Postopek : 2011/2095(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0033/2012

Predložena besedila :

A7-0033/2012

Razprave :

PV 15/03/2012 - 6
CRE 15/03/2012 - 6

Glasovanja :

PV 15/03/2012 - 11.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0086

POROČILO     
PDF 230kWORD 274k
8. 2. 2012
PE 473.818v02-00 A7-0033/2012

o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050

(2011/2095(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Chris Davies

Pripravljavec mnenja(*):

Mario Pirillo, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050

(2011/2095(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)112) ter priloženih delovnih dokumentov (SEC(2011)0288) in (SEC(2011)0289),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2010 o analizi možnosti, da se preseže 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ter oceni tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU (COM(2010)0265) in spremnega dokumenta (SEC(2010)0650),

–   ob upoštevanju predlogov za prenovitev (COM(2011)0656) in spremembo direktive o trgih finančnih instrumentov (COM(2011)0652) ter direktive o zlorabi trga (COM(2011)0651) v zvezi s pravicami do emisij v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011,

–   ob upoštevanju svežnja EU za podnebne spremembe in energijo,

–   ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (socialna klavzula),

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0033/2012),

A. ker je približno 90 pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, tudi držav v gospodarskem vzponu, ki so skupaj odgovorne za več kot 80 % svetovnih emisij, podalo enostranske izjave o količinskih ciljih za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, ki pa niso pravno zavezujoči;

B.  ker sta Evropski parlament in Svet izrazila namero, da bi do leta 2050 dosegli od 80- do 95-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poudarja, da bi linearni potek v obdobju med letoma 2009 in 2050 pomenil, da bi moral biti cilj za leto 2020 34- do 38-odstotno zmanjšanje teh emisij glede na leto 1990;

C. ker se je treba znotraj Evropske unije dogovoriti o specifičnih ciljih za zmanjševanje emisij, da bi zagotovili osnovo in okvir za potrebne zakonodajne akte in druge ukrepe;

D. ker načrt dokazuje, da sedanji podnebni cilj 20-odstotnega zmanjšanja (pri čemer bi bilo mogoče več kakor polovico doseči s tujimi nadomestili) ni stroškovno učinkovit način za doseganje 80-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050 glede na leto 1990; ker je 80-odstotno zmanjšanje na spodnji meji razpona od 80 do 95 odstotkov, ki je po mnenju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potreben za industrijske države in ga je Evropski svet sprejel kot cilj, ki naj bi ga EU dosegla do leta 2050;

E.  ker mora imeti industrija jasno sliko nizkoogljične strategije EU, ki mora biti podprta z regulativno gotovostjo, ambicioznimi cilji in dobro zasnovanimi mehanizmi financiranja za zagotavljanje dolgoročnih zelenih naložb;

F.  ker je v interesu držav članic, da zmanjšajo svojo odvisnost od tujih dobaviteljev energije, predvsem iz politično spornih držav;

G. ker so po ocenah Mednarodne agencije za energijo štiri petine vseh emisij CO2, ki so povezane z energijo in v skladu z načrtom „Scenarij 450“ dovoljene do leta 2035, že določene z osnovnimi sredstvi;

H. ker je treba oceniti tveganja in ukrepati proti njim, da bi se ob nezadostnih prizadevanjih na svetovni ravni zaradi domačih ukrepov drugje dejansko povečal tržni delež energijsko manj učinkovitih obratov, kar bi povzročilo porast emisij na svetovni ravni, tj. selitev virov CO2;

I.   ker bodo po oceni iz Sternovega poročila stroški neukrepanja za zaščito podnebja enakovredni najmanj 5-odstotni izgubi svetovnega BDP na leto;

J.   ker proizvodnja in raba biomase kot vira energije po definiciji nista ogljično nevtralni;

K. ker je treba socialne vidike upoštevati v okviru instrumenta „za oceno socialnega učinka“;

1.  se zaveda koristi, ki jih ima razvijanje nizkoogljičnega gospodarstva za države članice in, kjer je ustrezno, za njihove regije; zato podpira načrt Komisije za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in njegov potek, posebne mejnike za 40-, 60- in 80-odstotno zmanjšanje domačih emisij do let 2030, 2040 in 2050 ter razpone za mejnike za posamezne sektorje kot osnovo za zakonodajne in druge pobude glede gospodarske in podnebne politike; ugotavlja, da potek in mejniki temeljijo na modelu PRIMES z namenom priprave potrebne zakonodaje in regulativnih instrumentov;

2.  poziva Komisijo, naj določi vmesne cilje glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za leti 2030 in 2040, vključno s konkretnimi cilji za vsak sektor, predvsem za kmetijstvo, skupaj z ambicioznim časovnim načrtom; meni, da bi morali biti ti cilji zastavljeni v skladu z načrtovanim linearnim zmanjšanjem emisij vzdolž krivulje, ki povezuje sedanje ravni emisij s ciljem za leto 2020 in ciljem za leto 2050, ko želi EU doseči 95-odstotno zmanjšanje emisij;

3.  poziva Komisijo, naj v naslednjih dveh letih pripravi ukrepe, potrebne za doseganje ciljev do leta 2030, ob tem pa naj upošteva zmogljivosti in zmožnosti posameznih držav ter mednarodno napredovanje pri ukrepanju glede podnebnih sprememb;

4.  meni, da bi bilo treba ukrepe izvajati usklajeno, stroškovno učinkovito in uspešno ter ob tem upoštevati posebne značilnosti držav članic;

5.  poziva k večji skladnosti med programi in politikami Unije, da bi dosegli cilje časovnega načrta in zagotovili, da bodo njegove prednostne naloge v celoti vključene v novi večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; priznava, da bi uresničitev 20-odstotnega cilja na področju energetske učinkovitosti Evropski uniji omogočila, da notranje emisije CO2 do leta 2020 zmanjša za 25 % ali več, in da bi bilo to zmanjšanje še vedno stroškovno učinkovit način doseganja dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990; ugotavlja, da bi glede na načrt manj širokopotezen pristop občutno povečal stroške skozi vse obdobje; obenem pa opozarja, da je treba stroškovno učinkovitost naložb vedno meriti ob upoštevanju proračuna držav članic;

6.  opozarja, da je Evropski parlament pred podnebno konferenco v Durbanu pozval k zvišanju cilja glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020 nad 20 %;

7.  poudarja, da bodo jasni cilji v zvezi z emisijami spodbujali potrebne zgodnje naložbe v raziskave, razvoj, predstavitev in razširjanje tehnologij z nizkimi emisijami ter da je opredelitev dolgoročne strategije izredno pomembna, da bi EU dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij do leta 2050, ki si jih je zastavila;

8.  poziva Komisijo, naj predstavi analizo stroškov in koristi doseganja predlaganega pristopa na ravni držav članic, pri čemer naj upošteva nacionalne razmere, ki izhajajo iz različnega tehnološkega razvoja, pa tudi potrebne naložbe (ter z njimi povezano družbeno sprejemljivost) in obstoj obsežnejše palete morebitnih globalnih pogojev;

9.  poudarja, da bi imel prehod na nizkoogljično gospodarstvo izjemen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest ter zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčne prednosti za evropsko industrijo;

10. poudarja, da bi s prehodom na čiste tehnologije drastično zmanjšali onesnaževanje zraka ter s tem zagotovili boljše zdravje in koristi za okolje;

Mednarodna razsežnost

11. ugotavlja, da razvoj in uporaba nizkoogljičnih tehnologij v svetu hitro naraščata ter da je treba za prihodnjo konkurenčnost Evrope povečati naložbe v raziskave, razvoj in uporabo teh tehnologij;

12. ugotavlja premik trajnostnih znanstvenih in tehnoloških inovacij iz Evrope v druge predele sveta, zaradi česar lahko EU izgubi vodilno vlogo na tem tehnološkem področju in se spremeni v neto uvoznico teh tehnologij in z njimi povezanih končnih izdelkov; zato poudarja pomembnost evropske dodane vrednosti za razvoj ter domačo proizvodnjo tehnologij in izdelkov, zlasti za energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije;

13. poudarja, da je Kitajska vodilna svetovna sila v smislu zmogljivosti polj vetrnih elektrarn, da kitajski in indijski proizvajalci vetrnih turbin sodijo med največjih deset takih proizvajalcev ter da Kitajska in Tajvan trenutno izdelata večino fotovoltaičnih panelov na svetu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje okoljsko učinkovitega razvoja ter proizvodnje teh in novih inovativnih tehnologij, ki so potrebne za dosego ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, v EU;

14. poziva EU, naj ima še naprej aktivno vlogo na mednarodnih pogajanjih, da bi dokončno oblikovala ambiciozen, celovit in pravno zavezujoč sporazum; ugotavlja, da mora EU stati za svojimi prepričanji in biti zgled pri dokazovanju koristnosti in vzdržnosti nizkoogljičnega gospodarstva; pozdravlja rezultate konference v Durbanu, kjer so se dogovorili o jasnem časovnem načrtu za pripravo osnutka za mednarodni sporazum za obdobje po letu 2012 in, da morajo veliki onesnaževalci, bodisi nerazvite bodisi razvite države, sprejeti ambiciozne in ustrezno stroge cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

15. poudarja, da mora EU še naprej konstruktivno sodelovati pri globalnih pogajanjih o podnebju ter da je treba pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje dodatno razviti evropsko diplomacijo v zvezi s podnebjem;

16. poudarja, da je glavni izziv trajnostnega nizkoogljičnega gospodarstva zagotoviti, da bodo politike o podnebnih spremembah vključene v vsa pomembna področja delovanja v zvezi z energijo, prometom, kmetijstvom, izobraževanjem, inovacijami itd.;

17. poudarja, da odlašanje s podnebnimi ukrepi na globalni in evropski ravni ne bi le povečalo stroškov za doseganje cilja za leto 2050 zaradi nasedlih naložb v visokoogljična osnovna sredstva in počasnejšega tehnološkega učenja, ampak bi zaradi tega EU tudi izgubila inovativno in vodilno vlogo na področjih raziskav, ustvarjanja delovnih mest in usmerjanja v trajnostno zeleno gospodarstvo; poleg tega poudarja, da bo zapoznelo ukrepanje v okviru strategije do leta 2020 omejilo možnosti za zmanjševanje emisij do leta 2030 in pozneje;

18. ponovno poudarja, da so za podnebje odločilne skupne emisije; opozarja, da bi bila EU celo pri 30-odstotnem zmanjšanju do leta 2020, 55-odstotnem do leta 2030, 75-odstotnem do leta 2040 in 90-odstotnem do leta 2050 še vedno odgovorna za približno dvakrat več emisij na prebivalca, kot je njen delež v svetovnem ogljičnem proračunu, skladnem s ciljem 2 °C, in da odlašanje z zmanjševanjem emisij močno povečuje skupni delež;

19. opozarja, da omejitev povečanja globalne temperature na povprečni 2 °C ne zagotavlja preprečitve precejšnjih negativnih podnebnih učinkov;

Sistem za trgovanje z emisijami

20. se zaveda, da je sistem EU za trgovanje z emisijami glavno, vendar ne edino sredstvo za zmanjševanje emisij v industriji in spodbujanje naložb v nizkoogljične tehnologije; ugotavlja, da je potrebno dodatno izboljšanje sistema; poziva Komisijo in države članice, naj sistem EU za trgovanje z emisijami dopolnijo s pristopom na osnovi tehnologij in inovacij, da bi dosegle potrebno precejšnje znižanje emisij;

21. ugotavlja, da sistem EU za trgovanje z emisijami deluje, kot je bilo predvideno in da je nižja cena ogljika rezultat zmanjšane gospodarske dejavnosti in razpoložljivih pravic, ki močno presegajo povpraševanje; izraža zaskrbljenost, da bo pomanjkanje spodbud za nizkoogljične naložbe in energetsko učinkovitost EU postavilo v neugodnem položaju v primerjavi z njenimi industrijskimi tekmeci; je seznanjen s poročili, da se pričakuje, da cena ogljika ne bo narasla, če ne bo veliko večje rasti ali sprememb sistema za trgovanje z emisijami;

22. priznava, da trenutna cena ogljika ne spodbuja naložb v nizkoogljične tehnologije, zato bo zelo malo vplivala na zmanjšanje emisij, obenem pa obstaja nevarnost, da bo EU zaradi tega v prihodnjih desetletjih še naprej usmerjena v infrastrukturo z večjo emisijo ogljika;

23. poudarja, da politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ne morejo temeljiti le na tržnih mehanizmih, saj ti večinoma ne zagotovijo pomembnih tehnologij in ne spodbujajo potrebnega vedenjskega premika na trajnostno družbo;

24. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema za trgovanje z emisijami in omogoči prvotno predvideno delovanje, predvsem s sprejetjem naslednjih ukrepov pred koncem leta 2012:

(a) ponovno naravnanje sistema za trgovanje z emisijami pred začetkom tretje faze, in sicer z ukinitvijo precejšnje količine pravic do emisije, da se ponovno vzpostavi redkost, kar bi omogočilo uresničitev prvotnega cilja, to je zagotavljanje spodbud za naložbe v nizkoogljične tehnologije in ukrepe za energetsko učinkovitost, nato pa predstavitev predloga zakonodajnega akta, ki bi omogočil, da se tovrstne pravice odpravijo;

(b) predlaganje zakonodaje, ki bi ob prvem primernem datumu prilagodila zahtevo za linearno letno zmanjševanje, ki trenutno znaša 1,74 % letno, da bi dosegli cilj glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2050;

(c) vključitev prometa v trgovanje z emisijami, da se spodbudijo inovacije in poveča energetska učinkovitost v tem sektorju, učinkoviteje internalizirajo stroški in vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji med različnimi vrstami prometa;

(d) čim hitrejša določitev rezervne cene za dražbe pravic, ki bo nižja od cene ogljika, predvidene ob sprejetju sedanje zakonodaje za preprečevanje selitve emisij CO2, vendar dovolj visoka, da bodo dolgoročne naložbe podjetij varne;

(e) spodbujanje povpraševanja v sistemu trgovanja z emisijami s predlogom njegove razširitve na emisije iz fosilnih goriv, prodanih iz sektorjev ogrevanja in prometa, ki nista neposredno izpostavljena mednarodni konkurenci, ter iz sektorja pomorskega prometa;

(f) ukrepi za povečanje vnosa ustreznih informacij in večjo preglednost registra sistema za trgovanje z emisijami, kar bi omogočilo učinkovitejši nadzor in ocenjevanje;

(g) nadaljnje izboljšave pri uporabi mehanizmov nadomestil za emisije, na primer z omejitvijo dostopa do nadomestil, s katerimi se subvencionirajo tekmeci evropske industrije, kot na področju fluoriranih ogljikovodikov;

(h) zagotovitev, da noben od teh ukrepov ne povzroči zmanjšanja ravni pravic, dodeljenih brezplačno za industrijo, v kateri prihaja do selitve virov ogljika, z namenom izpolnjevanja meril;

25. ugotavlja, da bodo ti ukrepi povečali prihodke držav članic od dražb; opominja vlade, da delež takšnih sredstev, ki se ga lahko porabi za namene v zvezi s podnebjem, ni omejen; priporoča, naj se ta sredstva uporabijo za pospešitev nizkoogljičnih naložb v industriji ali za spodbujanje drugih načinov ustvarjanja delovnih mest, na primer z nižjo obdavčitvijo dela;

26. poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 poda predloge za razširitev zahteve, da se pravice kupujejo na dražbi, na tiste energetsko intenzivne panoge, ki jih tuja konkurenca ogroža zgolj minimalno;

27. poziva Komisijo, naj zagotovi spremljanje zakonodaje, ki vpliva na spodbude iz sistema za trgovanje z emisijami, npr. direktive o energetski učinkovitosti (2011/0172(COD), ter naj poskrbi za ustrezno prilagoditev zahteve o znižanju emisij;

28. priznava, da bo treba prilagoditi sistem trgovanja z emisijami, pa tudi odločbo o skupnih prizadevanjih (Odločba št. 406/2009 Evropskega parlamenta in Sveta), če želimo izpolniti cilje načrta za nizkoogljično gospodarstvo;

Selitev virov CO2

29. poziva Komisijo, naj objavi podrobnosti o dejanskem prispevku EU k svetovnemu zmanjšanju emisij CO2 od leta 1990 in pri tem upošteva porabo izdelkov v EU, ki se proizvajajo drugje;

30.  vztraja, da bi bilo treba prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpreti s smiselnim in premišljenim regulativnim pristopom; trdi, da upravno in finančno breme izpolnjevanja okoljskih zahtev močno vpliva na zaposlovanje in produktivnost v energetsko intenzivnih panogah ter povečuje tveganje za selitev virov CO2, hkrati pa je vzrok za selitev podjetij in delovnih mest iz EU;

31. soglaša z mnenjem Komisije, da bi bilo treba ukrepe za prilaganje na mejah ali vključitev uvoza v sistem trgovanja z emisijami pospremiti s popolno dražbo v zadevnih sektorjih;poziva Komisijo, naj analizira sektorje, v katerih brezplačno dodeljevanje pravic ne preprečuje selitve virov CO2; predlaga ji, naj pripravi predloge za ukrepe za prilagajanje na mejah, ki bodo od uvoznikov izdelkov v teh sektorjih zahtevali, da kupijo pravice v vrednosti, ki bi bila potrebna, če bi bil izdelek proizveden v EU;

32. poziva Komisijo, naj državam članicam čim hitreje zagotovi smernice za sprejetje kakršnih koli ukrepov, namenjenih kompenzaciji v panogah, v katerih je ugotovljena izpostavljenost velikim tveganjem za selitev virov CO2 zaradi posrednih stroškov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, kakor je predvideno v direktivi;

33. poziva Komisijo, naj pripravi analizo odsotnosti geografskega merila v oceni selitve virov CO2 za trg električne energije v jugovzhodni Evropi;

34. je seznanjen s sklepom načrta, da bi morala elektroenergetika skoraj v celoti odpraviti emisije ogljika do leta 2050 (93- do 99-odstotno zmanjšanje emisij); priznava, da bodo s stališča evropske industrije prvi na trgu tehnologij z nizkimi emisijami imeli prednost v današnjem in jutrišnjem nizkoogljičnem svetu; meni, da bi bilo treba zmanjšanje emisij doseči na tak način, da ne bi škodili konkurenčnosti EU in bi obravnavali tveganje selitve virov CO2, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih;

Energetska učinkovitost

35. opozarja na obstoječe ocene, ki kažejo, da izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije za 20 % v primerjavi z napovedmi za leto 2020 zaenkrat ne potekata zadovoljivo; poziva k hitremu ukrepanju, bolj ambicioznim ciljem in trdnejši politični zavezanosti za doseganje ciljev za leto 2020 ter za obdobje po tem letu, s čimer bi pritegnili ustrezne naložbe; podpira ugotovitev iz časovnega načrta Komisije, da so politike glede energetske učinkovitosti ključne za nadaljnje zmanjševanje emisij ogljika; meni, da ne bi smeli izključiti možnosti zavezujočih ciljev; poudarja, da vodijo ukrepi za energetsko učinkovitost do novih delovnih mest, prihrankov v gospodarstvu ter boljše oskrbe in konkurenčnosti; v zvezi s tem pozdravlja prednostne naloge, določene v predlagani direktivi o energetski učinkovitosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti v gradbeništvu, in sicer s prenovo obstoječega stavbnega fonda, pri čemer je poudarek na prenovi javnih stavb; poziva k povečanju sredstev in ukrepov za uporabo novih virov financiranja na evropski in nacionalni ravni, vključno z novimi finančnimi instrumenti; poudarja pomen zasebnih naložb pri premagovanju trenutnih proračunskih omejitev v javnem sektorju;

36. graja pomanjkanje ukrepov za vključitev potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področju učinkovite rabe virov in energetske učinkovitosti, ki hkrati pomenita prihranek pri stroških, ter poziva k hitrejšemu uresničevanju direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov (2009/125/ES), k strogi uporabi načela najnižjih stroškov življenjskega kroga ali k izvedbenim ukrepom, ki bi bili določeni na ravni najboljših, pa tudi k določitvi minimalnih zahtev tudi za neelektrične izdelke;

37. poziva, naj se direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov izvaja tudi za grelne naprave, kurilne naprave in izolacijske materiale, ki lahko prispevajo k zmanjševanju porabe energije in virov, hkrati pa naj se omogoči več recikliranja; poziva tudi k razširitvi in razvoju zahtev o označevanju, ki lahko potrošnikom pomagajo do ozaveščenih odločitev;

38. poudarja, da je treba akcijski načrt za energetsko učinkovitost posodobiti z zavezujočimi cilji, vključno s celovitim svežnjem konkretnih količinskih ukrepov v verigi preskrbe z energijo;

39. meni, da je energetska učinkovitost najučinkovitejši instrument za boljše industrijske tehnološke inovacije, ki prispeva k ekonomičnemu zmanjševanju skupnih emisij, hkrati pa spodbuja ustvarjanje delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic za spodbujanje energetske učinkovitosti z uvedbo stabilnih dolgoročnih programov spodbud za tehnologije, ki so najučinkovitejše z vidika razmerja med stroški in koristmi; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno stopnjo usklajenosti evropskih standardov glede učinkovitosti, če želimo doseči cilj energetske učinkovitosti za leto 2020;

40. ponovno poudarja pomen zagotavljanja spodbud za javne in zasebne naložbe, usmerjene v oblikovanje in razvoj preprosto ponovljivih tehnologij za izboljšanje kakovosti varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti;

41. poziva Komisijo, naj pri spodbujanju energetske učinkovitosti določi specifične ukrepe za reševanje problematike nasprotnih spodbud, ki se pojavljajo med potrošniki in distributerji energije;

42. poziva Komisijo, naj določi dolgoročni cilj za zmanjšanje porabe energije v stavbah v EU do leta 2050;

43. opozarja, da EU in njene države članice niso dovolj vlagale v zmanjšanje emisij CO2 ali povečanje energetske učinkovitosti v gradbenem ali prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo več sredstev ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti stavb ter centraliziranih omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestih tako v okviru pregleda sedanje finančne perspektive kot v prihodnjih večletnih finančnih okvirih;

Obnovljivi viri energije

44. poziva Komisijo, naj oblikuje politiko preskrbe z biomaso, ki bo spodbujala trajnostno proizvodnjo in uporabo biomase; poudarja, da bi morala vključevati trajnostna merila za različne biomase in pri tem upoštevati ogljični odtis življenjskega kroga različnih virov, prednost pa bi bilo treba dati primarnemu namenu surovin biomase in ne rabi v energetske namene; vztraja, da doseganje cilja EU na področju biogoriv ne sme negativno vplivati na proizvodnjo hrane in krme ali povzročiti izgube biotske raznovrstnosti;

45. zato poziva Komisijo, naj uvede dejavnike posrednih sprememb v rabi zemljišč, da bo mogoče upoštevati emisije toplogrednih plinov zaradi sprememb v vzorcih rabe zemljišč, ki jih povzroči proizvodnja biogoriv; poudarja, da višji pragovi za prihranek emisij toplogrednih plinov za biogoriva ne bodo prispevali k odpravljanju tveganj posrednih sprememb v rabi zemljišč;

46. poudarja pomen novih tehnologij za razvoj obnovljivih virov energije in proizvodnjo bioenergije ter poudarja, da mora EU izkoristiti vsako inovacijo, ki je na voljo, da bi dosegla svoje cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2;

47. poudarja pomembno vlogo obnovljivih virov energije, tudi inovativnega razvoja na tem področju, in da je nujno treba poiskati zmogljivejše rešitve glede skladiščenja, večanja energetske učinkovitosti in zagotavljanja učinkovitega prenosa energije, vključno z ustreznimi infrastrukturnimi ukrepi; priznava izjemno velik napredek v razvoju obnovljivih virov energije, ki so ga dosegle države članice, odkar so bili zastavljeni zavezujoči cilji do leta 2020, opozarja, da je pomembno nadaljevati ta pristop in določiti nadaljnje zavezujoče cilje za obnovljive vire energije do leta 2030, pri tem pa upoštevati možnost makroekonomskega učinka tega početja; poudarja, da bi s takim delovanjem pomagali uresničiti cilje za leto 2050, industriji dali gotovost glede naložb, ki jo potrebuje, bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ustvarili delovna mesta, spodbujali energetsko neodvisnost EU ter krepili vodilno tehnološko vlogo ter industrijske inovacije; poudarja, da je doseganje ciljev, določenih v nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljive vire energije, bistveno za doseganje splošnih ciljev EU do leta 2050; meni, da bi morala Komisija ukrepati, če nacionalni cilji ne bodo izpolnjeni;

48.  poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da zaradi sprejetja takšnega cilja ne bodo zmanjšane spodbude za naložbe v druge oblike pridobivanja električne energije z nizkimi emisijami ogljika;

49. poziva Komisijo, naj hkrati s poročilom o napredku vseh držav članic pri izpolnjevanju zakonskih zahtev v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki ga mora objaviti pred koncem leta 2012, in oceno, ali bodo cilji za leto 2020 doseženi, predlaga program ukrepov, s katerimi bo države članice, ki zaenkrat niso na poti k izpolnitvi zahtev, spodbudila k njihovemu izpolnjevanju;

50. opozarja, da bo treba električna omrežja nadgraditi in razviti, predvsem za prenos energije iz obnovljivih virov, proizvedene na območjih z večjim potencialom, na primer vetrne energije iz Severnega morja ali sončne energije iz južne Evrope, in za prilagoditev decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov;

51. poudarja, da ima povečanje učinkovitosti rabe virov, kar je na primer mogoče doseči z recikliranjem odpadkov, boljšim ravnanjem z odpadki in spremembo vedenja, zelo pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev EU glede zmanjševanja emisij CO2;

52. ugotavlja, da lahko kmetijska gospodarstva z izkoriščanjem že danes razpoložljivega znanja in tehnik postanejo samozadostna z vidika oskrbe z energijo, pri tem pa imajo možnost, da povečajo donosnost in ustvarijo okoljske koristi na podlagi lokalne proizvodnje bioenergije iz organskih odpadkov;

53. ugotavlja, da bi bilo treba kmete v smislu učinkovite rabe virov spodbujati k boljšemu izkoriščanju potenciala bioplina in njegovih stranskih produktov pri nadomeščanju gnojil;

54. v zvezi s tem poudarja pomen predelave živalskega gnoja, s čimer dobimo ne le obnovljiv vir energije, temveč tudi razbremenimo okolje in nadomestimo umetna gnojila v obliki mineralnih koncentratov; v zvezi s tem poudarja, da je treba v direktivi o nitratih predelan živalski gnoj opredeliti kot nadomestek za umetno gnojilo, če naj šteje živalski gnoj kot vir energije;

55. poudarja, da je treba povečati energetsko samozadostnost na kmetijah, tako da se spodbudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetijah, npr. z vetrnimi turbinami, sončnimi celicami in tehnologijo za biofermentacijo, kar bi zmanjšalo proizvodne stroške ter povečalo ekonomsko sposobnost preživetja kmetij z omogočanjem dodatnih prihodkov iz alternativnih virov.

Raziskave

56. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v programu Horizon 2020 in v evropskih partnerstvih za inovacije v okviru Unije inovacij prednostno obravnava potreba po razvoju vseh vrst trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, ki bi spodbudile konkurenčnost EU, spodbujale priložnosti za oblikovanje zelenih delovnih mest in zagotovile spremembo vedenja potrošnikov;

57. poudarja, da je za razvoj in uveljavitev podnebno učinkovite kmetijske prakse, energetsko manj intenzivnih in manj onesnažujočih kmetijskih metod ter učinkovitejše proizvodnje energije nujno potrebno okrepiti prizadevanja in financiranje na področju raziskav; poleg tega ugotavlja, da že obstajajo alternativne rešitve, ki manj onesnažujejo in so energetsko učinkovitejše; meni, da so raziskave in razvoj na tem področju ključni za celovito izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo in da so zato potrebna dodatna vlaganja; poudarja, da je treba v zvezi s tem zagotoviti, da se bodo rezultati raziskav prenesli v prakso na ravni kmetijskih gospodarstev; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju novega okvira raziskav (Horizon 2020);

58. poziva, naj bo proračunska podpora skladna z oceno, da je za polno izvajanje načrta SET potrebnih 50 milijard EUR iz javnih in zasebnih virov;

59. poudarja, kako pomembne so raziskave in razvoj za razvoj energetsko učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri raziskavah o podnebju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologijah ter na znanstvenem področju razvije tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, pri tem pa naj poseben poudarek nameni čistim in trajnostnim tehnologijam, ki bodo do leta 2020 omogočile uresničitev ciljev iz načrta SET – vodilne pobude EU o nizkoogljičnih tehnologijah; poudarja, da je treba povečati sredstva za vse vrste energetskih raziskav v okviru programa Horizon 2020, zlasti za obnovljive vire energije; opozarja, da sedanja dodeljena finančna sredstva na energetskem področju znašajo le 0,5 % proračuna za obdobje 2007–2013 in da to ni v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU;

Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida

60. priznava pomen uporabe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, kjer je to primerno za doseganje ciljev glede zmanjševanja emisij ogljika z najnižjimi možnimi stroški, in priznava, da bodo zamude pri postopkih in finančni primanjkljaji ter tudi pomanjkanje zavezanosti nekaterih držav članic verjetno upočasnili uresničitev ambicije Evropskega sveta, da se do leta 2015 vzpostavi delovanje do 12 predstavitvenih projektov zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; priznava, da tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ne bo ustrezna v vseh okoliščinah, tudi leta 2050, temveč bo njihova uporaba omejena na velike obrate; poziva k podpori revolucionarnih tehnologij na drugih področjih, da bi povečali energetsko učinkovitost in zmanjšali porabo energije ter zagotovili rešitve zunaj okvira zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

61. poziva Komisijo, naj predlaga, da se neporabljena sredstva za projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva prerazporedijo na alternativne predstavitvene projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

Nacionalni načrti in načrti za posamezne sektorje

62. ugotavlja, da sporazum iz Cancuna predvideva, da vse razvite države razvijejo strategije za nizke emisije ogljika;

63. pozdravlja nizkoogljične strategije, ki so jih pripravile nekatere države članice EU, vendar poziva vse, naj jih izdelajo najpozneje do julija 2013; vztraja, da mora Komisija pripraviti zakonodajne predloge, ki bi zahtevali pripravo strategij, če se do konca leta 2012 vse države članice ne bi zavezale k temu;

64. poziva Komisijo, naj oceni ustreznost teh načrtov glede na cilj iz Cancuna, da se svetovno povečanje temperature ohrani pod 2 oC nad predindustrijsko stopnjo;

65. poziva Komisijo, naj zagotovi da bodo nacionalni načrti in načrti za posamezne sektorje neodvisno pregledani, da se oceni, ali je bila v celoti upoštevana potencialna uporaba najboljše možne tehnologije in ali so predlagani stroški v skladu z dogovorjeno prakso;

66. pričakuje, da bo Komisija v celoti upoštevala načrte pri pripravi pobud politik in da bo izpostavila primere, ko industrijski sektorji niso pripravili takih akcijskih načrtov;

67. poziva ustrezne industrijske skupine, naj pripravijo načrte za posamezne sektorje, ki bi predstavili, kako je mogoče doseči cilje glede zmanjševanja emisij ogljika v EU, vključno z obsegom potrebnih naložb in predvidenimi viri financiranja;

68. pričakuje, da bodo Komisija in države članice podprle tiste sektorje, ki so izdelali načrte za nadaljnji razvoj pobud in partnerstev, ki iz teh načrtov sledijo, za razvoj prodornih tehnologij za zmanjšanje ogljika v zadevnih energetsko intenzivnih panogah;

69. poziva Komisijo, naj vsakih 3 do 5 let posodobi načrt in napoved za obdobje do leta 2050 ter poveže sektorske in regionalne načrte ter načrte držav članic v posodobljeno različico svojih načrtov; modeli in metodologije, ki se v ta namen uporabijo, morajo biti popolnoma pregledni;

70. poudarja, da je za dosego nizkoogljičnega gospodarstva potrebna mnogo učinkovitejša uporaba virov; zato poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo obstoječe strategije za učinkovito rabo virov ter jih do konca leta 2013 vključijo v nacionalne politike za rast in delovna mesta;

Proizvodnja električne energije

71. opozarja, da se bo povpraševanje po energiji v svetu do leta 2035 povečalo za več kot 30 %, zaradi česar se bo povečala svetovna konkurenca za vire energije;

72. meni, da morajo imeti države članice kar največ možnih sredstev za dosego proizvodnje energije z nizkimi emisijami ogljika (vključno z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo, uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 ter trajnostno pridobljeno biomaso) ter nobena možnost ne sme biti izključena iz razpona tistih, ki so na razpolago za dosego teh zahtev;

73. poziva Komisijo, naj posebno budno spremlja selitev proizvodnje energije iz sistema EU za trgovanje z emisijami in naj bo pri tem pozorna na države članice, ki imajo energetske medsebojne povezave z državami zunaj EU;

74. poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost mehanizmov, ki omogočajo tekoče delovanje trgov električne energije v nizkoogljičnem gospodarstvu, in po potrebi predstavi zakonodajne predloge za boljše povezovanje čezmejnih trgov električne energije ter druge ukrepe za obravnavo potrebe, da se določi ravnovesje in razpoložljivost proizvodne zmogljivosti;

75. poziva EU, naj se zaveže popolni odpravi emisij ogljika v energetskem sektorju do leta 2050;

76. poziva države članice in Komisijo, naj bolj vlagajo v energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za prehod v energetsko trajnostno gospodarstvo; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu na področju razvoja standardov in interoperabilnih internetnih tehnologij, povezanih z energijo, in energetsko učinkovitih aplikacij IKT, kamor sodijo zlasti pametna omrežja, popolna in pravočasna uvedba avtomatizacije stavb, npr. pametnih števcev, katerih zasnova naj bi koristila uporabnikom, ter posodobitev in razvoj medsebojno povezanega evropskega nadomrežja električne energije in infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin; v zvezi z medregionalnimi povezavami poudarja potrebo po začetku naložbenega načrta zlasti na podlagi svežnja o energetski infrastrukturi EU, da bi zagotovili veliko raznolikost virov oskrbe z energijo; poziva Komisijo, naj predlaga praktične rešitve za učinkovito vključevanje velikih količin energije z obnovljivih virov s spodbujanjem tržnih pravil, ki omogočajo učinkovito in pregledno mednarodno izmenjavo električne energije; zato poziva k hitremu združevanju in uporabi čezmejnih trgov električne energije; priznava nujno potrebo po dolgoročni viziji, saj je za izgradnjo energetske infrastrukture z dolgo življenjsko dobo potrebnih več let; pozdravlja poudarek na energetski infrastrukturi v predlaganem instrumentu za povezovanje Evrope;

77. opozarja na dejstvo, da trenutni 20-odstotni cilj temelji na prispevku jedrske energije v mešanico energetskih virov v nekaterih državah članicah; ugotavlja, da je v poročilu Mednarodne agencije za energijo World Energy Outlook 2011 predstavljen scenarij manjše uporabe jedrske energije, v skladu s katerim naj bi bil porast svetovnih emisij CO2 v energetskem sektorju srednjeročno občutno višji zaradi povečane porabe fosilnih goriv; meni, da odločitev nekaterih držav članic, da ustavijo nekatere obstoječe jedrske reaktorje, ne bi smela služiti kot utemeljitev za zmanjšanje njihove ravni ambicioznosti v sedanjih podnebnih politikah; poudarja, da bi bilo treba po mnenju Mednarodne agencije za energijo pri doseganju cilja povečanja svetovne povprečne temperature za največ 2 °C pospešiti razvoj in uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 tako v premogovnih kot v plinskih elektrarnah; vendar ugotavlja, da so tovrstne tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 še vedno v testni in predkomercialni fazi, zato bi bilo treba razmisliti o alternativnih scenarijih, kot so scenariji o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti na visoki ravni; zato poziva k povečani podpori razvoju in uporabi prodornih tehnologij, da bi povečali energetsko učinkovitost in ločili gospodarsko rast od porabe energije;

78. meni, da bi lahko z uresničitvijo teh ciljev do leta 2050 brez vnaprejšnjih sodb o mešanici energetskih virov držav članic zmanjšali porabo, povečali varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter obvladali nestabilnost cen energije, s čimer bi zagotovili poštene in konkurenčne cene energije za odjemalce in podjetja ter povečali konkurenčnost EU in rast zaposlovanja;

Industrija

79. vztraja, da se mora EU pri podpiranju „zelenega gospodarstva“ zavedati pomena naložb, ki jih izvajajo obstoječe industrijske panoge in so namenjene za občutno povečanje učinkovitosti porabe virov in emisij CO2 in doseganje ciljev strategije EU 2020 o ustvarjanju zelenih delovnih mest; poudarja, da bi moralo bolj zeleno gospodarstvo podpreti konkurenčnost in inovativnost v vseh sektorjih, tako da bi se osredotočilo na področja, kjer so izboljšave gospodarsko in okoljsko učinkovitejše;

80. poziva Komisijo, naj razišče inovativne finančne instrumente za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo;

81. poziva države članice in Komisijo, naj podprejo oblikovanje inovativnih grozdov za razvijanje regionalnih in nacionalnih rešitev;

Promet

82. se strinja z zahtevo iz načrta Komisije za enotni evropski prometni prostor za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 60 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 v EU; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga vmesne cilje zmanjšanja emisij za sektor, da bi zagotovili sprejetje zadostnih ukrepov na zgodnji stopnji;

83. pozdravlja napredek, ki so ga dosegli proizvajalci vozil pri zmanjševanju emisij CO2 osebnih avtomobilov od leta 2007, ter poudarja, kako pomembno je pospeševanje nadaljnjih izboljšav na področju učinkovitosti porabe goriv; potrjuje, da bi morala Komisija pri pripravi prihodnjega pregleda predlagati načine, kako zagotoviti, da bi povprečne emisije CO2 novih avtomobilov dosegle dogovorjen cilj za leto 2020, to je največ 95 g/km, in do leta 2025 ne bi presegale 70 g/km; poziva Komisijo, naj okrepi dialog in sodelovanje v Mednarodni pomorski organizaciji, da bi zagotovil vključitev sektorja pomorskega prometa v obveznosti zmanjšanja CO2;

84. opominja, da bi morala Komisija v skladu z Direktivo 2009/29/ES do 31. decembra 2011 oceniti napredek Mednarodne pomorske organizacije na področju emisij iz pomorskega prometa; poziva Komisijo, naj v svoj časovni načrt vključi pomorski promet, in naj v primeru, da ne bo sprejet mednarodni sporazum o zmanjšanju emisij iz pomorskega prometa, predlaga zakonodajo za vključitev teh emisij v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij z namenom, da predlagani akt začne veljati do leta 2013;

85. poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izboljšanje učinkovitosti goriva težkih tovornih vozil in v svojem pregledu zakonodaje o emisijah lahkih tovornih vozil leta 2013 bolj upošteva potrebo po izboljšanju učinkovitosti goriva za zmanjšanj stroškov za podjetja, ki izhajajo iz zvišanja cen goriva;

86. poziva Komisijo, naj kupcem vseh vrst potniških in tovornih vozil omogoči jasnejši pregled nad učinkovitostjo goriva v njihovih vozilih ter predlaga že dolgo odlašane predloge reforme direktive o označevanju, ki bi obsegali vse oblike pospeševanja prodaje;

87. poziva Komisijo, naj sprejme takojšnje ukrepe za zagotovitev, da bi preskusni cikli, ki se uporabljajo za ocenjevanje emisij iz novih avtomobilov natančno odražali realnost uporabe teh vozil v normalnih voznih razmerah;

88. priznava prizadevanje nekaterih držav članic, da bi oblikovale infrastrukturo za ponovno polnjenje baterij/goriva za spodbujanje uporabe električnih vozil in vozil z izjemno nizkimi emisijami ogljika, ter poziva Komisijo, naj predlaga niz minimalnih zahtev v vsaki državi članici, da bi vzpostavila vseevropsko mrežo;

89. poziva Komisijo in države članice, naj z namenom zmanjšanja emisij onesnaževal v prometu kot prednostno nalogo obravnavajo naložbe v razvoj vseevropskega pametnega energetskega omrežja, ki bo sposobno izkoristiti energijo, vključno z energijo iz obnovljivih virov, na lokalni in regionalni ravni, in ki bo pripomoglo k razvoju infrastrukture, potrebne za uporabo električnih vozil;

90. meni, da je potreben kulturni premik k trajnejšim oblikam prevoza; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nove oblike naložb za poenostavitev spremembe načina prevoza v prid okoljsko prijaznejših načinov prevoza ter zmanjšanje potrebe po prevozu, med drugim z uporabo informacijskih tehnologih ter prek prostorskega načrtovanja;

91. poudarja, da je internacionalizacija zunanjih stroškov prevoza v cene prevoza, porazdeljena glede na stopnjo onesnaževanja, bistveni izziv za spodbujanje varčevanja z energijo in energetsko učinkovitost, ter da bo povečana uspešnost imela za posledico okolju prijazno izbiro načina prevoza;

92. poziva k zagotavljanju skladnosti s prednostnimi nalogami načrta predvidenih naložb v novo prometno infrastrukturo in opozarja, da obstaja nevarnost, da v naslednjih dveh desetletjih med letoma 2010 in 2030 1500 milijard EUR ne bo usmerjenih v prednostne naloge nizkoogljičnosti, kot je zahtevala Komisija; zato poudarja, da je treba „ozeleniti“ proračun EU za infrastrukture, zlasti v povezavi s strukturnimi in kohezijskim skladom;

93. pozdravlja predlagane nove smernice za vseevropsko prometno omrežje in pomembnost, ki se namenja razvoju železniških koridorjev za potniški in tovorni promet; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi strategijo za uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij v prometu; spodbuja države članice, naj nujno izvajajo ukrepe enotnega evropskega neba in tako izboljšajo učinkovitost zrakoplovov in upravljanja prometa;

94. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zakonodajo o letalstvu v sistemu EU za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov;

Kmetijstvo

95. poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje večje učinkovitosti pri rabi kmetijskih površin ter za zmanjšanje rabe gnojil na osnovi fosilnih goriv, pri tem pa naj upošteva zlasti vlogo kmetijstva kot sektorja za pridelavo živil (in ne goriva); prav tako meni, da mali kmetje morda potrebujejo usposabljanje in tehnično pomoč na tem področju; Komisijo poziva tudi, naj pospeši raziskave na področju delovanja različnih vrst kmetijstva in učinkovitih kmetijsko-okoljskih praks ter naj pri tem ustrezno upošteva prevladujoče podnebne pogoje;

96. meni, da lahko kmetijski sektor veliko prispeva k boju proti podnebnim spremembam, ustvarjanju novih delovnih mest na podlagi zelene rasti; ugotavlja, da z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v kmetijskem sektorju vsi pridobijo, saj povečuje dolgoročno gospodarsko in agronomsko smotrnost kmetij; poziva, naj skupna kmetijska politika vključuje cilje za uporabo trajnostne energije;

97. poudarja, da naj bi skupna kmetijska politika po letu 2013 po pričakovanjih povečala ta prispevek; priznava, da je kmetijstvo že znatno zmanjšalo emisije s tem, ko je izboljšalo učinkovitost proizvodnje; kljub temu pa ugotavlja, da so dolgoročno zmožnosti kmetijstva za zmanjšanje emisij precejšnje (do leta 2050 bo kmetijski sektor lahko zmanjšal emisije drugih snovi razen CO2 za 42–49 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990), a bi jih lahko imeli za razmeroma omejene v primerjavi z drugimi sektorji; poudarja, da morajo vse države, ki so največje onesnaževalke, ustrezno prispevati;

98. poziva, da se 30-odstotno zeleno komponento neposrednih plačil skupne kmetijske politike nameni za vseevropsko shemo spodbud, usmerjeno v spodbujanje hranilne, energetske in ogljične učinkovitosti, z osredotočanjem na povečanje skladiščenja ogljika v prsti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje upravljanja s hranili, saj bi kmetijstvo EU tako postalo konkurenčnejše in hkrati bolj trajnostno;

99. zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike– vključno s financiranjem raziskav, izobraževanjem, pomočjo za naložbe in drugimi pobudami na podlagi spodbud – da bi spodbudili in omogočili izkoriščanje ostankov iz kmetijstva in gozdarstva za proizvodnjo trajnostne energije;

100. opozarja, da bi bilo treba z izboljšanimi praksami v kmetijstvu in gozdarstvu povečati zmogljivost sektorja za zadrževanje in vezavo ogljika v tleh in gozdovih; hkrati opozarja, da so lastniki gozdov večinoma tudi kmetje; poudarja tudi, da si je EU zastavila za cilj omejiti krčenje gozdov, do katerega prihaja po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju, in ustaviti izgubljanje gozdnih površin po svetu najpozneje do leta 2030;

101. poudarja, kako pomembno je razviti ustrezne ukrepe in/ali mehanizme za dejansko finančno priznanje vloge kmetijstva in gozdarstva pri skladiščenju ogljika;

102. poudarja, da trajnostno izkoriščanje gozdov prispeva k zmanjšanju emisij CO2 in da je treba zato z ukrepi v okviru drugega stebra kmetijske politike omogočiti gospodarjenje z gozdovi tudi na težavnih lokacijah;

103. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pogozdovanju, saj je edini način za naravno povečanje ponorov ogljika in vir lesa za namene bioenergije;

104. poziva k določitvi specifičnih ciljev za rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), da bi zagotovili trajnost in okoljsko vzdržnost prispevka tega sektorja k zmanjševanju emisij ter natančno spremljanje in obračunavanje;

105. meni, da je mogoče doseči dolgoročno konkurenčnost le z oblikovanjem zdravih, biološko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov, odpornih na podnebne spremembe, in z ustrezno skrbjo za omejene naravne vire, kot so tla, voda in zemljišča;

106. poudarja, da so varstvo, vrednotenje in ponovna vzpostavitev biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev bistveni za dosego nizkoogljičnega gospodarstva;

107. poudarja, da mora Komisija poudariti vključevanje vprašanj, povezanih s podnebjem, da bi ustvarila skladnost med politikami, kot so politike na področju industrije, raziskav, energije, biotske raznovrstnosti, trgovine, razvoja, kmetijstva, inovacij, prometa, dobrega počutja živali ter strategija Evropa 2020; meni, da bi neoporečno in strateško upravljanje potenciala kmetijskega sektorja pripomoglo, da bi Evropa postala konkurenčen akter v svetovnem nizkoogljičnem gospodarstvu prihodnosti;

108. poudarja, da bi morala biti prehranska veriga krajša in bolj pregledna ter bi bilo treba spodbujati porabo lokalno proizvedene hrane, vključno s podporo za lokalne in regionalne trge, da bi se zmanjšale emisije iz kmetijske pridelave, ki so povezane s prevozom; poudarja, da bi selitev evropske večnamenske proizvodnje in predelave v države nečlanice EU negativno vplivala na evropsko dodano vrednost ter na cilje v zvezi s podnebjem;

109. meni, da bi z boljšim upravljanjem živalske krme, tudi z vključevanjem stročnic v kolobarjenje ter s povečanjem raznolikosti stročnic v mešanicah za trajne pašnike, da bi proizvedli več krme na kmetijah, lahko zmanjšali odvisnost od uvožene krme, ki povzroča veliko emisij ogljika; meni, da bi se s tem znižali tudi stroški kmetov za krmo, pri čemer bi se zaradi boljšega upravljanja tal tudi povečala zmožnost zadrževanja vode v tleh in odpornost proti škodljivcem;

110. podpira zamisel, da bi skladi EU, vključno s Skladom za razvoj podeželja, morali financirati samo projekte za kmetijske obrate, ki so energetsko učinkoviti, še posebej tiste, ki uporabljajo obnovljive vire energije, ki lahko zmanjšajo emisije ogljika na kolikor je mogoče nizko raven;

Financiranje

111. podpira predloge Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020, da se zagotovijo namenska finančna sredstva za povečanje naložb ter se spodbujata razvoj in uporaba nizkoogljičnih tehnologij; podpira namero, da se sredstva za financiranje v zvezi s podnebjem pridobijo iz večletnega finančnega okvira in da se 20 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nameni za obnovljive energije in energetsko učinkovite naložbe, vztraja pa, da je treba pri tem poskrbeti za učinkovit nadzor; priporoča, da Komisija zagotovi, da se to financiranje uporabi posebej za pomoč državam članicam z velikim potencialom za zmanjšanje emisij mnogo pod obstoječimi cilji, ki pa jim primanjkuje zmogljivosti za potrebne naložbe;

112. opozarja, da je treba pri oblikovanju politik za zagotavljanje in podpiranje predhodnih naložb, ki bodo prispevale k večjemu številu obnovljivih virov energije, upoštevati sedanjo finančno in gospodarsko krizo, da bi dolgoročno zmanjšali stroške energije in izboljšali energetsko učinkovitost na področjih dobave energije in prevoza;

113. opozarja, da so dolgoročni gospodarski stroški neukrepanja na področju preprečevanja podnebnih sprememb veliko višji od kratkoročnih stroškov takojšnjega odločnega in učinkovitega ukrepanja;

114. izraža upanje, da bodo hitro določeni konkretni in merljivi cilji za vsak sektor, da bi spodbudili zasebne naložbe ter zaupanje in sodelovanje med njimi, obenem pa bi spodbujali boljšo uporabo evropskih sredstev; poudarja, da lahko obnovljivi viri energije, inovacije ter razvoj in uporaba prodornih tehnologij prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, obenem pa pomagajo pri prepričevanju partnerjev EU po vsem svetu o tem, da je zmanjševanje emisij izvedljivo tudi brez zmanjševanja konkurenčnosti in ogrožanja delovnih mest; meni, da je bistveno, da EU in njene države članice dajejo zgled pri vzpostavljanju sistema za naložbe v nove energetsko učinkovite in nizkoogljične tehnologije; poziva k okrepitvi obstoječih sistemov financiranja, da bi dosegli cilje časovnega načrta, pa tudi k čim prejšnjemu začetku razprav o finančnih instrumentih, ki jih je treba pripraviti, ter k omogočanju boljših sinergij med nacionalnimi in evropskimi sistemi financiranja; meni, da so lahko sistemi financiranja iz več virov učinkovito orodje; poudarja pomembno vlogo financiranja iz regionalnih skladov in skladov kohezijske politike kot glavnega instrumenta sofinanciranja regionalnih ukrepov za prehod na nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi bilo treba velik del sredstev za programsko obdobje 2014–2020 nameniti doseganju ciljev načrta do leta 2050;

115. meni, da prodaja pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami na dražbi zaradi nizke cene ogljika ne bo pripomogla k zbiranju sredstev za vlaganje v podnebje po pričakovanjih, razen če se ne bo prilagodila zgornja meja za tretje obdobje trgovanja; opominja, da je treba najmanj 50 % prihodkov od dražb ponovno naložiti v podnebne ukrepe tako v EU kot v državah v razvoju in poziva Komisijo, naj dejavno spremlja, kako države članice te dohodke porabljajo, ter o tem letno poroča Parlamentu; poziva, naj države članice učinkovito porabljajo prihodke od dražb, da bi spodbujale raziskave, razvoj in inovacije z namenom doseganja dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

116. poziva Komisijo, naj od leta 2013 zbira informacije v zvezi z uporabo sredstev, ki izhajajo iz dražb sistema trgovanja z emisijami, ter letno objavi poročilo, v katerem primerja, v kolikšni meri vsaka država članica ta sredstva uporablja za spodbujanje razvoja nizkoogljičnih tehnologij in drugih sredstev za omejitev emisij toplogrednih plinov;

117. poziva Komisijo, naj predlaga, da bi države članice namenile delež sredstev od dražb za zagotavljanje dodatnega financiranja EU v podporo inovacij prek načrta SET ali podobnih pobud;

118. poziva Komisijo, naj razišče in pretehta dopolnilne in inovativne vire financiranja, tudi morebitno uporabo sredstev za regionalni razvoj, da bi nadalje spodbujala razvoj in uporabo nizkoogljičnih tehnologij;

119. poudarja, da je nujno treba obravnavati okolju škodljive subvencije v okviru časovnega načrta; poziva k usklajenim ukrepom, namenjenim opredelitvi in postopni odpravi okolju škodljivih subvencij do leta 2020, s čimer bi podprli konsolidacijo proračuna in prehod k trajnostnemu gospodarstvu; poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2013 objavi sporočilo, v katerem bodo navedena vsa sredstva, ki se uporabljajo v proračunu EU za upravičenje finančne podpore, neposredno ali prek držav članic, za dejavnosti, ki so v nasprotju s cilji načrta za nizkoogljično gospodarstvo;

120. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje sporazuma med državami skupine G-20 o ukinitvi subvencij za fosilna goriva; poudarja, da mora biti izvajanje usklajeno na mednarodni ravni, da bi dosegli želeni učinek;

Dodatni ukrepi

121. poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2012 pripravi ambiciozne predloge za zmanjšanje emisij metana, črnega ogljika in fluoriranih toplogrednih plinov;

122. opominja, da bi les lahko nadomestil materiale z največjimi emisijami ogljika, med drugim v gradbeništvu, ter poziva, naj se določi jasna hierarhija uporabe trajnostno posekanega lesa, s čimer bi se zagotovila skladnost s cilji podnebja in učinkovitosti virov; meni, da je mogoče trajnostno bioenergijo pridobiti iz odpadkov, nekaterih ostankov in industrijskih stranskih proizvodov, če se določijo zadostna varovala pred izgubo ogljika v tleh in biotske raznovrstnosti ter neposrednih emisij zaradi prestavitve drugih uporab istega materiala;

123. opozarja, da ima gradbeništvo velik ekološki odtis, saj porabi velike količine neobnovljivih naravnih virov in energije ter je odgovorno za velik del emisij ogljikovega dioksida; poudarja, da uporaba obnovljivih gradbenih materialov zmanjšuje porabo naravnih virov in okoljsko škodo; zato poziva Komisijo, naj bolje upošteva nizkoemisijski značaj in energetsko učinkovitost gradbenih materialov skozi ves življenjski krog ter naj v gradbeništvu spodbuja uporabo ekološko trajnostnih in obnovljivih materialov z nizkimi emisijami, kot je na primer les; opozarja, da les med rastjo nase veže ogljik, tako da gre za ogljično nevtralen material;

124.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


OBRAZLOŽITEV

Če si Evropa želi zagotoviti industrijsko prihodnost, mora občutno povečati obseg naložb. Največjo možno jasnost in gotovost je treba zagotoviti predvsem v elektroenergetskem sektorju, ki mora sprejemati odločitve glede izgradnje proizvodnih obratov, ki bodo delovali nadaljnjih 30–40 let. K temu bo pripomogla podpora načrtu Evropske komisije za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 kot osnovi za oblikovanje politik. Ta bo ustvaril okvir za nove zakonodajne akte in druge ukrepe, ki bodo vplivali na naravo naložb.

Da bi zadostili v njem zapisanim zahtevam, je nujno potrebno zagotoviti, da sistem za trgovanje z emisijami usmerja vlagatelje tako, kot je bilo prvotno predvideno. Od mehanizma za oblikovanje cen v okviru sistema za trgovanje z emisijami se je pričakovalo, da bo ustrezno spodbudil industrijo v smislu pospeševanja naložb, ki bi lahko zagotovile zmanjševanje emisij CO2 z najmanjšimi možnimi stroški. Vendar pa zdaj obstaja presežek pravic, ki je znižal njihovo ceno do te mere, da zelo malo ali skoraj nič ne vpliva na oblikovanje naložb. Če se ne odpravijo napake v mehanizmu, ni verjetno, da bi cene ogljika dosegle raven, ki je bila predvidena ob sprejemanju zakonodaje. Sistem za trgovanje z emisijami je treba popraviti.

Če se želimo boriti proti globalnemu segrevanju, je treba emisije CO2 znižati po vsem svetu. Najnovejši kazalniki niso spodbudni; leta 2010 so se emisije namreč povečale za 6 %. CO2 se s povečano hitrostjo nabira v atmosferi. Nedavna raziskava znanstvenikov, ki so izrazili dvome glede dokazov o globalnem segrevanju, je pokazala, da se temperatura dejansko zvišuje s hitrostjo, ki je zelo podobna tisti, ki jo je določil Medvladni forum o podnebnih spremembah pri OZN. Države članice EU so bile med prvimi na svetu, ki so se industrializirale in močno povečale porabo fosilnih goriv; zdaj je naša odgovornost, da prevzamemo vodilno vlogo pri zmanjševanju lastnih emisij CO2.

Nekateri se bojijo, da bi s sprejetjem časovnega načrta, skupaj s potekom zmanjševanja emisij in mejniki, ki jih predlaga, spodkopali evropsko konkurenčnost, in to za malo rezultatov. EU je trenutno odgovorna le za 11 % svetovnih emisij CO2 in sama s svojimi ukrepi ne more omejiti procesa segrevanja. Vendar poročevalec trdi, da bodo naložbe v razvoj gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika konkurenčni položaj Evrope okrepile, ne oslabile; meni, da je to bistvenega pomena za našo samozaščito. Pogosto se izpostavlja, da se na Kitajskem električna energija še vedno v 70 % pridobiva iz premoga, vendar je država tudi največja svetovna razvijalka obnovljivih virov energije in jedrske energije. V njenem trenutnem petletnem načrtu imajo prednost nizkoogljične „zelene“ naložbe, ki v veliki meri prekašajo evropske. Nujno je, da podpiramo zmagovite tehnologije in vlagamo v postopke, ki veliko učinkoviteje izrabljajo energijo in vire.

Dober primer zastavljanja ambicioznih ciljev nazorno prikazuje hiter uspeh pri zmanjševanju emisij CO2 novih osebnih avtomobilov v zadnjih nekaj letih. Povečanje učinkovitosti porabe goriva pomaga ublažiti posledice, ki jih vozniki občutijo zaradi rasti cen goriv, in v nasprotju s trditvami, ki so se pojavljale, ko je bila evropska zakonodaja predlagana, se je povprečna cena novih avtomobilom realno zmanjšala. Upoštevamo lahko tudi naložbe, ki jih podjetja, kot je Rolls Royce, vlagajo v razvoj motorjev zrakoplovov z učinkovitejšo porabo goriva. Evropa si mora vsekakor prizadevati za najnovejšo in visokotehnološko industrijo z visoko usposobljenimi delavci, ki bi ustvarjala potrebne izdelke tako, da bi se pri proizvodnji porabilo manj virov in izpustilo v ozračje manj CO2. Doseči moramo resnično „zeleno gospodarstvo“.

V nekaterih energetsko intenzivnih panogah so izrazili strah pred nevarnostjo „selitve virov CO2“, to je umikom podjetij iz Evrope, da bi se izognila višjim stroškom zaradi ukrepov, sprejetih za zmanjšanje emisij CO2. Takšen potek dogodkov dejansko ne bi bil dober za evropsko gospodarstvo in ne bi nikakor pripomogel k svetovnemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Če je take primere mogoče potrditi, je treba ukrepati in zaščititi ali povrniti škodo prizadetim panogam. Vendar dokazi kažejo, da je prikazovanje nevarnosti močno pretirano. Paziti moramo na lobiste v teh panogah, ki skušajo upravičiti prošnje za pomoč na morebitni lažni osnovi.

Evropa mora razviti občutek za nujnost, sicer bo izgubila boj za ohranjanje konkurenčnega gospodarstva. Sprejemanje odločitev je prevečkrat počasno in celo okorelo. Treba je manj govoriti in več narediti. Naslednji primer prikazuje težavo: marca 2007 je Evropski svet sprejel sklep, da se do leta 2015 vzpostavi delovanje do 12 predstavitvenih projektov za zajemanje in shranjevanje CO2. Pet let pozneje, ko je to poročilo predloženo Parlamentu, še vedno nismo našli lokacije enega samega predstavitvenega obrata, ki smo jih nameravali finančno podpreti, kaj šele da bi zanje objavili javni razpis za dodelitev pogodb. Primerjava tega poteka dogodkov s spremembami, ki jih je dosegla Kitajska v podobnem petletnem obdobju, ne prikazuje Evrope v dobri luči.

Če EU ne želi zaostati, nujno potrebuje odločno ukrepanje. Sprejetje načrta in zastavitev ambicioznih ciljev glede razvoja gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika je priložnost za spodbujanje napredka.

Opombe

Na vsebino osnutka poročila je vplivala omejitev dolžine, ki jo zahteva Parlament. Poročevalec namerava predloge, ki jih vsebuje, dopolniti s številnimi predlogi sprememb.

Poročevalec je z veseljem sprejel številne predloge, ki so mu jih podali kolegi v Evropskem parlamentu, predstavniki organizacij, med katerimi so Amcham, Business Europe, CAN-Europe, CCSA, Cement Industries, CEPI, Client Earth, ECF, E3G, Eurelectric, Eurogas, European Association of Aluminium, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Europia, EWEA, First Solar, GIE, Globe International, LCVP, NFU, Pilkingtons, Prince of Wales's Corporate Leaders Group, Sandbag, Shell, Statoil, T&E in WWF, predstavniki francoske, nemške, danske in britanske vlade ter profesorji Michael Grubb, Michela Beltracchi, Poppy Kalesi in Nick Campbell. Še posebej se zahvaljuje Sarah Deblock, Rogerju Chadwicku in Edwinu Koekkoekju za njihove napotke.

Poročevalec je sam odgovoren za predloge, ki jih je vključil v ta osnutek poročila.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (24. 11. 2011)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050

(2011/2095(INI))

Pripravljavec mnenja(*): Mario Pirillo

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in meni, da bi bilo treba ukrepe izvajati usklajeno, stroškovno učinkovito in uspešno ter ob tem dopustiti posebne značilnosti držav članic; opozarja, da je treba pri oblikovanju politik za zagotavljanje in podpiranje predhodnih naložb, ki bodo prispevale k večjemu številu obnovljivih virov energije, upoštevati sedanjo finančno in gospodarsko krizo, da bi dolgoročno zmanjšali stroške energije in izboljšali energetsko učinkovitost na področjih dobave energije in prevoza; poudarja, da pomeni trajnostno nizkoogljično gospodarstvo veliko priložnost, da ustavimo krizo v smislu gospodarske rasti in večjih možnosti za zaposlovanje, predvsem na zelenih delovnih mestih;

2.  opozarja, da so dolgoročni gospodarski stroški neukrepanja na področju preprečevanja podnebnih sprememb veliko višji od kratkoročnih stroškov takojšnjega odločnega in učinkovitega ukrepanja;

3.  opozarja, da se bo povpraševanje po energiji v svetu do leta 2035 povečalo za več kot 30 %, zaradi česar se bo povečala svetovna konkurenca za vire energije;

4.  priznava, da so podnebne spremembe svetovni problem; poudarja, da enostranski ukrepi ne zadostujejo za dovolj hitro zmanjšanje emisij in da je potrebno tudi obširno sodelovanje držav, ki niso članice EU; poudarja, da mora EU še naprej konstruktivno sodelovati na globalnih pogajanjih o podnebju ter da je treba pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje nadalje razviti evropsko diplomacijo v zvezi s podnebjem; poudarja potrebo po sprejetju mednarodnega sporazuma za obdobje po letu 2012 ter odločnih in ambicioznejših zavez vseh razvitih držav, pa tudi potrebo, da države z visoko stopnjo gospodarske rasti sprejmejo ambiciozne in zadovoljive cilje glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov; poudarja, da je glavni izziv trajnostnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika zagotoviti, da bodo politike o podnebnih spremembah vključene v vsa pomembna področja delovanja v zvezi z energijo, prometom, kmetijstvom, izobraževanjem, inovacijami itd.;

5.  poziva Komisijo, naj določi vmesne cilje glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za leti 2030 in 2040, vključno s konkretnimi cilji za vsak sektor, skupaj z ambicioznim časovnim načrtom; poziva k večji skladnosti med programi in politikami Unije, da bi dosegli cilje časovnega načrta in zagotovili, da bodo njegove prednostne naloge v celoti vključene v novi večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; priznava, da bi uresničitev 20-odstotnega cilja na področju energetske učinkovitosti Evropski uniji omogočila, da notranje emisije CO2 do leta 2020 zmanjša za 25 % ali več, in da bi bilo to zmanjšanje še vedno stroškovno učinkovit način doseganja dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990; ugotavlja, da bi glede na načrt manj širokopotezen pristop občutno povečal stroške skozi vse obdobje; obenem pa opozarja, da je treba stroškovno učinkovitost naložb vedno meriti ob upoštevanju proračuna držav članic;

6.  poudarja, da je Kitajska vodilna svetovna sila na področju gradnje polj vetrnih elektrarn, da kitajski in indijski proizvajalci vetrnih turbin sodijo med največjih deset takih proizvajalcev ter da Kitajska in Tajvan trenutno izdelata večino fotovoltaičnih panelov na svetu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje okoljsko učinkovitega razvoja in proizvodnje teh in novih inovativnih tehnologij, potrebnih za dosego ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, v EU;

7.  izraža upanje, da se bodo hitro določili konkretni in merljivi sektorski cilji za oblikovanje ozračja zaupanja in sodelovanja ter spodbud za zasebne naložbe, kakor tudi boljšo uporabo evropskih sredstev; poudarja, da obnovljivi viri energije, inovacije ter razvoj in uporaba prodornih tehnologij prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, obenem pa pomagajo pri prepričevanju partnerjev EU po vsem svetu o tem, da je zmanjševanje emisij izvedljivo tudi brez zmanjševanja konkurenčnosti in ogrožanja delovnih mest; meni, da je bistveno, da Evropa in njene države članice dajejo zgled pri vzpostavljanju sistema za naložbe v nove energetsko učinkovite in nizkoogljične tehnologije; poziva k okrepitvi obstoječih sistemov financiranja, da bi dosegli cilje časovnega načrta, pa tudi k čim prejšnjemu začetku razprav o finančnih instrumentih, ki jih je treba pripraviti, ter k omogočanju boljših sinergij med nacionalnimi in evropskimi sistemi financiranja; meni, da so lahko sistemi financiranja iz več virov učinkovito orodje; poudarja pomembno vlogo financiranja iz regionalnih skladov in skladov kohezijske politike kot glavnega instrumenta sofinanciranja regionalnih ukrepov za prehod na nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi bilo treba velik del sredstev za programsko obdobje 2014–2020 nameniti doseganju ciljev načrta do leta 2050;

