlja javna posvetovanja Komisije o davkih za čezmejna plačila dividend portfeljskim in posamičnim vlagateljem v EU in obravnavo čezmejnih ovir za davke na dediščino v EU ter se veseli prihodnjih predlogov Komisije na tem področju;

33. poziva Komisijo in države članice, naj čim prej preučijo, kako odstraniti davčne ovire za čezmejno delo in nadnacionalno mobilnost, da bo tako mogoče čim prej uresničiti cilja strategije EU 2020, tj. večjo gospodarsko rast in zaposlovanje;

34. Komisijo poziva, naj dejavneje obravnava pritožbe in zagotovi večjo preglednost in informacije za državljane glede rezultatov pritožb zoper davčne predpise v državah članicah in primerov kršitev na davčnem področju ter glede nadaljnjih ukrepov;

35. poziva Komisijo, naj nadaljuje z delom na področju storitev za svetovanje državljanom Europe Direct in Tvoja Evropa ter nadalje razvija spletni portal Europe Direct, da bodo državljani EU na njem našli informacije 27 davčnih organov EU; poudarja, da je treba te informacije predložiti v obliki, prijazni uporabniku;

36. poziva Komisijo, naj okrepi upravno sodelovanje med državami članicami na področju dvojnega obdavčenja, tudi tako, da več projektov in sredstev v okviru programa Fiscalis nameni iskanju rešitev za konkretne težave davkoplačevalcev;

Odprava diskriminacije in dvojnega obdavčevanja za državljane in podjetja EU

37. poudarja, kako pomembno je rešiti težave, kot so dvojno obdavčevanje podjetij in posameznikov, neskladnost različnih davčnih sistemov in pomanjkanjkljiv dostop do informacij o nacionalnih davčnih predpisih;

38. poudarja, da je vzpostavitev jasnega, preglednega in stabilnega davčnega okolja v okviru enotnega trga v interesu podjetij in državljanov, saj pomanjkanje preglednosti glede davčnih predpisov ovira čezmejne dejavnosti in naložbe v EU;

39. poudarja, da dvojna obdavčitev zmanjšuje konkurenčnost prizadetih podjetij ter ovira enotni trg kot celoto;

40. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Dvojno obdavčevanje na enotnem trgu“ v zvezi s strategijo in rešitvami EU za težave s čezmejnim dvojnim obdavčevanjem;

41. meni, da Pogodba o Evropski uniji obvezuje države članice, da rešijo vprašanje dvojnega obdavčevanja, v skladu s členom 4(3) in členom 26 te pogodbe o notranjem trgu;

42. ugotavlja, da dvostranske davčne pogodbe med državami članicami ne razrešujejo vseh težav z diskriminacijo in dvojnim obdavčevanjem za državljane in podjetja;

43. pozdravlja zamisel Komisije o ustanovitvi delovne skupine za težave z dvojnim obdavčevanjem, v katero bodo vključeni davčni organi držav članic, po potrebi pa tudi potrošniške organizacije; poziva Komisijo, naj okrepi delovno skupino EU za obdavčitev podjetij Skupni forum EU za transferne cene, sodeluje s poslovno skupnostjo in zagovarja pravice potrošnikov;

44. poziva Komisijo, naj vzpostavi nov forum o DDV po zgledu Skupnega foruma EU za transferne cene, na katerem bi lahko podjetja izražala vprašanja v zvezi z DDV in spori med državami članicami;

45. poziva države članice, naj izboljšajo postopke, kar bi malim in srednjim podjetjem omogočalo hitrejše vlaganje zahtevkov za vračilo plačanega DDV in s tem skrajšalo obdobje povračila;

46. poziva Komisijo, naj predlaga zavezujoč mehanizem reševanja sporov, kot se predlaga v Montijevem poročilu, ki bi zajel dvojno obdavčevanje posameznikov in podjetij;

47. ugotavlja, da upravne ovire in pravna negotovost otežujejo državljanom EU, da bi se prosto gibali po enotnem trgu s svojimi avtomobili; zato države članice poziva, naj ukinejo dvojno obdavčitev pri registraciji avtomobilov;

48. poziva države članice, naj predelajo in posodobijo pravila o čezmejni pomoči za podjetja ter poenostavijo in posodobijo predpise o elektronskem izdajanju računov, da bi tako na koncu ustvarili enotno evropsko predlogo za e-račune;

Preprečevanje dvojnega neobdavčevanja in davčnih goljufij ter povečanje davčne preglednosti

49. ugotavlja, da davčna utaja in pomanjkanje davčne preglednosti ogrožata državne prihodke in staneta na milijarde evrov;

50. opozarja, da je treba poiskati primerno ravnovesje med javnim interesom pri boju proti zlorabam, izogibanjem nesorazmernim omejitvam za čezmejne dejavnosti v EU ter boljšim usklajevanjem pri izvajanju ukrepov proti zlorabam v zvezi s tretjimi državami; obžaluje, da so nekatere države članice podpisale sporazume s tretjimi državami, ki dovoljujejo nadaljevanje izogibanja davkom in davčno tajnost;

51. zahteva, da države članice:

vzpostavijo in izvajajo učinkovite davčne sisteme, ki bi preprečevali spodkopavanje njihovih davčnih osnov zaradi nenamernega neobdavčevanja in pretiranih zlorab;

uporabljajo ukrepe proti zlorabam, usmerjene zoper umetne tvorbe, s katerimi se želi izogniti nacionalni zakonodaji ali pravilom Skupnosti, prenesenim v nacionalno zakonodajo;

še naprej izmenjujejo informacije o sistemih agresivnega davčnega načrtovanja pri izgubah podjetij, njihovemu prepoznavanju in strategijah odzivanja ter merijo učinkovitost uporabljenih strategij in nato objavijo informacije o tem;

razmislijo o uvedbi programov zakonitega ravnanja podjetij in uvedbi ali preoblikovanju pobud za razkrivanje, usmerjenih v sisteme agresivnega davčnega načrtovanja;

dokončno izvedejo reformo direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov, namenjene okrepitvi samodejne izmenjave informacij, ki je že nekaj časa blokirana v Svetu, da bi zagotovili pravično in ustrezno obdavčenje dohodkov od prihrankov v EU; poudarja, da bi morale vse zadevne jurisdikcije izvajati upravno sodelovanje, ki ne krši postopkovnih pravic in pravice do zasebnosti davkoplačevalcev, in sicer z omogočanjem samodejne izmenjave informacij, razširjene na podjetja ter truste in le na fizične osebe;

sporočijo in objavijo odločitve nacionalnih organov o davkih za podjetja, ki poslujejo čezmejno;

zagotovijo davčne spodbude za mala in srednja podjetja, kot so davčne oprostitve in olajšave, da bi spodbudili podjetništvo, inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

spodbujajo reforme za omejitev možnosti za utajo davkov, in sicer z vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov za zbiranje prihodkov, ki zmanjšujejo stik davkoplačevalcev z davčnimi organi, povečujejo uporabo sodobne tehnologije ter se osredotočajo na e-upravo na področju evidentiranja in spremljanja gospodarske dejavnosti;

52. poziva Komisijo, naj:

opredeli področja, na katerih so možne izboljšave zakonodaje EU in upravnega sodelovanja med državami članicami, da bi se zmanjšale davčne goljufije;

zagotovi več proračunskih sredstev in osebja za GD TAXUD, da bo lahko razvila politike in predloge EU v zvezi z neobdavčevanjem, utajo davkov in davčnimi goljufijami;

odpravi škodljivo davčno konkurenco in dvojno neobdavčevanje velikih podjetij, ki umetno preusmerjajo dobičke, da bi znižala efektivno davčno stopnjo; sporoči in objavi odločitve nacionalnih organov o davkih za podjetja, ki poslujejo čezmejno;

strožje obravnava davčne goljufije s kazenskim pregonom;

53. poziva EU, naj bo njena poglavitna naloga preprečevanje uporabe davčnih oaz za nezakonite namene, Komisijo pa, naj v sodelovanju z Evropskim parlamentom oblikuje opredelitev in seznam davčnih oaz ali davčnih tajnosti EU, pri čemer naj kot prvo upošteva ustrezno opredelitev in seznam OECD; poziva k oblikovanju enotne opredelitve na evropski ravni, medtem ko čakamo na opredelitev na svetovni ravni;

54. priznava, da je svetovni forum OECD o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene vodilni mednarodni forum za boj proti izogibanju davkom, zato močno podpira njegovo delo; opozarja na njegove pomanjkljivosti v smislu foruma najmanjšega skupnega imenovalca; podpira tudi razumne pobude na nacionalni ravni, ravni EU in svetovni ravni, namenjene praktični rešitvi tega ključnega vprašanja;

55. poziva Komisijo, naj hitreje ukrepa zoper utajo davkov in davčne goljufije;

56. poziva države članice, naj sklenejo sporazume o boju proti goljufijam in izmenjavi davčnih informacij z Andoro, Monakom in San Marinom ter nov sporazum s Švico ter naj nato te sporazume redno posodabljajo;

57. ugotavlja, da lahko nezadostno sodelovanje in neusklajenost med davčnimi sistemi držav članic povzroči nenamerno neobdavčevanje ter privede do izogibanja davkom, davčne zlorabe in davčnih goljufij;

58. poziva Komisijo, naj preuči fiskalne posledice izvajanja evropskega semestra ter objavi poročilo v letu 2012;

59. poziva k zagotovitvi ustreznih proračunskih sredstev in osebja Evropskemu računskemu sodišču in uradu za boj proti goljufijam (OLAF), da bosta lahko razvila učinkovite mehanizme nadzora in spremljanja proračunskih postopkov na ravni EU;

60. poziva Komisijo, naj opredeli politične ukrepe iz programov držav članic za stabilnost in konvergenco in nacionalnih programov reform, ki imajo fiskalne posledice, ter jim da prednost;

0

0 0

61. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)

http://www.oecd.org/document/61/0,3746,en_2649_33767_48570813_1_1_1_1,00.html.

(2)

http://www.bruegel.org/publications/publication-detail/publication/599-how-effective-and-legitimate-is-the-european-semester-increasing-the-role-of-the-european-parliament/.

(3)

http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/gen_info/economic_analysis/tax_structures/index_en.htm.

(4)

http://www.oecd-ilibrary.org/taxation/consumption-tax-trends-2010_ctt-2010-en.

(5)

http://www.alainlamassoure.eu/liens/817.pdf.

(6)

UL C 295E, 4.12.2009, str. 13.

(7)

http://www.eureschannel.org/en/dossiers/WEBrapport_obst_E.pdf.

(8)

Publikacija Komisije „Trendi obdavčenja v EU“ (izdaja 2011).


OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je prvič sklenil, da objavi letno davčno poročilo.

Cilj poročila prispevati k delovnemu programu Komisije za leto 2012.

Poročilo je osredotočeno na davčne pobude, ki jih je sprejela Komisija v letu 2011 in na področja, kjer so potrebne nadaljnje pobude, da se izboljša delovanje enotnega trga in ustvari bolj konkurenčna Evropa.

Namen poročila je tudi obravnavati davčne probleme, s katerimi se soočajo državljani EU v čezmejnih situacijah v EU. Državljani EU, na primer, ki delajo ali raziskujejo v drugih državah članicah EU, se lahko srečajo z vprašanji dvojnega obdavčevanja in imajo lahko težave s pridobivanjem dovoljenj, davčnimi odtegljaji ali olajšavami tujih davčnih organov.

Namen poročila je tudi pregledati področja, na katerih bi se lahko pokazala potreba po nadaljnjemu davčnemu usklajevanju in kamor bi lahko EU posegla. Predlogi Komisije za to področje imajo lahko pozitiven učinek na vsakdanjik mnogih evropskih državljanov in podjetij.

Zelo pomembna je tudi obravnava diskriminatornih davčnih pravil v državah članicah, ki so v nasprotju s temeljnimi svobodami, ki jih zagotavljajo Pogodbe EU. V tem poročilu se države članice in Komisija pozivajo, naj predstavijo predloge za rešitve na tem področju.

Poročilo vsebuje tudi pripombe o tem, kako preprečiti izogibanje davkom in davčne zlorabe ter kako povečati davčno preglednost.

Nazadnje je v poročilu sklep, da je treba oceniti davčne posledice uvedbe evropskega semestra in poziva Komisijo, naj leta 2012 predstavi poročilo o tem.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.12.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sophie Auconie, Pervenche Berès, Saïd El Khadraoui, Ashley Fox, Danuta Maria Hübner, Sophia in ‘t Veld, Olle Ludvigsson, Thomas Mann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Markus Pieper

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov