POROČILO o ženskah pri sprejemanju političnih odločitev – kakovost in enakost

3. 2. 2012 - (2011/2295(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Sirpa Pietikäinen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ženskah pri sprejemanju političnih odločitev – kakovost in enakost

(2011/2295(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2 in 3(3) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 21 in 23,

–   upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–   ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, ter kasnejših sklepnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Združenih narodov Peking+5 (2000), Peking +10 (2005) in Peking+15 (2010),

–   ob upoštevanju dogovorjenih sklepov Komisije za položaj žensk iz leta 2006 o „enaki udeležbi žensk in moških v procesu odločanja na vseh ravneh“,

–   ob upoštevanju dogovorjenih sklepov Komisije za položaj žensk 1997/2 o „ključnih področjih, ki jih zadevajo pekinška izhodišča za ukrepanje 1996–1999“,

–   ob upoštevanju resolucije A/RES/58/142 generalne skupščine Združenih narodov o ženskah in njihovem političnem udejstvovanju,

–   ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Evropski svet sprejel marca 2011[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),

–   ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 19. junija 2000 o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov v odborih in strokovnih skupinah, ki jih ustanovi Komisija[2],

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 2. decembra 1996 o enakopravnem sodelovanju žensk in moških v postopku odločanja (96/694/ES)[3],

–   ob upoštevanju Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope Rec (2003)3 za uravnoteženo udeležbo žensk in moških v političnem in javnem odločanju, sprejetega dne 12. marca 2003, in rezultatov dveh krogov spremljanja napredka pri izvajanju tega priporočila na podlagi vprašalnika o udeležbi žensk in moških v političnem in javnem odločanju po spolu, ki sta bila zaključena leta 2005 in 2008,

–   ob upoštevanju Resolucije 1079(1996) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o večji zastopanosti žensk v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, Priporočila 1413(1999) o enaki zastopanosti v političnem življenju, Resolucije 1348(2003) o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, Priporočila 1665(2004) o udeležbi žensk na volitvah in Resolucije 303(2010) o doseganju trajnostne enakosti med spoloma v lokalnem in regionalnem političnem življenju,

–   ob upoštevanju Resolucije 85(1999) Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, Priporočila 68(1999) o udeležbi žensk v političnem življenju v regijah Evrope ter Priporočila 111(2002) o individualnih volilnih pravicah in demokratičnih zahtevah žensk,

–   ob upoštevanju deklaracije o udeležbi žensk na volitvah, ki jo je sprejela Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (t.i. beneška komisija),

–   ob upoštevanju priročnika o praktičnem izvajanju načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, ki ga je pripravil Generalni direktorat za človekove pravice in pravne zadeve Sveta Evrope (april 2009),

–   ob upoštevanju Priporočila 1899(2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o povečanju zastopanosti žensk v politiki prek volilnega sistema, sprejetega dne 27. januarja 2010,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2000 o ženskah na vodilnih položajih[4],

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0029/2012),

A. ker so ženske in moški neenakomerno udeleženi v političnem in javnem odločanju ter so ženske občutno premalo zastopane na voljenih in imenovanih političnih položajih na ravni Evropske unije in njenih držav članic; ker zastopanost žensk na vmesnih volitvah v Evropskem parlamentu zaskrbljujoče nizka;

B.  ker se udeležba žensk v političnem odločanju ter metode, strategije in kulturna nagnjenja in orodja za odpravo razlik na nacionalni ravni v EU in med državami članicami, političnimi strankami in socialnimi partnerji močno razlikujejo; Ab.

C. ker je zastopanost žensk v Evropskem parlamentu narasla na 35 %, vendar pa ženske še vedno niso enako zastopane kot moški; ker je zastopanost žensk na vodilnih položajih v odborih in političnih skupinah še nižja; ker zastopanost žensk v Evropski komisiji stagnira pri eni tretjini članov in ker Komisiji še nikoli ni predsedovala ženska;

D. ker statistike kažejo, da kljub številnim izvedenim ukrepom prevladuje neenakost in je zastopanost žensk pri političnem odločanju v zadnjih letih ostala enaka, namesto da bi se linearno povečevala, pri čemer je razmerje med spoloma v nacionalnih parlamentih v EU nespremenjeno – 24 % žensk in 76 % moških – in je med ministri skupno le 23 % žensk[5];

E.  ker se danes dejansko uporablja neformalni sistem kvot, v katerem imajo moški prednost pred ženskami in moški na odločilne položaje izbirajo moške, kas sicer ni formaliziran sistem, je pa sistematična in zelo resnična globoko zakoreninjena kultura pozitivne obravnave moških;

F.  ker je enaka zastopanost žensk in moških pri političnem odločanju vprašanje človekovih pravic in družbene pravičnosti ter bistvena zahteva za delovanje demokratične družbe; ker je vztrajno prenizka zastopanost žensk demokratični primanjkljaj, ki spodkopava legitimnost odločanja na ravni EU in na nacionalni ravni;

G. ker proces odločanja temelji na pripravah na upravni ravni in je zato število žensk na upravnih položajih, zlasti na vodstvenih, vprašanje enakosti ter zagotavlja, da so pri pripravi vseh politik upoštevani vidiki, povezani s spolom;

H. ker so evropske volitve, ki bodo potekale leta 2014, in potem imenovanje naslednje Evropske komisije in imenovanje kandidatov na „vodilna delovna mesta“ EU priložnost za napredek v smeri demokracije enakosti na ravni EU in priložnost, da EU postavi zgled na tem področju;

I.   ker Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk med drugim določa, da bi morale države podpisnice sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk v političnem in javnem življenju;

J.   ker parlamentarna skupščina Sveta Evrope spodbuja:

     – reforme volilnih sistemov, da bodo bolj naklonjeni zastopanosti žensk;

     – določbe o prepovedi diskriminacije na podlagi spola v ustavah in volilni zakonodaji, pri čemer je treba dovoliti izjemo, tj. ukrepe pozitivne diskriminacije v korist premalo zastopanega spola;

     – državljansko vzgojo, ki se posveča vprašanju spolov, in odpravo stereotipov o spolih in „vgrajenih“ predsodkov do kandidatk, zlasti v političnih strankah, pa tudi v medijih;

K. ker pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje na področju žensk na vodilnih položajih in sprejemanja odločitev poudarjajo, da je enaka zastopanost nujni pogoj za upoštevanje interesov žensk ter je potrebna za krepitev in pravilno delovanje demokracije; ker potrjujejo tudi, da je aktivno udejstvovanje žensk pod enakimi pogoji, kot veljajo za moške, na vseh ravneh odločanja ključno za doseganje enakopravnosti, trajnostnega razvoja, miru in demokracije;

L.  ker se zaradi vztrajnih stereotipov o spolih nadaljuje razlikovanje med ključnimi vodilnimi političnimi položaji, pri čimer so oskrbovalne in distributivne naloge, kot so zdravstvo, socialno varstvo ter okolje, zaupane ženskam, moškim pa so dodeljene naloge moči, povezane z rabo virov, kot so gospodarske in denarne zadeve, trgovina, proračun, obrambne in zunanje zadeve, kar izkrivlja strukturo moči in dodeljevanje virov;

M. ker imajo politične stranke, ki so odgovorne za izbiro, razvrščanje in imenovanje kandidatov za vodilne položaje, zares ključno vlogo pri zagotavljanju enake zastopanosti žensk in moških v politiki ter bi morale torej podpirati primere dobre prakse, kot so prostovoljne strankarske kvote na volitvah, ki so jih že uvedle nekatere politične stranke v 13 državah članicah EU;

N. ker je Svetovna banka v študiji iz leta 2008 o „korupciji in ženskah v vladi“ ugotovila, da je v vladah z večjim številom žensk manj korupcije, ker ženske v skladu z ugotovitvami te študije spoštujejo višje etične standarde in se bolj zavzemajo za „skupno dobro“;

O. ker so potrebne celovite večplastne strategije, ki vključujejo nezavezujoče ukrepe, kot so cilji in prostovoljne strankarske kvote, pomožne ukrepe, kot so izobraževanje o enakosti spolov, mentorstvo in kampanje za ozaveščanje, ter pravno zavezujoče ukrepe, kot so volilne kvote po spolu, pri čemer je treba upoštevati, da so se za najučinkovitejše pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov v politiki izkazali pravno zavezujoči ukrepi, ki so skladni z institucionalnim in volilnim sistemom ter vključujejo pravila za razvrščanje, spremljanje in učinkovite sankcije v primeru neupoštevanja;

P.  ker je dostop žensk do financiranja volilnih kampanj pogosto bolj omejen zaradi diskriminacije znotraj političnih strank, izključenosti žensk iz mrež z denarjem ter nižjih prihodkov in prihrankov žensk;

Q. ker imajo postopki v volilnih sistemih, političnih institucijah in političnih strankah odločilno vlogo in pogosto velik vpliv na učinkovitost strategij, ki se uporabljajo, in na raven uravnotežene zastopanosti spolov v politiki;

R.  ker se ženske pri udeležbi in vodenju v okviru političnega odločanja še vedno soočajo z različnimi ovirami, kot so odsotnost ugodnih in podpornih pogojev v političnih institucijah in družbenih strukturah socialnega skrbstva, obstoj stereotipov na osnovi spola ter posledice nedavne gospodarske krize in njeni negativni vplivi na vprašanja, povezana z enakostjo spolov;

S.  ker je treba pripisati nizko udeležbo žensk pri odločanju in vodenju predvsem težavam, ki jih povzroča usklajevanje dela in družinskega življenja, neenaki porazdelitvi družinskih obveznosti ter trdovratni diskriminaciji na delovnem mestu in pri poklicnem usposabljanju;

Zastopanost žensk na voljenih položajih

1.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj oblikujejo in izvajajo učinkovite politike enakosti spolov in večplastne strategije za doseganje enakopravne udeležbe pri političnem odločanju in vodenju v okviru na vseh ravneh, zlasti na področjih makroekonomske politike, trgovine, dela, proračuna, obrambe in zunanjih zadev, pri čemer naj ocenijo učinek in omogočijo, da bo ta ocena na podlagi ustreznih kazalnikov enakosti dostopna javnosti, ter zagotovijo količinsko opredeljene cilje, jasne akcijske načrte in mehanizme rednega spremljanja, ki jim sledijo zavezujoči korektivni ukrepi, kadar zastavljeni cilji niso doseženi do roka;

2.  pozdravlja zakonsko urejene sisteme enakosti/kvote po spolih na volitvah, ki so jih zakonsko uvedli v nekaterih državah članicah; poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi zakonskih ukrepov za doseganje enakopravne zastopanosti spolov, kot so pozitivni ukrepi za njeno doseganje, in zagotovijo učinkovitost teh ukrepov, kadar so skladni z volilnim sistemom in kadar so za sestavo volilnih list odgovorne politične stranke, z uvedbo sistemov zadrge, s spremljanjem in učinkovitimi sankcijami, da se zagotovi bolj uravnotežena udeležba žensk in moških pri političnem odločanju;

3.  poleg tega poziva Svet, Komisijo in države članice, naj spodbujajo enakopravno zastopanost na vseh ravneh s pošiljanjem jasnih sporočil proti diskriminaciji, z zagotavljanjem ustreznih virov, z uporabo posebnih orodij in s spodbujanjem potrebnega usposabljanja javnih uslužbencev, ki so odgovorni za pripravo proračunov, da bodo upoštevali načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna;

4.  poziva države članice in Komisijo, naj posvetijo posebno pozornost programom izobraževanja o spolih, ki so namenjeni civilni družbi in zlasti mladim vse od zgodnje mladosti, da se bodo zavedali, da so pravice žensk človekove pravice in da je enakost v političnem življenju ključna;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo zavezo, ki jo bodo podprle vse politične stranke na evropski, nacionalni in regionalni ravni, da bodo sprejele ukrepe za spodbujanje dejavne udeležbe in vključevanja žensk v politično življenje in volitve, z uvedbo kvot zagotovile enakopravno zastopanost v notranjih procesih odločanja, pri izbiri kandidatov za voljene položaje in na strankarskih volilnih listah, kadar je to skladno z volilnim sistemom in kadar so za sestavo volilnih list odgovorne politične stranke, ter posvetile posebno pozornost položaju žensk, ki kandidirajo na teh listah;

6.  priznava, da imajo politične stranke ključno vlogo pri spodbujanju enakopravne zastopanosti spolov; zato poziva države članice, naj od nacionalnih strank zahtevajo, kadar je to skladno z volilnim sistemom in so politične stranke odgovorne za sestavo volilnih list, da vzpostavijo in izvajajo sisteme kvot in druge vrste pozitivnih ukrepov, da uporabijo pravilo sorazmernega razvrščanja za volilne liste za volitve na regionalni in nacionalni ravni in na ravni EU in da opredelijo in izvršujejo učinkovite sankcije v primeru neupoštevanja; poziva države članice, da kot pogoj za financiranje političnih strank povežejo in določijo cilje, ki temeljijo na enakopravni zastopanosti spolov;

7.  poziva politične stranke v Evropi, naj uvedejo sistem kvot na listah kandidatov za članstvo v organih strank in za volitve, kadar je to skladno z volilnim sistemom in kadar so politične stranke odgovorne za sestavo volilnih list, zlasti za evropski volitve 2014; meni, da je postopek priprave volilnih list, na vrhu katerih sta izmenično moški in ženska, najboljši način za večjo udeležbo žensk v politiki;

8.  poudarja, da je treba s konkretnimi ukrepi zagotoviti enakopravno zastopanost spolov na voljenih položajih v nacionalnih parlamentih in v Evropskem parlamentu (npr. na položajih predsednika, podpredsednikov, predsednikov in podpredsednikov odborov), na primer z določitvijo ciljne 50-odstotne zastopanosti moških in žensk na teh položajih;

9.  pozdravlja namero Komisije, da spodbudi sodelovanje žensk na naslednjih volitvah v Evropski parlament v okviru finančnih programov „Temeljne pravice in državljanstvo“ ter „Evropa za državljane“; poziva Komisijo, naj v ustreznih letnih delovnih programih zagotovi, da bodo v obdobju 2013–2014 na voljo zadostna finančna sredstva za financiranje ustreznih kampanj ozaveščanja v medijih, da se spodbudi izvolitev žensk, pri čemer morajo biti ta finančna sredstva zlahka dostopna za financiranje projektnih pobud strank na nacionalni ravni in organizacij civilne družbe, katerih namen je povečati udeležbo žensk pri odločanju;

10. poziva Komisijo, naj pri načrtovanju naslednjega obdobja financiranja (2014–2020) omenjenih ali nadaljnjih programov ter pri načrtovanju ukrepov za evropsko leto državljanov (predvidoma 2013) spodbuja in financira ukrepe za spodbujanje enakopravne zastopanosti na vodilnih položajih in v političnih dejavnostih;

11. poziva Komisijo, naj začne kampanje za zagotavljanje enakopravne zastopanosti na volilnih listah za volitve v Evropski parlament izvajati vsaj dve leti pred vsakimi napovedanimi volitvami ter naj spodbuja države članice, naj podobne dejavnosti izvajajo v zvezi z lokalnimi in regionalnimi volitvami;

Zastopanost žensk na imenovanih položajih

12. poziva države članice, naj podprejo enakopravno zastopanost, tako da za svojega kandidata za položaj evropskega komisarja predlagajo žensko in moškega; poziva predsednika Komisije, naj doseže enakopravno zastopanost pri oblikovanju Komisije; poziva Komisijo, naj javno podpre ta postopek; poziva, naj Parlament v tem postopku zlasti upošteva uravnoteženo zastopanost spolov in znova poudarja, da je treba v skladu s pravilom 106 enako zastopanost žensk in moških upoštevati pri potrditvi nove Komisije;

13. poziva Komisijo in Svet, naj se zavežeta k izpolnjevanju cilja enakopravne zastopanosti spolov v vseh njunih organih odločanja z oblikovanjem in uvedbo sistemov kvot ter drugih vrst pozitivnih ukrepov pri zaposlovanju uradnikov na visoki ravni; poziva nacionalne vlade, naj na položaje na visoki ravni v EU imenujejo ženske in moške;

14. ugotavlja, da se je Komisija v svoji strategiji za enakost med ženskami in moškimi (2010–2015) zavezala, da bo spremljala napredek na poti k cilju, ki je zagotoviti vsaj 40-odstotno zastopanost vsakega spola v odborih in strokovnih skupinah Komisije, ter poziva institucije, organe in agencije EU, naj s konkretnimi ukrepi in strategijami zagotovijo uravnoteženo sodelovanje v svojih procesih odločanja;

15. poziva države članice, naj spodbujajo pozitivne ukrepe, vključno s pravno zavezujočimi ukrepi, za zagotavljanje enakopravne zastopanosti v vseh upravljavskih organih in na javnih funkcijah in naj razvijejo orodja za spremljanje imenovanj in volitev z vidika vprašanj spolov;

Ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk v političnem življenju

16. spodbuja Komisijo in države članice k izvajanju pozitivnih ukrepov, kot je prednostna obravnava, kadar je eden od spolov premalo zastopan;

17. poziva države članice, naj zagotovijo preglednost postopkov za izbiro moških in žensk, ki so imenovani v organe odločanja, tudi z javno zahtevo po življenjepisih ter z izbiranjem na podlagi zaslug, sposobnosti in reprezentativnosti;

18. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe za podporo organizacijam žensk, vključno z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev zanje in oblikovanjem platform za sodelovanje in volilne kampanje ob upoštevanju spola;

19. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ženska omrežja ter mentorstvo, ustrezno usposabljanje ter izmenjavo dobrih praks in programov, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na ženske, ki začenjajo svojo kariero na področju oblikovanja politik;

20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostop žensk do usposabljanja za vodilne položaje in do teh položajev v okviru poklicnega napredovanja, pri čemer naj po potrebi zagotovijo tudi ugodnejšo obravnavo žensk, da bi ženske pridobile več znanja in spretnosti ter izkušenj na področju vodenja;

21. priznava, da so drugi akterji pomemben del širšega demokratičnega procesa, in zato poziva Svet, Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja organizacij delodajalcev in sindikatov, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in organizacij, ki so običajno del svetovalnih odborov, ki so povezani z vladami, da bi dosegli enakost med ženskami in moškimi v lastnih vrstah, vključno z enako udeležbo pri odločanju;

22. poziva Svet, Komisijo in države članice, naj omogočijo aktivno udejstvovanje žensk in moških pri političnem odločanju, tako da z ukrepi, kot je enakomerna razdelitev stroškov starševstva med delodajalce obeh staršev in z zagotavljanjem dostopnih in ustreznih storitev, na primer varstva otrok in starejših, omogočajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter ravnovesje med njima, ter poziva Komisijo, naj z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi v obliki direktiv podpre enak dostop do storitev, minimalni dohodek in varnost pred nasiljem na podlagi spola;

23. opozarja na pomembnost ugodnejše obravnave in posebnih ukrepov za večjo zastopanost ljudi iz različnih okolij in prikrajšanih skupin, kot so invalidi, priseljenke, pripadniki etničnih in spolnih manjšin, na vodilnih položajih;

24. je seznanjen, kako pomembni so mediji in izobraževanje pri spodbujanju udeležbe žensk v politiki in pri spreminjanju družbenega odnosa; poudarja, da je treba ozaveščati medije, zlasti javne medijske hiše, o potrebi po poštenem in uravnoteženem poročanju o moških in ženskih kandidatih med volitvami, po spremljanju medijev za ugotavljanje spolne pristranskost in za soočenje z njo, ter tako spodbujati prizadevanja za odpravo stereotipov in širjenje pozitivnih podob o ženskah na vodilnih položajih, vključno z ženskami v politiki kot vzornicami, na nacionalni, regionalni in evropski ravni;

25. poziva države članice, Svet in Komisijo, naj krepijo vlogo Evropskega inštituta za enakost spolov in zagotovijo več finančnih sredstev zanj ter spodbujajo sodelovanje z nevladnimi organizacijami žensk, da bi spodbudili in izmenjevali dobre prakse, ki prispevajo k doseganju uravnotežene zastopanosti spolov na vodilnih položajih pri odločanju;

26. poziva države članice in Komisijo, naj – če je ustrezno, zlasti z vključevanjem Evropskega inštituta za enakost spolov – zbirajo, analizirajo in razširjajo podatke po spolu, ki služijo za potrebe spremljanja enakosti spolov pri odločanju v vseh sektorjih (javnih in zasebnih) ter na vseh hierarhičnih ravneh in kot podlaga za nadaljnje ukrepe, če zastavljeni cilji niso doseženi; poziva Komisijo, naj še naprej zbira in razširja primerljive podatke na ravni EU z uporabo svoje baze podatkov o ženskah in moških na vodilnih položajih pri odločanju ter naj na podlagi teh podatkov razvije evropski zemljevid uravnotežene zastopanosti spolov, ki vključuje zaznane letne spremembe z vidika uravnotežene zastopanosti spolov na ravni EU in na nacionalni in regionalni ravni na podlagi skupnih kazalnikov.

meni, da mora za zemljevid vključevati vsaj:

–   cilje na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti spolov, izražene v deležih zastopanosti, ki so vključeni v zakonodajo držav članic in evropskih regij z zakonodajnimi pristojnostmi za urejanje volilnih postopkov;

–   deleže zastopanosti vsakega od spolov v Evropskem parlamentu, v nacionalnih in regionalnih parlamentih ter v lokalnih institucijah;

–   delež zastopanosti vsakega od spolov v izvršnih telesih, ki jih izvolijo ali nadzirajo zgoraj omenjene zakonodajne institucije;

27. poziva Komisijo, naj Odboru Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov predloži letno poročilo o napredku pri doseganju enakosti spolov v procesih odločanja v Evropski uniji;

28. poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, kako različni volilni sistemi na nacionalni, lokalni in evropski ravni ter ukrepi in dobre prakse, ki se izvajajo na različnih ravneh, vplivajo na uravnoteženo zastopanost žensk;

Spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v politiki v zunanjih odnosih

29. ponavlja svojo zahtevo po enakosti med spoloma na vseh ravneh imenovanja zaposlenih v Evropsko službo za zunanje delovanje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v zunanjih odnosih Evropske unije spodbuja sodelovanje žensk pri odločanju in naj zagotovi, da vse delegacije, ki predstavljajo EU, spoštujejo načelo enakopravne zastopanosti spolov in da bodo imele ženske na voljo prav toliko časa za besedo kot moški; poudarja, da je treba povečati število žensk v vlogi posrednic in vodij pogajanj v procesih za opazovanje razmer na področju človekovih pravic in preprečevanja korupcije ter vzpostavitev miru, pa tudi v drugih pogajalskih procesih, na primer na področju mednarodne trgovine in okolja;

30. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostno finančno in tehnično pomoč za posebne programe, ki se osredotočajo na večjo udeležbo žensk v volilnih procesih na podlagi usposabljanja, državljanske vzgoje in mobilizacije medijev ter sodelovanja lokalnih nevladnih organizacij, poleg financiranja splošnih izobraževalnih programov, ki spodbujajo državljansko zavest v zvezi z vprašanji spolov ter odpravo stereotipov o spolih in „vgrajenih“ predsodkov do žensk;

31. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje k ukrepom za uravnoteženo zastopanost žensk na vseh ravneh političnega življenja v mednarodnih organizacijah, kot je OZN, v vladah in nacionalnih parlamentih ter na regionalni in lokalni ravni in v lokalnih organih k tesnejšemu sodelovanju z drugimi akterji na mednarodni ravni, kot sta agencija OZN za ženske (UN WOMEN) in Medparlamentarna unija, da bi spodbujali doseganje teh ciljev;

32. poziva svoje oddelke za posamezne politike, naj v informativna sporočila za delegacije vedno vključijo vprašanje spolov in poudarja teme, ki so pomembne z vidika enakosti spolov;

33.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Enakopravno sodelovanje žensk in moških na vodilnih položajih in pri odločanju na mednarodni ravni močno spodbujata člena 7 in 8 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), s katero se države podpisnice zavezujejo odpravi diskriminacije žensk v političnem in javnem življenju, ter člen 4, ki dovoljuje sprejetje „začasnih posebnih ukrepov, katerih namen je spodbujanje dejanske enakosti med moškimi in ženskami“.

„Ženske na oblasti in v procesu sprejemanja odločitev“ je tudi eno od 12 ključnih področij, ki jih zadevajo pekinška izhodišča za ukrepanje iz leta 1995. V skladu s skupno izjavo z dne 19. septembra 2011 o „spodbujanju političnega udejstvovanja žensk“, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN na svojem 66. zasedanju v New Yorku, je „politično udejstvovanje žensk ključno za demokracijo ter za doseganje trajnostnega razvoja in miru“. Ta izjava potrjuje tudi, da je aktivno udejstvovanje žensk pod enakimi pogoji, kot veljajo za moške, na vseh ravneh odločanja ključno za doseganje enakopravnosti, trajnostnega razvoja, miru in demokracije.

Priporočilo Sveta Evrope z dne 12. marca 2003 o uravnoteženi udeležbi žensk in moških pri političnem in javnem odločanju opredeljuje ukrepe, vključno s pozitivnimi ukrepi, za spodbujanje bolj uravnotežene udeležbe žensk in moških pri političnem in javnem odločanju. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v svojem priporočilu 1899(2010) z naslovom „Povečanje zastopanosti žensk v politiki z volilnim sistemom“ svoje države članice spodbuja, naj povečajo zastopanost žensk z uvedbo kvot.

Na ravni Evropske unije strategija za enakost med ženskami in moškimi (2010–2015) poudarja, da bo Komisija „preučila usmerjene pobude za bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju“; „spremljala napredek proti cilju 40 % članov enega spola v odborih in strokovnih skupinah, ki jih ustanovi Komisija“ in „podpirala spodbujanje sodelovanja več žensk pri volitvah v Evropski parlament , vključno z njihovo kandidaturo“.

Enakost med spoloma pri odločanju je povezana s kakovostjo in enakostjo. Bolj uravnotežena zastopanost spolov prispeva k bolj raznolikim in zato boljšim odločitvam. Prav tako je uravnotežena zastopanost spolov povezana z vprašanjem enakopravnosti, ki jo zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Proces odločanja temelji na pripravah na upravni ravni in tako ženske na upravnih položajih, zlasti na vodstvenih položajih, zagotavljajo, da so pri pripravi vseh politik upoštevana vprašanja, povezana s spolom.

Zastopanost žensk na voljenih položajih

Ženske so še vedno premalo zastopane v skupščinskih telesih v evropskih državah članicah, ki sprejemajo politične odločitve. Danes je v nacionalnih parlamentih 24 % žensk.[6].

Na regionalni ravni, ženske predstavljajo 31% članov regionalnih skupščin in 32 % regionalnih izvršnih organov. Vendar pa ženske vodijo samo 15 % skupščin in 11 % izvršnih organov. V Evropski uniji kot celoti se je ravnotežje med spoloma v regionalnih skupščinah komaj kaj spremenilo od leta 2004. Zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih je najvišja v nordijskih državah, kjer je 42.3°%[7].

V evropskem parlamentu sta spola najbolj uravnoteženo zastopana – v njem je 35 % žensk in 65 % moških.

Poročevalka poudarja, da se deleži ne spreminjajo in da ni opaziti izboljšanja. Vzrok za to so lahko tudi tradicionalne ovire, s katerimi se soočajo ženske, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, prevlada moške kulture, stereotipi, težave pri usklajevanju družinskega in političnega življenja. Med predvidenimi ukrepi je tudi oblikovanje in izvajanje učinkovitih večplastnih strategij na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi povečali vključevanje in udejstvovanje žensk pri odločanju in vodenju, pri čemer bi zastavili količinsko opredeljene cilje, uvedli mehanizme rednega spremljanja in jasne akcijske načrte.

V državah s proporcionalnim volilnim sistemom se za strankarske liste najpogosteje uporabljajo kvote za kandidate, o čemer se lahko stranke odločijo prostovoljno ali pa jih k temu zavezuje zakon. V državah članicah EU kvota dosega od 25 do 50 %. V državah z večinskim ali pluralnim volilnim sistemom stranke izberejo le enega kandidata na stranko ali volilni okraj, zato na liste kandidatov ni mogoče hkrati uvrstiti moških in žensk kot v proporcionalnem sistemu. .

Politične stranke imajo ključno vlogo pri promociji žensk v politiki. Politične stranke odločajo o članstvu, izbiri in imenovanju kandidatov, ne glede na vrsto volilnega sistema. Zato se je treba v okviru vprašanja premajhne zastopanosti žensk v politiki osredotočiti na politične stranke, njihova stališča in strategije za bolj vključujoče organe odločanja. Zato so v tem poročilu politične stranke na nacionalni ravni pozvane, naj uvedejo ukrepe za večjo udeležbo žensk, pri čemer naj, kadar je to ustrezno, tudi določijo kvote in pravila za razvrščanje kandidatov na volilnih listah na volitvah na nacionalni ravni in na ravni EU, ter naj opredelijo ustrezne sankcije v primeru neupoštevanja. Politične stranke bi lahko k temu med drugim spodbudili tako, da bi financiranje strank pogojevali s cilji glede enakopravne zastopanosti.

Zastopanost žensk na imenovanih položajih

V vladah 27 držav članic EU ženske zasedajo 24 % višjih ministrskih položajev (funkcijo članov vlade), 22 % nižjih ministrskih položajev in skupno 23 % položajev[8]. Razen manjših nihanj se delež žensk v vladah v zadnjih štirih letih ni bistveno spreminjal.

V Evropski komisiji je 33 % komisark in 67 % komisarjev. V Evropskem ekonomsko-socialnem odboru in v Odboru regij je 21 % žensk in 79 % moških.[9].

Poročevalka meni, da je treba spodbujati aktivne in konkretne ukrepe na nacionalni ravni, da bi zagotovili uravnoteženo zastopanost spolov v vseh upravljavskih organih in na javnih funkcijah. V poročilu se zavzema za doseganje enakopravnosti pri izbiri kandidatov za prihodnjo sestavo Komisije in položaje na visoki ravni v EU. V skladu s poročilom morajo institucije EU uvesti konkretne ukrepe in strategije za doseganje uravnotežene udeležbe moških in žensk v notranjih procesih odločanja.

Ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk v političnem življenju

Da bi se lahko ženske bolj politično udejstvovale, je treba odpraviti strukturne ovire, ki ženskam onemogočajo politično udejstvovanje. Poleg tega je treba ustvariti okolje, v katerem se bodo ženske lahko vključevale v politično življenje na vseh ravneh. Na ravni EU se za pomembno prednostno nalogo, ki bo omogočila doseganje enakosti med spoloma in udejstvovanje žensk v političnem življenju, šteje usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.

Po mnenju poročevalke je treba spodbujati delovanje žensk iz različnih okolij na vodilnih položajih. Ženske iz etničnih manjšin so premalo zastopane v političnih skupščinskih telesih v Evropi in so pogosto žrtve političnega izključevanja na podlagi spola in etnične pripadnosti hkrati. Ta problem bo treba morda rešiti s posebnimi ukrepi. Da bi bolj spodbudili udejstvovanje mladih žensk v političnem in javnem življenju, so v nekaterih državah članicah uvedli programe mentorstva, ki so učinkovita in inovativna metoda. Mentorstvo, ustrezno usposabljanje in programi izmenjav so prav tako med ukrepi, ki so predlagani v tem delu poročila, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v politiki.

Poleg tega podporni ukrepi vključujejo financiranje in izmenjavo informacij. Države članice in Komisija morajo z javnim financiranjem in zagotavljanjem dostopa do državnih medijev zagotoviti, da bodo imeli moški in ženske enake možnosti v volilnih kampanjah. Države članice in Komisija, naj – če je ustrezno, tudi z vključevanjem Evropskega inštituta za enakost spolov – zbirajo, analizirajo in razširjajo podatke po spolu, ki služijo za potrebe spremljanja enakosti spolov pri odločanju. Prav tako je treba jasno opredeliti nadaljnje ukrepe, če zastavljeni cilji niso doseženi. Poročevalka upa, da bo Komisija še naprej poročala o napredku na področju enakosti spolov. Poleg tega bi bilo zelo dobrodošlo, če bi Komisija odboru Parlamenta za pravice žensk in enakost spolov vsako leto predložila poročilo o napredku na področju enakosti spolov pri odločanju v Evropski uniji.

Poudariti je treba pomembno vlogo medijev in izobraževanja pri spodbujanju žensk k političnemu udejstvovanju. Treba je spremljati poročanje medijev o ženskah pri odločanju, da bi ugotovili spolno pristranskost in se soočili z njo, ter tako spodbujati prizadevanja za odpravo stereotipov in širjenje pozitivnih podob o ženskah na vodilnih položajih na vseh področjih življenja.

Medtem ko politične stranke odpirajo vrata ženskam v svet odločanja, je treba priznati, da imajo v okviru širšega demokratičnega procesa pomembno vlogo tudi drugi akterji. Dragocena so prizadevanja sindikatov, zasebnega sektorja in nevladnih organizacij za doseganje enakosti žensk in moških v lastnih vrstah.

Spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v politiki v zunanjih odnosih je eden od ciljev tega poročila, saj je pogoj za stabilnost in preglednost demokracije. Boj proti socialni izključenosti žensk iz političnega življenja bi moral biti eden od vidikov, ki ga je treba upoštevati v zunanjih odnosih EU, pri čemer je treba sodelovati z drugimi mednarodnimi zainteresiranimi stranmi na tem področju ter zagotoviti dovolj finančne in tehnične podpore.

• [1]       Priloga k sklepom Sveta z dne 7. marca 2011.
• [2]       UL L 154, 27.6.2000, str. 34.
• [3]       UL L 319, 10.12.1996, str. 11.
• [4]       UL C 346, 4.12.2000, str. 82.
• [5]  Glej zbirko podatkov Evropske komisije o ženskah in moških pri odločanju, ki je posodobljena vsako četrtletje.
• [6]  Glej zbirko podatkov Evropske komisije o ženskah in moških pri odločanju, ki je posodobljena vsako četrtletje (1. četrtletje 2011).
• [7]  Glej statistiko Medparlamentarne skupščine (http://ipu.org/english/home.htm).
• [8]  Glej zbirko podatkov Evropske komisije o ženskah in moških pri odločanju, ki je posodobljena vsako četrtletje.
• [9]  Glej zbirko podatkov Evropske komisije, ki je posodobljena vsako četrtletje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.1.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 3 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Emine Bozkurt, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Constance Le Grip, Astrid Lulling, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Raül Romeva i Rueda, Joanna Senyszyn, Marc Tarabella, Angelika Werthmann, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Anne Delvaux, Christa Klaß, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Katarína Neveďalová, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Sirpa Pietikäinen, Rovana Plumb
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski (William (grof) Dartmouthski)