8.  opozarja, da EU in njene države članice niso dovolj vlagale v zmanjšanje emisij CO2 ali povečanje energetske učinkovitosti v gradbenem ali prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo več sredstev ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti stavb ter centraliziranih omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestih tako pri pregledu sedanje finančne perspektive kot v prihodnjih večletnih finančnih okvirih;

9.  meni, da bi lahko z uresničitvijo teh ciljev do leta 2050 brez vnaprejšnjih sodb o mešanici energetskih virov držav članic zmanjšali porabo, povečali varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter obvladali nestabilnost cen energije, s čimer bi zagotovili poštene in konkurenčne cene energije za odjemalce in podjetja ter povečali konkurenčnost EU in rast zaposlovanja;

10. opozarja na obstoječe ocene, ki kažejo, da izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije za 20 % v primerjavi z napovedmi za leto 2020 zaenkrat ne potekata zadovoljivo; poziva k hitremu ukrepanju, bolj ambicioznim ciljem in trdnejši politični zavezanosti za doseganje ciljev za leto 2020 ter za obdobje po tem letu, s čimer bi pritegnili ustrezne naložbe; podpira ugotovitev iz načrta Komisije, da so politike glede energetske učinkovitosti ključne za nadaljnje zmanjševanje emisij ogljika; meni, da ne bi smeli izključiti možnosti zavezujočih ciljev; poudarja, da vodijo ukrepi za energetsko učinkovitost do novih delovnih mest, prihrankov v gospodarstvu ter boljše oskrbe in konkurenčnosti; v zvezi s tem pozdravlja prednostne naloge, določene v predlagani direktivi o energetski učinkovitosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti v gradbeništvu, in sicer s prenovo obstoječega stavbnega fonda, pri čemer je poudarek na prenovi javnih stavb; poziva k povečanju sredstev in ukrepov za uporabo novih virov financiranja na evropski in nacionalni ravni, vključno z novimi finančnimi instrumenti; poudarja pomen zasebnih naložb pri premagovanju trenutnih proračunskih omejitev v javnem sektorju;

11. poudarja, kako pomembne so raziskave in razvoj za razvoj energetsko učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri raziskavah o podnebju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologijah ter na znanstvenem področju razvije tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, pri tem pa naj poseben poudarek nameni čistim in trajnostnim tehnologijam, ki bodo do leta 2020 omogočile uresničitev ciljev iz načrta SET – vodilne pobude EU o nizkoogljičnih tehnologijah; poudarja, da je treba povečati sredstva za vse vrste energetskih raziskav v okviru programa Horizon 2020, zlasti za obnovljive vire energije; opozarja, da sedanja dodeljena finančna sredstva na energetskem področju znašajo le 0,5 % proračuna za obdobje 2007–2013, kar ni v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU;

12. poziva Komisijo in države članice, naj z namenom zmanjšanja emisij onesnaževal v prometu kot prednostno nalogo obravnavajo naložbe v razvoj vseevropskega pametnega energetskega omrežja, ki bo sposobno izkoristiti energijo, vključno z energijo iz obnovljivih virov, na lokalni in regionalni ravni, in ki bo pomagala pri razvoju infrastrukture, potrebne za uporabo električnih vozil;

13. poudarja pomembno vlogo obnovljivih virov energije, tudi inovativnega razvoja na tem področju, in da je nujno treba poiskati zmogljivejše rešitve glede skladiščenja, večanja energetske učinkovitosti in zagotavljanja učinkovitega prenosa energije, vključno z ustreznimi infrastrukturnimi ukrepi; priznava izjemno velik napredek v razvoju obnovljivih virov energije, ki so ga dosegle države članice, odkar so bili zastavljeni zavezujoči cilji do leta 2020, opozarja, da je pomembno nadaljevati ta pristop in določiti nadaljnje zavezujoče cilje za obnovljive vire energije do leta 2030, pri tem pa upoštevati možnost makroekonomskega učinka tega početja; poudarja, da bi s takim delovanjem pomagali uresničiti cilje za leto 2050, industriji dali gotovost glede naložb, ki jo potrebuje, bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ustvarili delovna mesta, spodbujali energetsko neodvisnost EU ter krepili vodilno tehnološko vlogo ter industrijske inovacije; poudarja, da je doseganje ciljev, določenih v nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljive vire energije, bistveno za doseganje splošnih ciljev EU do leta 2050; meni, da bi morala Komisija ukrepati, če nacionalni cilji ne bodo izpolnjeni;

14. poudarja, da ima povečanje učinkovitosti rabe virov, kar je na primer mogoče doseči z recikliranjem odpadkov, boljšim ravnanjem z odpadki in spremembo vedenja, zelo pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev EU glede zmanjševanja emisij CO2;

15. ponovno poudarja pomen zagotavljanja spodbud za javne in zasebne naložbe, usmerjene v oblikovanje in razvoj preprosto ponovljivih tehnologij za izboljšanje kakovosti varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti;

16. opozarja, da bo treba električna omrežja nadgraditi in razviti, predvsem za prenos energije iz obnovljivih virov, proizvedene na območjih z večjim potencialom, na primer vetrne energije iz Severnega morja ali sončne energije iz južne Evrope, in za prilagoditev decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov;

17. poziva države članice in Komisijo, naj bolj vlagajo v energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za preobrazbo v energetsko trajnostno gospodarstvo; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu na področju razvoja standardov in interoperabilnih internetnih tehnologij, povezanih z energijo, in energetsko učinkovitih aplikacij IKT, kamor sodijo zlasti pametna omrežja, popolna in pravočasna uvedba avtomatizacije stavb, npr. pametnih števcev, katerih zasnova naj bi koristila uporabnikom, ter posodobitev in razvoj medsebojno povezanega evropskega nadomrežja električne energije in infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin; v zvezi z medregionalnimi povezavami poudarja potrebo po začetku naložbenega načrta zlasti na podlagi svežnja o energetski infrastrukturi EU, da bi zagotovili veliko raznolikost virov oskrbe z energijo; poziva Komisijo, naj predlaga praktične rešitve za učinkovito vključevanje velikih količin energije z obnovljivih virov s spodbujanjem tržnih pravil, ki omogočajo učinkovito in pregledno mednarodno izmenjavo električne energije; zato poziva k hitremu združevanju in uporabi čezmejnih trgov električne energije; priznava nujno potrebo po dolgoročni viziji, saj so za izgradnjo energetske infrastrukture z dolgo življenjsko dobo potrebna dolga leta; pozdravlja poudarek na energetski infrastrukturi v predlaganem instrumentu za povezovanje Evrope;

18. poziva, naj se zagotovi uporaba odstavka 3 člena 10 Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, zlasti naložbe v raziskave in razvoj; poziva, da je treba Evropskemu parlamentu poslati poročilo o tem;

19. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje sporazuma med državami skupine G20 o ukinitvi subvencij za fosilna goriva; poudarja, da mora biti izvajanje usklajeno na mednarodni ravni, da bi dosegli želeni učinek;

20. je seznanjen s sklepom načrta, da bi morala elektroenergetika skoraj v celoti odpraviti emisije ogljika do leta 2050 (93- do 99-odstotno zmanjšanje emisij); priznava, da bodo s stališča evropske industrije prvi na trgu tehnologij z nizkimi emisijami imeli prednost v današnjem in jutrišnjem nizkoogljičnem svetu; meni, da bi bilo treba zmanjšanje emisij doseči na tak način, da ne bi škodili konkurenčnosti EU in bi obravnavali tveganje selitve virov CO2, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih;

21. ugotavlja premik trajnostnih znanstvenih in tehnoloških inovacij iz Evrope v druge predele sveta, zaradi česar lahko EU izgubi vodilno vlogo na tem tehnološkem področju in se spremeni v neto uvoznico teh tehnologij in z njimi povezanih končnih izdelkov; zato poudarja pomembnost evropske dodane vrednosti za razvoj ter domačo proizvodnjo tehnologij in izdelkov, zlasti za energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije;

22. ugotavlja, da je v poročilu Mednarodne agencije za energijo World Energy Outlook 2011 predstavljen scenarij manjše uporabe jedrske energije, v skladu s katerim naj bi bil porast svetovnih emisij CO2 v energetskem sektorju srednjeročno občutno višji zaradi povečane porabe fosilnih goriv; meni, da odločitev nekaterih držav članic, da ustavijo nekatere obstoječe jedrske reaktorje, ne bi smela služiti kot utemeljitev za zmanjšanje njihove ravni ambicioznosti v sedanjih podnebnih politikah; trdi, da bi bilo treba po mnenju Mednarodne agencije za energijo pri doseganju cilja povečanja svetovne povprečne temperature za največ 2 °C pospešiti razvoj in uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 tako v elektrarnah na premog kot v plinskih elektrarnah; vendar poudarja, da so tovrstne tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 še vedno v testni in predkomercialni fazi, zato bi bilo treba razmisliti o alternativnih scenarijih, kot so scenariji o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti na visoki ravni;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Vicky Ford, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, Fiona Hall, Jacky Hénin, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan Cizelj, Lena Kolarska-Bobińska, Béla Kovács, Philippe Lamberts, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Ani Podimata (Anni Podimata), Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Vladimir Uručev (Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)), Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Ivajlo Kalfin (Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin)), Seán Kelly, Holger Krahmer, Werner Langen, Alajos Mészáros, Mario Pirillo, Vladimír Remek

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Cristian Silviu Buşoi, Anna Hedh


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (6. 10. 2011)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o načrtu za prehod v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo leta 2050

(2011/2095(INI))

Poročevalec: Béla Glattfelder

PREDLOGI

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, naj naslednje predloge vključi v predlog resolucije:

1.  meni, da lahko kmetijski sektor veliko prispeva k boju proti podnebnim spremembam, ustvarjanju novih delovnih mest na podlagi zelene rasti in dobavi energije iz obnovljivih virov; poudarja, da naj bi skupna kmetijska politika po letu 2013 po pričakovanjih povečala ta prispevek; priznava, da je kmetijstvo že znatno zmanjšalo emisije s tem, ko je izboljšalo učinkovitost proizvodnje; kljub temu pa ugotavlja, da so dolgoročno zmožnosti kmetijstva za zmanjšanje emisij precejšnje (do leta 2050 bo kmetijski sektor lahko zmanjšal emisije drugih snovi razen CO2 za 42–49 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990), a bi jih lahko imeli za razmeroma omejene v primerjavi z drugimi sektorji; poudarja, da morajo vse države, ki so največje onesnaževalke, ustrezno prispevati; ugotavlja, da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu koristno za vse: za kmete, saj bo njihova dejavnost zaradi večje odpornosti na podnebne spremembe in manjše evtrofikacije dolgoročno gospodarsko in agronomsko bolj smotrna, in za družbo kot celoto, ker bodo manjši zunanji stroški, ki nastajajo zaradi onesnaževanja;

2.  poudarja, da bodo jasni cilji v zvezi z emisijami spodbujali potrebne zgodnje naložbe v raziskave, razvoj, predstavitev in razširjanje tehnologij z nizkimi emisijami ter da je opredelitev dolgoročne strategije izredno pomembna, da bi EU dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij do leta 2050, ki si jih je zastavila; poziva Komisijo, naj predlaga srednjeročne cilje zmanjšanja emisij za obdobji do leta 2030 in leta 2040 v vseh ustreznih sektorjih, tudi v kmetijskem; navaja, da bi morali biti ti cilji zastavljeni v skladu z načrtovanim linearnim zmanjšanjem emisij vzdolž krivulje, ki povezuje sedanje ravni emisij s ciljem za leto 2020 in ciljem za leto 2050, ko želi EU doseči 95-odstotno zmanjšanje emisij;

3.  meni, da je mogoče doseči dolgoročno konkurenčnost le z oblikovanjem zdravih, biološko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov, odpornih na podnebne spremembe, in z ustrezno skrbjo za omejene naravne vire, kot so tla, voda in zemljišča;

4.  ugotavlja, da naj bi se zaradi prizadevanj za zmanjšanje emisij predvidoma povečalo povpraševanje po bioenergiji; poudarja potencial kmetijskega sektorja, da prispeva k strategiji Evropa 2020, tako da poveča proizvodnjo trajnostne energije z viri, kot je bioplin, s tem pa tudi ustvari nova delovna mesta na podeželju; zato poziva, naj se bolj prizna prispevek kmetijskega in gozdarskega sektorja v smislu trajnostne proizvodnje energije iz obnovljivih virov, za kar se trenutno največ zaslug pripisuje energetskemu in prometnemu sektorju ter sektorju proizvodnje toplote; poudarja, da je treba biomaso in biogorivo proizvajati trajnostno, uporabljati trdna trajnostna merila, učinkovito in brez negativnih učinkov na kmetijsko-živilskih trgih, zemljišča, ki se uporabljajo za proizvodnjo, ter cene hrane in zemljišč, pri tem pa preprečevati krčenje gozdov in preoblikovanje dragocenih naravnih ekosistemov;

5.  poudarja pomembnost novih tehnologij za razvoj obnovljivih virov energije in proizvodnjo bioenergije ter ugotavlja, da bi morala EU izkoristiti vsako inovacijo, ki je na voljo, da doseže svoje cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2;

6.  poudarja, da trajnostno izkoriščanje gozdov prispeva k zmanjšanju emisij CO2 in je treba zato z ukrepi v okviru drugega stebra kmetijske politike omogočiti gospodarjenje z gozdovi tudi na težavnih lokacijah;

7.  opozarja, da sta, ob upoštevanju dejstva, da se svetovne površine ornih zemljišč zmanjšujejo, prebivalstvo pa narašča, ukrepanje proti podnebnim spremembam in potreba po zagotovitvi zanesljive preskrbe s hrano v svetu dvojni izziv ter ju je treba obravnavati skupaj; poudarja, da potreba po povečanju proizvodnje na eni strani in večji vezavi ogljika v tleh in biomasi na drugi ne smeta voditi do nezdružljivih ciljev;

8.  ugotavlja, da je potreben mednarodno usklajen pristop k oblikovanju svetovnega sporazuma v zvezi s podnebjem, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji s kmetijskimi sektorji v drugih gospodarstvih;

9.  opozarja, da bi bilo treba z izboljšanimi praksami v kmetijstvu in gozdarstvu povečati zmogljivost sektorja za zadrževanje in vezavo ogljika v tleh in gozdovih; hkrati opozarja, da so lastniki gozdov večinoma tudi kmetje; poudarja tudi, da si je EU zastavila za cilj omejiti krčenje gozdov, do katerega prihaja po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju, in ustaviti izgubljanje gozdnih površin po svetu najpozneje do leta 2030;

10. poudarja, kako pomembno je razviti ustrezne ukrepe in/ali mehanizme za dejansko finančno priznanje vloge kmetijstva in gozdarstva pri skladiščenju ogljika;

11. poudarja, da mora Komisija poudariti vključevanje vprašanj, povezanih s podnebjem, da bi ustvarila skladnost med politikami, kot so politike na področju industrije, raziskav, energije, biotske raznovrstnosti, trgovine, razvoja, kmetijstva, inovacij, prometa, dobrega počutja živali ter strategija Evropa 2020; meni, da bi neoporečno in strateško upravljanje potenciala kmetijskega sektorja pripomoglo, da bi Evropa postala konkurenčen akter v svetovnem nizkoogljičnem gospodarstvu prihodnosti;

12. zahteva uvedbo ukrepov v skupno kmetijsko politiko– vključno s financiranjem raziskav, izobraževanjem, pomočjo za naložbe in drugimi pobudami na podlagi spodbud – ki bodo spodbudili in omogočili izkoriščanje ostankov iz kmetijstva in gozdarstva za proizvodnjo trajnostne energije,

13. poziva, naj skupna kmetijska politika vključuje cilje za uporabo trajnostne energije;

14  poudarja, da bi morala biti prehranska veriga krajša in pregledna ter bi bilo treba spodbujati porabo lokalno proizvedene hrane, vključno s podporo za lokalne in regionalne trge, da bi se zmanjšale emisije iz kmetijske pridelave, ki so povezane s prevozom; poudarja, da bi selitev evropske večnamenske proizvodnje in predelave v države nečlanice EU negativno vplivala na evropsko dodano vrednost ter na cilje v zvezi s podnebjem;

15. obžaluje, da se trenutno še ne izkoriščajo vse možnosti številnih kmetijskih odpadkov; meni, da je treba kmetijske odpadke dojemati kot dobrino; poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo nacionalne strategije glede potrebe po boljšem upravljanju bioloških odpadkov ter kmetijskih in gozdarskih stranskih proizvodov; v zvezi s tem opozarja na uporabo živalskih odpadkov in stranskih proizvodov na rastlinski osnovi ter predelovanje odpadkov, npr. za pridobivanje energije s fermentacijo, na kmetijah, s čimer bi hkrati znižali stroške kmetijske proizvodnje;

16. ugotavlja, da lahko kmetijska gospodarstva z izkoriščanjem že danes razpoložljivega znanja in tehnik postanejo samozadostna z vidika oskrbe z energijo, pri tem pa imajo možnost, da tako povečajo donosnost kot ustvarijo okoljske koristi na podlagi lokalne proizvodnje bioenergije iz organskih odpadkov;

17. ugotavlja, da bi bilo treba kmete v smislu učinkovite rabe virov spodbujati k boljšemu izkoriščanju potenciala bioplina in stranskih produktov bioplina pri nadomeščanju gnojil;

18. ugotavlja, da imajo biogoriva ključno vlogo v dolgoročni strategiji nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije; zahteva, da je treba bolj upoštevati raznovrstne možnosti, ki jih ima surovina les kot vir energije, trajnostni gradbeni material in hranilnik ogljika;

19. poudarja, da bi se prihodnji okvir Komisije za rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) moral izogniti pretirani regulaciji, saj bi lahko to ogrozilo možnosti EU za doseganje podnebnih ciljev, ter da bi zaradi raznolikosti Evrope moral spoštovati načelo subsidiarnosti in vlogo lokalnih oblasti ter nacionalnih vlad;

20. poudarja, da je treba več vlagati v energetsko infrastrukturo, npr. v pametna omrežja in distribucijo bioplina, da bi lahko upravljali povečano decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije;

21. podpira zamisel, da bi skladi EU, vključno s Skladom za razvoj podeželja, morali financirati samo projekte za kmetijske obrate, ki so energetsko učinkoviti, še posebej tiste, ki uporabljajo obnovljive vire energije, ki lahko zmanjšajo emisije ogljika na kolikor je mogoče nizko raven;

22. poudarja pomembnost ogljično nevtralnega kmetijstva; poziva Komisijo, naj to spodbuja z ukrepi za okolju bolj prijazno kmetijstvo v okviru prvega stebra nove skupne kmetijske politike;

23. v zvezi s tem poudarja pomembnost predelave živalskega gnoja, s čimer dobimo ne le obnovljiv vir energije, temveč tudi razbremenimo okolje in nadomestimo umetna gnojila v obliki mineralnih koncentratov; v zvezi s tem poudarja, da je treba, če naj šteje živalski gnoj kot vir energije, v direktivi o nitratih predelan živalski gnoj opredeliti kot nadomestek za umetno gnojilo;

24. poudarja, da je nujno potrebno za razvoj in uveljavitev podnebno učinkovite kmetijske prakse energetsko manj intenzivnih in manj onesnažujočih kmetijskih metod ter učinkovitejše proizvodnje energije okrepiti prizadevanja in financiranje na področju raziskav; poleg tega ugotavlja, da že obstajajo alternativne rešitve, ki manj onesnažujejo in so energetsko učinkovitejše; meni, da so raziskave in razvoj na tem področju ključne za celovito izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo in da so zato potrebna dodatna vlaganja; poudarja, da je treba v zvezi s tem zagotoviti, da se bodo rezultati raziskav prenesli v prakso na ravni kmetijskih gospodarstev; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju novega okvira raziskav – „Obzorje 2020“;

25. meni, da bi z boljšim upravljanjem živalske krme, tudi z vključevanjem stročnic v kolobarjenje ter s povečanjem raznolikosti stročnic v mešanicah za trajne pašnike, da bi proizvedli več krme na kmetijah, lahko zmanjšali odvisnost od uvožene krme, ki povzroča veliko emisij ogljika; meni, da bi se s tem znižali tudi stroški kmetov za krmo, pri čemer bi se zaradi boljšega upravljanja tal tudi povečala zmožnost zadrževanja vode v tleh in odpornost proti škodljivcem;

26. poudarja, da je treba povečati energetsko samozadostnost na kmetijah, tako da se spodbudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetijah, npr. z vetrnimi turbinami, sončnimi celicami in tehnologijo za biofermentacijo, kar bi zmanjšalo proizvodne stroške ter povečalo ekonomsko sposobnost preživetja kmetij z omogočanjem dodatnih prihodkov iz alternativnih virov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, José Bové, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Lorenzo Fontana, Iratxe García Pérez, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, Mairead McGuinness, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luís Paulo Alves, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Bas Eickhout, Ismail Ertug, Giovanni La Via, Astrid Lulling

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

George Sabin Cutaş, Pablo Zalba Bidegain


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

24

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Christofer Fjellner, Julie Girling, Romana Jordan, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Riikka Manner, Marisa Matias, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Vittorio Prodi, Britta Reimers, Bart Staes, Csaba Sándor Tabajdi, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Marita Ulvskog, Kathleen Van Brempt, Andrea Zanoni

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sampo Terho

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov