PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, dogovorjenega med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama
26. 1. 2012 - (15178/2011 – C7‑0003/2012 – 2011/0257(NLE)) - ***
Odbor za ribištvo
Poročevalec: Carl Haglund
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, dogovorjenega med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama
(15178/2011 – C7‑0003/2012 – 2011/0257(NLE))
(Odobritev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15178/2012),
– ob upoštevanju osnutka protokola, dogovorjenega med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama (15179/2011),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 43(2) in točko a drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0003/2012),
– ob upoštevanju členov 81 in 90(7) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za proračun (A7-0017/2012),
1. odobri sklenitev protokola k sporazumu;
2. poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 10 sporazuma ter letno programiranje iz členov 3 in 9 novega protokola in s tem povezano letno poročilo; poziva Komisijo, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležijo sej skupnega odbora; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu pred iztekom novega protokola predloži ocenjevalno poročilo o njegovem izvajanju brez nepotrebnega omejevanja dostopa do dokumenta;
3. poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah, povezanih z novim protokolom in njegovim podaljšanjem;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Gvineje Bissau.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Svet je 17. marca 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 241/2008[1] o sklenitvi sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau, ki velja štiri leta z možnostjo tihega podaljšanja, če ga nobena pogodbenica ne razveljavi. Sporazumu je bil priložen protokol o ribolovnih možnostih in finančnem nadomestilu za obdobje od 16. junija 2007 do 15. junija 2011.
Pogajanja o novem protokolu so bila v letu 2011 odložena zaradi posvetovanj med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau na podlagi člena 96 sporazuma iz Cotonouja. Ker je ostalo pred iztekom prejšnjega protokola zelo malo časa za sklenitev novega protokola, sta se pogodbenici odločili skleniti protokol za obdobje enega leta, da bi imeli tako dovolj časa za oceno možnosti prihodnjega protokola, ki bi trajal dlje.
Tako je bil novi protokol parafiran 15. junija 2011 in zajema enoletno obdobje od 16. junija 2011. Za njegovo sklenitev Svet potrebuje odobritev Evropskega parlamenta v skladu s členoma 43(2) in 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Ta postopek se je začel hkrati s postopkoma v zvezi s sklepom Sveta o podpisu in začasni uporabi Protokola in uredbo Sveta v zvezi z razdelitvijo ribolovnih možnosti med državami članicami EU[2].
Da bodo lahko plovila EU opravljala ribolovne dejavnosti do zaključka postopkov za sklenitev tega protokola, člen 14 novega protokola določa, da se protokol začasno uporablja od 16. junija 2011. V skladu s členom 14(3) si pogodbenici prizadevata, da bi pogajanja za novi protokol zaključili najpozneje do 15. marca 2012.
Novi protokol sta obe strani podpisali 20. decembra 2011, Evropski parlament pa je 5. januarja 2012 prejel zahtevo za odobritev.
Vsebina novega protokola
Spodnja preglednica povzema glavne elemente novega protokola ter razdelitev ribolovnih možnosti med zadevnimi državami članicami, ki jo obravnava posebna uredba Sveta. Pogoji prejšnjega protokola za obdobje 2007–2011 se podaljšajo in v osnovi ostanejo nespremenjeni.
Vendar novi protokol vsebuje dodatne klavzule o ukinitvi in prilagoditvi finančnega nadomestila ter o prekinitvi izvajanja protokola v primeru kršitve bistvenih in temeljnih elementov človekovih pravic in demokratičnih načel, določenih v členu 9 Sporazuma iz Cotonouja (glej člena 7 in 11(1) protokola).
|
Trajanje protokola: |
1 leto (16.6.2011–15.6.2012) |
|
|
Parafiranje: |
15. junij 2011 |
|
|
Vrsta sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju: |
mešani sporazum |
|
|
Finančni prispevek: |
7 000 000 EUR/leto, od česar je 2 450 000 EUR (35 %) namenjenih podpori sektorske ribiške politike Gvineje Bissau za spodbujanje trajnosti v njenih vodah. Dodatno bo zagotovljenih 500 000 EUR za izboljšanje sanitarnih pogojev za ribiške proizvode. |
|
|
Pristojbine za lastnike plovil: |
plovila za ribolov tuna z ribiško palico: 25 EUR na tono ulovaplovila s potegalkami in parangali: 35 EUR na tono ulova plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 307 EUR/t/leto (pristojbine so višje pri polletnih ali četrtletnih dovoljenjih) plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev: 229 EUR/t/leto (pristojbine so višje pri polletnih ali četrtletnih dovoljenjih)
|
|
|
Predujmi: |
plovila z ribiško palico: 500 EUR na leto (ref. ulov: 20 t)plovila s potegalkami in parangali: 3 150 EUR na leto (ref. ulov: 90 t)
|
|
|
Ribolovne možnosti |
|
|
|
|
|
|
Država članica |
Plovila za ribolov tuna s potegalkami in površinskimi parangali |
Plovila za ribolov tuna z ribiško palico
|
zamrzovalna plovila, plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev(BRT)
|
plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic(BRT)
|
|
|
Španija |
10 |
10 |
3143 |
1421 |
|
|
Francija |
9 |
4 |
0 |
0 |
|
|
Italija: |
0 |
0 |
786 |
1776 |
|
|
Grčija |
0 |
0 |
471 |
137 |
|
|
Portugalska |
4 |
0 |
0 |
1066 |
|
|
SKUPAJ Št. plovil/tonaža |
23 |
14 |
4400 |
4400 |
|
Pripombe in ugotovitve poročevalca
Gvineja Bissau je tropska zahodnoafriška država z omejenimi naravnimi viri in številom prebivalstva, ki po ocenah znaša približno 1,6 milijona. Spada med najmanj razvite in najrevnejše države na svetu. Gospodarstvo je večinoma kmetijsko in je zelo odvisno od izvoza ene poljščine, tj. indijskega oreška. Država je zelo odvisna od donatorske podpore, ki je leta 2008 prispevala 31 % nacionalnega dohodka. Glavna donatorka je EU, ki je leta 2008 zagotovila približno eno tretjino mednarodne donatorske pomoči (od približno 100 milijonov EUR). Potencialno koristna trgovina z ribiškimi proizvodi z EU je ovirana zaradi neizpolnjevanja sanitarnih predpisov EU.
Gvineja Bissau ima veliko ribolovnih virov, tako obalnih kot oceanskih vrst. Približno 10 000 do 12 000 malih ribičev lovi v obalnih regijah. Na podlagi najnovejše ocene je ulov v sektorju malega ribolova od 30 000 do 50 000 ton/leto, kar je mnogo več, kot se je prej domnevalo, glede na pomanjkanje drugih virov beljakovin živalskega izvora pa je odvisnost od ribištva visoka.
Glede na ocenjevalno poročilo zunanjih strokovnjakov[3] je tako leta 2007 kot leta 2008 v območju Gvineje Bissau lovilo približno 124 plovil za industrijski ribolov. Poleg sporazuma z EU je Gvineja Bissau sklenila dvostranska sporazuma o ribolovu s Senegalom in Kitajsko, ki sta bila leta 2010 obnovljena.
Proizvodnja celotnega industrijskega ribolova (tudi ribolova EU) je leta 2008 po ocenah znašala 53 000 ton. Približno polovica vse proizvodnje so majhne pelagične ribe, kot so skuša, šur in velika sardela. Približno 40 % ulova predstavlja široka paleta pridnenih rib, vključno s ploščiči, prašičevkami, grbami, somi in morskimi listi. Glavonožci zajemajo približno 5 % ulova, večinoma v obliki sip in hobotnic. Vrste tuna predstavljajo 5 %, kozice in rakovice pa le 2 % ulova.
V času veljavnosti prejšnjega protokola so potekale štiri seje skupnega odbora (julija 2008, marca 2010 ter marca in junija 2011). Prav tako je potekal aktivni dialog med pogodbenicama, in sicer prek rednih misij za spremljanje in med krogi pogajanj za obnovo protokola, ki so potekala oktobra 2010 in junija 2011. Proces izvajanja dogovorjene politike so ovirale politična in finančna nestabilnost gvinejske vlade ter strukturne težave ribiške uprave. Skupni znanstveni odbor iz člena 4(1) sporazuma se je prvič sestal šele septembra 2010. Toda kljub zgolj delni uresničitvi ciljev v časovnem okviru, ki sta ga določili pogodbenici, je bil dosežen velik napredek pri doseganju dogovorjenih strateških ciljev, zlasti v zvezi z okrepljenimi zmogljivostmi za nadzor in spremljanje ribolova ter zmogljivostjo sanitarne inšpekcije. Okrepilo se je tudi sodelovanje Gvineje Bissau v regionalnih ribiških organih (zlasti v subregionalni komisiji za ribištvo – CSRP). Prav tako so bili sprejeti pozitivni ukrepi na področju priprave in odobritve nove zakonodaje, ribiških statistik in upravljanja virov, zlasti v zadnjih mesecih, pri čemer so se upoštevali zapisniki s sej skupnega odbora, ki so potekale marca, junija in septembra 2011.
V obdobju 2007–2009 je delež izdanih razpoložljivih dovoljenj znašal 45 % za ribolovne možnosti zamrzovalnih plovil za ribe kostnice in glavonožce, 36 % za kozice, 76 % za ribolov tuna z ribiškimi palicami in 83 % za plovila za ribolov tuna z zapornimi plavaricami (za plovila s površinskimi parangali dovoljenja niso bila izdana), pri čemer so bile slabo izkoriščene zlasti možnosti pridnenega ribolova. Poročilo ugotavlja, da je bilo razmerje stroškov in koristi sporazuma za EU skromnih 2,2 (z letnimi stroški za EU v višini 6,6 milijona EUR v primerjavi z letnimi koristmi, ki naj bi po ocenah znašale 14,5 milijona EUR).
Ulov tuna s plovili EU v skladu s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju ne predstavlja več kot 1 % skupnega izkoriščanja zadevnih vrst. Rumenoplavuti in črtasti velikooki tuni naj bi se po ocenah Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) izkoriščali v trajnostnih mejah, čeprav je ocena ulova velikookega tuna nekoliko nezanesljiva zaradi morebitnega neprijavljenega ulova. Sporazum prispeva k skoraj 100 % ulova globokomorske kozice, 75 % drugih vrst kozice, 50–70 % glavonožcev in okoli 10 % industrijskega ulova pridnenih rib. Podatki za rake, ki jih večinoma sestavljajo kozice v plitvih in globokih vodah, kažejo, da so razmere sorazmerno stabilne (ali se celo izboljšujejo). Čeprav se zdi, da so splošne razmere stabilne, imamo premalo kakovostnih podatkov za ribe in glavonožce, da bi se lahko izvedla točna ocena ribjega staleža po vrstah. Poročilo poudarja tudi določene pomisleke glede obsežnejših vplivov zadevnih vrst ribolova na ekosisteme ter glede možnih učinkov prilova in zavržka. Vendar poročilo ugotavlja, da je sporazum zelo pozitivno vplival na trajnost ribištva v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau, in poudarja, da je potrebno večje prizadevanje za izboljšanje razpoložljivih informacij, ki so potrebne za učinkovitejše obvladovanje tveganj.
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju je zagotovil dostop do ribolovnih možnosti za segmente flote EU v ribolovnih območjih, ki so zelo odvisna od ribištva, podprl njihovo regionalno prisotnost v zahodni Afriki, ustvaril delovna mesta ter prispeval k dodatni oskrbi trga EU. Po ocenah naj bi sporazum podpiral zaposlitev 470 državljanov EU. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju predstavlja približno eno četrtino vseh transferjev EU Gvineji Bissau in je tako pomemben dodatni steber podpore. Prispevati je začel pomembne razvojne dosežke v smislu zmanjševanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter povečevanja možnosti trgovine z ribiškimi proizvodi. Ravno tako obstajajo posebne sinergije s številnimi regionalnimi razvojnimi programi Evropskega razvojnega sklada. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Gvinejo Bissau je pomemben tudi v okviru regionalno integriranega pristopa v skladu s celostno pomorsko politiko EU in njenim izvajanjem v atlantski regiji.
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju se je izkazal za koristnega tudi pri izpolnjevanju potreb Gvineje Bissau, tj. z bistvenim prispevkom k njeni makroekonomski in proračunski stabilnosti ter v smislu nacionalne ribiške politike, saj zagotavlja finančna sredstva za izvajanje pomembnih ukrepov v podporo gospodarskemu razvoju in trajnosti sektorja (glede na ocenjevalno poročilo finančni prispevki na podlagi tega sporazuma zagotavljajo v povprečju okoli 7,3 % letnih vladnih prihodkov in približno 88 % letnih odhodkov za ribištvo). Zlasti je vplival na zmanjševanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in pomagal sektorju pri izpolnjevanju sanitarnih pogojev EU za trgovino z ribiškimi proizvodi, ki sta pomembna pogoja za razvoj nacionalnega ribiškega sektorja. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju je pomembno sredstvo za podpiranje razvojne agende v času gospodarske in proračunske nestabilnosti. Prav tako je omogočil organom EU in Gvineje Bissau, da vzdržujejo politični dialog, da bi spodbudili odgovorni ribolov.
Zdi se, da je sklenitev novega protokola med Gvinejo Bissau in EU v interesu obeh pogodbenic. Zato poročevalec priporoča EP, naj odobri njegovo sklenitev.
Poročevalec poudarja potrebo po natančnem spremljanju izvajanja ukrepov iz sklepa Sveta z dne 18. julija 2011[4] o zaključku postopka posvetovanj z vlado Gvineje Bissau v skladu s členom 96 sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja. Poročevalec prav tako vztraja, da je treba upoštevati člen 9 sporazuma iz Cotonouja in da je treba spremljati stanje človekovih pravic v Gvineji Bissau. Zaradi izrednega pomena tega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju za Gvinejo Bissau imajo lokalni organi jasno spodbudo, da preprečujejo kršitve človekovih pravic in demokratičnih načel. Če bi vendarle prišlo do kršitev, bi morala Komisija takoj začasno prekiniti plačilo finančnega nadomestila in prilagoditi protokol.
Poročevalec je zaskrbljen nad dejstvom, da je Komisija večkrat dopustila odložitev procesa odobritve Evropskega parlamenta za sklenitev protokola k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, tako da Parlament ne more sprejeti odločitve prej kot po preteku polovice trajanja protokola. S tem je pokazala nespoštovanje vloge Parlamenta v tem procesu.
Poleg tega je treba med tekočimi pogajanji za novi protokol ustrezno upoštevati vprašanja in priporočila iz ocenjevalnega poročila, zlasti v zvezi z učinkovitostjo sporazuma, stopnjo izvajanja partnerske komponente in potrebo po boljšem spremljanju virov z najboljšim razpoložljivim znanstvenim svetovanjem, tudi s pospešitvijo programa dela skupnega znanstvenega odbora.
MNENJE Odbora za razvoj (6. 12. 2011)
za Odbor za ribištvo
o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, dogovorjenega med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama
(KOM(2011)0603 – C7-0000/2011 – 2011/0257(NLE))
Poročevalka: Isabella Lövin
PA_Leg_Consent
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Gvineja Bissau je ena od najmanj razvitih držav; okoli dve tretjini njenih gospodinjstev živi pod pragom revščine. Je tudi zelo zadolžena država v razvoju in zelo odvisna od donatorske pomoči, ki zagotavlja okoli 31 % nacionalnega dohodka.
Vendar pa ima Gvineja Bissau izredno bogate ribolovne vire. Komercialne zaloge obsegajo pridnene vrste rib, majhne pelagične ribe, selitvene velike pelagične ribe, kozice in glavonožce. V obalnih regijah dela okoli 12.000 lokalnih ribičev, od katerih so številni po poreklu tujci; z ribištvom za lastno porabo se ukvarjajo še številni drugi in glede na pomanjkanje drugih virov beljakovin živalskega izvora je odvisnost od ribištva visoka.
Protokol k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau je prenehal veljati 15. junija 2011. Novi protokol pokriva obdobje enega leta, od 16. junija 2011, in se od navedenega datuma uporablja začasno.
Evropski parlament lahko v skladu s členom 43(2) in členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri ali zavrne sklenitev protokola.
Novi protokol ne spreminja ribolovnih možnosti, predvidenih v prejšnjem protokolu, enak pa ostaja tudi finančni prispevek.
Finančni prispevek v času enoletne veljavnosti tega protokola znaša 7.500.000 EUR. Ta znesek zajema:
· 4.550.000 EUR za največ 37 dovoljenj za plovila za ribolov tun in letni referenčni tonaži 8800 bruto registrskih ton (BRT) za plovila z vlečno mrežo,
· 2.450.000 EUR, kar je dodatni znesek, ki ga plača EU za podporo sektorski ribiški politiki Republike Gvineje Bissau, ter
· 500.000 EUR, namenjenih vzpostavitvi higienskega in fitosanitarnega sistema za ribiške proizvode. Pogodbenici pa se lahko odločita, da del tega posebnega prispevka namenita za okrepitev sistema spremljanja in nadzora v ribolovnih conah Gvineje Bissau.
Znesek, namenjen izvajanju sektorske ribiške politike Gvineje Bissau, predstavlja 35 % celotnega finančnega prispevka, predvidenega v protokolu. Za upravljanje tega zneska je odgovorna Gvineja Bissau, upravljanje pa mora biti skladno s cilji, ki jih sporazumno opredelita pogodbenici, ter letnimi in večletnimi načrti za njihovo uresničitev, zlasti kar zadeva dobro upravljanje ribolovnih virov, okrepitev znanstvenih raziskav in zmogljivosti nadzora pristojnih organov Gvineje Bissau ter izboljšanje razmer v proizvodnji ribiških proizvodov.
Protokol vsebuje ukrepe, katerih cilj je spodbujanje gospodarskega vključevanja gospodarskih subjektov EU v ribiški sektor Gvineje Bissau, zlasti s skupnimi podjetji med gospodarskimi subjekti EU in Gvineje Bissau.
Naknadna ocena sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju kaže, da je bilo razmerje stroškov in koristi sporazuma za EU skromnih 2,2 (letni stroški za Komisijo ter flota EU v višini 6,6 milijonov v primerjavi z letnimi koristmi v višini 14,5 milijonov EUR). Toda skupni finančni prispevki na podlagi tega sporazuma zagotavljajo v povprečju okoli 7,3 % letnega državnega proračuna Gvineje Bissau, element sektorske pomoči pa prispeva okoli 88 % načrtovanih letnih odhodkov za ribištvo in s tem pomembno prispeva h gospodarski stabilnosti države.
Ostajajo pa običajne težave, kot je nezakonit, nereguliran in neprijavljen ribolov, ki je posledica nezadostnega sistema spremljanja in nadzora. Skrbi povzroča tudi naraščanje stopnje zavržka premajhnih vrst, zajetih v sporazumu, in nekomercialnih vrst, čeprav opazovalci ne zbirajo podatkov o zavržkih. Poleg tega je treba obravnavati težave zaradi neizpolnjevanja pogojev glede poročanja, ki veljajo za plovila EU. Potencialno koristno trgovino z ribiškimi proizvodi z EU ovira tudi neizpolnjevanje sanitarnih predpisov EU, zato ni iztovarjanja in obiski plovil so le omejeni. Sporazum je spodbudil zaposlitev zgolj 148 članov posadk iz Gvineje Bissau na plovilih EU.
Kljub tem omejitvam, ki so jih podkrepile nestabilne politične in finančne razmere ter strukturne težave upravljanja ribištva, naknadna ocena sporazuma o partnerstvu na področju ribištva kaže očitno izboljšanje na področju dogovorjenih strateških ciljev, kot so okrepljene zmogljivosti za nadzor in spremljanje ribolova ter zmogljivosti sanitarne inšpekcije, narejeni pa so bili tudi pozitivni koraki pri pripravi osnutka nove zakonodaje, ribolovni statistiki in upravljanju virov. Pri teh izboljšavah je imela pomembno vlogo proračunska pomoč iz sporazuma o partnerstvu z EU na področju ribištva. Poleg tega je sporazum skladen s pristopi EU za nacionalni in regionalni razvoj, ker ima posebne sinergije s številnimi programi za regionalni razvoj Evropskega razvojnega sklada. Sporazum hkrati omogoča organom EU in Gvineje Bissau, da vzdržujeta politični dialog.
Poročevalka meni, da lahko protokol s finančno pomočjo za izvajanje programov, ki jih je Gvineja Bissau sprejela na nacionalni ravni, prispeva k izboljšanju upravljanja in ohranjanju ribolovnih virov.
Poročevalka pozdravlja dejstvo, da ta protokol uvaja novo določbo, s katero je mogoče v primeru kršenja človekovih pravic in demokratičnih načel začasno ustaviti plačevanje finančnih prispevkov. Izvajanje protokola se lahko začasno ustavi tudi, če si Gvineja Bissau ne bi prizadevala za odgovorno in trajnostno ribištvo.
Za zaključek poročevalka meni, da je sklenitev novega protokola, s katerim se bo podaljšalo partnerstvo med Gvinejo Bissau in EU, v interesu obeh strank.
******
Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj Parlamentu predlaga odobritev sklenitve tega protokola.
Odbor za razvoj meni, da bi morala Komisija pri izvajanju sporazuma ustrezno upoštevati naslednje točke:
(a) izboljšati je treba preglednost postopkov za ugotavljanje skupnega ulova in poročanje o skupnem ulovu ter ukrepe za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, zlasti z izboljšanjem infrastrukture za spremljanje in nadzor ribolovnih dejavnosti v izključni ekonomski coni Republike Gvineja Bissau, da bi zagotovili odgovoren in trajnosten ribolov;
(b) za plovila EU je treba omejiti dostop do presežka ribolovnih virov glede na največji trajnostni donos, pri čemer morajo biti najprej zadovoljene prehrambne potrebe lokalnega prebivalstva;
(c) obravnavati je treba problem vse številčnejšega zavržka premajhnih črtastih tunov, nekomercialnih vrst, morskih psov in raž ter nenamernega ulova želv, takoj pa bi bilo treba ustaviti velike količine prilova in zavržka pri ribolovu kozic z vlečno mrežo, in sicer z uporabo selektivnega orodja, ki preprečuje prilov;
(d) skupni odbor iz protokola bi moral zagotoviti neoporečnost celotnega mehanizma sporazuma, kar zadeva težave s korupcijo;
(e) poleg tega bi si moral skupni odbor prizadevati za sprejetje ukrepov, s katerimi bi spodbudili več izkrcavanja v Gvineji Bissau, lokalno zaposlovanje ter druge gospodarske dejavnosti in partnerstva v ribiškem sektorju;
(f) okrepiti je treba odgovornost lokalne vlade, ki naj tudi zagotoviti boljše življenjske razmere za lokalne ribiče, razvoj trajnostnega lokalnega priobalnega ribištva in ribiške predelovalne industrije ter upoštevanje zdravstvenih in okoljskih standardov;
(g) spoštovati je treba duh in črko klavzule o ekskluzivnosti. Plovilom EU, ki plujejo pod drugo zastavo, da bi se izognila obveznostim ali pridobila dodatne ribolovne možnosti, ne bi smeli dovoliti, da se ponovno vpišejo v register flote EU;
(h) pripraviti je treba poročilo o izvajanju protokola, zlasti letnih smernic in ciljev iz člena 9 protokola, ter jih predložiti Parlamentu in Svetu, da se poveča preglednost in zagotovi, da bo proračunski okvir za podporo sektorski ribiški politiki dejansko uporabljen v ta namen.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
5.12.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Michèle Striffler, Alf Svensson, Anna Záborská, Iva Zanicchi, Gabriele Zimmer |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Fiona Hall, Eduard Kukan, Krzysztof Lisek, Linda McAvan, Judith Sargentini |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Vittorio Prodi |
||||
MNENJE Odbora za proračun (6. 12. 2011)
za Odbor za ribištvo
o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, dogovorjenega med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama
(KOM(2011)0603 – 2011/0257(NLE))
Pripravljavec mnenja: François Alfonsi
PA_Leg_Consent
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Novi protokol zajema obdobje enega leta od 16. junija 2011 dalje. Podaljšuje pogoje prejšnjega protokola in poleg tega vsebuje klavzulo, ki omogoča njegovo začasno prekinitev v primeru nespoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel.
Evropski parlament ga lahko v skladu s členom 43(2) in členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri ali zavrne.
Novi protokol je v skladu z željo obeh pogodbenic po okrepitvi partnerstva in sodelovanja v ribiškem sektorju z vsemi razpoložljivimi finančnimi instrumenti. Zato se ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezen okvir za spodbujanje naložb.
Skupni finančni prispevek po protokolu v višini 7 500 000 EUR za celotno obdobje temelji na: a) največ 27 dovoljenjih za plovila za ribolov tuna in 8800 BRT za plovila z vlečno mrežo za finančni prispevek v višini 4 550 000 EUR ter b) podpori razvoju sektorske ribiške politike v Republiki Gvineji Bissau v višini 2 950 000 EUR. Ta podpora je v skladu s cilji nacionalne ribiške politike.
Sporazum ima naslednje vsebinske postavke:
|
Vrsta odhodkov |
2011 |
2012 |
SKUPAJ |
|
|
Ohranjanje in upravljanje naravnih virov |
7 500 000€ |
|
7 500 000€ |
|
|
Upravni odhodki |
79 900€ |
79 900€ |
159 800€ |
|
|
SKUPAJ |
7 579 900€ |
79 900€ |
7 659 800€ |
|
Po skupni oceni stanja staležev bo pod določenimi pogoji mogoče dovoliti prilagoditev ribolovnih kvot.
Finančni prispevek Evropske unije bo sestavljen iz:
- letnega zneska v višini 4 550 000 EUR za ribolovne pravice za 70 000 ton na leto (65 EUR za tono);
- letnega zneska v višini 2 950 000 EUR za podporo in izvajanje sektorske ribiške politike v Republiki Gvineja Bissau,
kar je skupaj 7 500 000 EUR letno brez upravnih stroškov.
Celotni znesek za čas trajanja sporazuma skupaj z upravnimi odhodki znaša 7 659 800 EUR.
Odbor BUDG zato meni, da je pri izvajanju sporazuma treba upoštevati naslednje vidike:
· Vsako leto je treba oceniti, ali so države članice, katerih plovila delujejo v skladu s protokolom k sporazumu, izpolnile obveznosti poročanja o ulovu. Če jih niso, bi morala Komisija zavrniti njihove prošnje za ribolovna dovoljenja za naslednje leto.
· Vsako leto je treba Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o rezultatih večletnega sektorskega programa iz člena 7 protokola ter ali države članice izpolnjujejo obveznosti poročanja o ulovu.
· Pred iztekom veljavnosti protokola ali začetkom pogajanj za njegovo morebitno podaljšanje je treba Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti naknadno oceno protokola skupaj z analizo razmerja med stroški in koristmi.
******
Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj protokol odobri.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
5.12.2011 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Isabelle Durant, Göran Färm, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Carl Haglund, Lucas Hartong, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, László Surján, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Herczog, Jan Mulder, Georgios Stavrakakis |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
24.1.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 0 3 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Kriton Arsenis, Alain Cadec, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Catherine Trautmann |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Julie Girling, Ana Miranda, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas) |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz |
||||