POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov

2.4.2012 - (COM(2011)0285 – C7‑0139/2011 – 2011/0137(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Jürgen Creutzmann
Pripravljavki mnenja (*):
Josefa Andrés Barea, Odbor za mednarodno trgovino
Marielle Gallo, Odbor za pravne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov

(COM(2011)0285 – C7‑0139/2011 – 2011/0137(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0285),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0139/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravne zadeve (A7-0046/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče si je treba prizadevati, da tako blago ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino.	(2) Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče si je treba prizadevati, da tako blago ne bi vstopilo v carinsko območje in ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino. Zato morajo biti potrošniki dobro obveščeni o tveganjih, povezanih z nakupom tega blaga.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Pri pregledu Uredbe (ES) št. 1383/2003 se je pokazalo, da so potrebne nekatere izboljšave pravnega okvira za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in zagotovitev pravne jasnosti, ob upoštevanju razvoja na gospodarskem, trgovinskem in pravnem področju.	(3) Pri pregledu Uredbe (ES) št. 1383/2003 se je pokazalo, da so potrebne nekatere izboljšave pravnega okvira za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in zagotovitev pravne jasnosti, ob upoštevanju razvoja na gospodarskem, trgovinskem in pravnem področju.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Carinski organi bi morali imeti možnost kontrole blaga, ki je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora na carinskem območju Unije, da bi uveljavljali pravice intelektualne lastnine. Pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na meji, kjer koli blago je ali bi moralo biti, pod „carinskim nadzorom“, kot je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, se viri dobro izkoriščajo. Kadar carinski organi na meji zadržijo blago, je potreben en postopek, medtem ko bi bilo pri blagu na trgu, razdeljenem in dobavljenem prodajalcem na drobno, za enako stopnjo uveljavljenja potrebnih več ločenih postopkov. Predvideti bi bilo treba izjemo za blago, sproščeno v prosti promet na podlagi režima uporabe v posebne namene, ker tako blago ostane pod carinskim nadzorom, čeprav je bilo sproščeno v prosti promet. Primerno je tudi, da se Uredba ne uporablja za blago v osebni prtljagi potnikov, če je to blago namenjeno za njihovo osebno uporabo in če ni nobenega znaka, da gre za trgovinski promet.	(4) Carinski organi bi morali imeti možnost kontrole blaga, ki je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora na carinskem območju Unije, vključno z blagom, ki je dano v odložni postopek, da bi uveljavljali pravice intelektualne lastnine. Pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na meji, kjer koli blago je ali bi moralo biti, pod „carinskim nadzorom“, kot je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, se viri dobro izkoriščajo. Kadar carinski organi na meji zadržijo blago, je potreben en postopek, medtem ko bi bilo pri blagu na trgu, razdeljenem in dobavljenem prodajalcem na drobno, za enako stopnjo uveljavljenja potrebnih več ločenih postopkov. Predvideti bi bilo treba izjemo za blago, sproščeno v prosti promet na podlagi režima uporabe v posebne namene, ker tako blago ostane pod carinskim nadzorom, čeprav je bilo sproščeno v prosti promet. Primerno je tudi, da se Uredba ne uporablja za blago v osebni prtljagi potnikov, če je to blago namenjeno za njihovo osebno uporabo in če ni nobenega znaka, da gre za trgovinski promet.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V Uredbi (ES) št. 1383/2003 nekatere pravice intelektualne lastnine niso zajete, nekatere kršitve pa so izključene. Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo torej treba carinsko kontrolo razširiti na druge vrste kršitev, kot so kršitve, ki izhajajo iz vzporedne trgovine, in druge kršitve pravic, ki jih carinski organi že uveljavljajo, vendar niso zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003. Iz istega namena je primerno, da se na področje uporabe te uredbe poleg pravic, ki so že zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003, vključijo trgovska imena, če so na podlagi nacionalnega prava zaščitena kot izključne lastninske pravice, topografije polprevodniških izdelkov, uporabni modeli in naprave za izogibanje tehnološkim ukrepom ter tudi vse izključne pravice intelektualne lastnine, določene z zakonodajo Unije.	(5) V Uredbi (ES) št. 1383/2003 nekatere pravice intelektualne lastnine niso zajete, nekatere kršitve pa so izključene. Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo torej treba carinsko kontrolo razširiti na druge vrste kršitev, ki niso zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003. Iz tega razloga je primerno, da se na področje uporabe te uredbe poleg pravic, ki so že zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003, vključijo trgovska imena, če so na podlagi nacionalnega prava zaščitena kot izključne lastninske pravice, topografije polprevodniških izdelkov, uporabni modeli in naprave za izogibanje tehnološkim ukrepom ter tudi vse izključne pravice intelektualne lastnine, določene z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Države članice bi morale nameniti zadostna sredstva, da bi carinskim organom omogočile izvajanje razširjenih odgovornosti in zagotovile primerno usposabljanje za carinske uradnike. Komisija in države članice bi morale sprejeti smernice za zagotavljanje pravilnega in enotnega izvajanja carinske kontrole za različne vrste kršitev, zajetih v tej uredbi.
Obrazložitev
Za manj pomislekov glede tega, ali bodo carinski organi dejansko lahko opravljali obveznosti iz novih vrst kršitev, vključenih v področje uporabe uredbe, je prav, da opozorimo na pomen zadostnih sredstev in primernega usposabljanja, pa tudi priprave smernic za pomoč carinskim organom pri izvajanju potrebnega nadzora.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Ta uredba bi morala, ko se bo v celoti izvajala, prispevati k skupnemu trgu, ki zagotavlja učinkovitejšo zaščito imetnikov pravic, spodbuja ustvarjalnost in inovativnost ter potrošnikom nudi zanesljive in kakovostne proizvode, kar bi moralo prispevati k večjemu številu čezmejnih transakcij med potrošniki, podjetji in trgovci.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5c) Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da carinski organi povsod v Uniji brez nepotrebnega odlašanja usklajeno izvajajo novi pravni okvir, da se zagotovi učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, s čimer bi zaščitili imetnike pravic brez oviranja trgovine. Izvajanje posodobljenega carinskega zakonika in zlasti uporaba interoperabilnega elektronskega carinskega sistema „e-carina“ bi lahko v prihodnje prispevala k lažjemu uveljavljanju predpisov.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5d) Države članice imajo na carinskem področju vse bolj omejene vire. Zato ne bi smela nacionalnih organov dodatno finančno obremeniti nobena nova uredba. Podpreti bi bilo treba spodbujanje novih tehnologij in strategij za upravljanje tveganj za čim boljše izkoriščanje virov, ki so na voljo nacionalnim organom.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Ta uredba vsebuje postopkovna pravila za carinske organe. V skladu s tem ta uredba ne uvaja nobenega novega merila za ugotavljanje obstoja kršitve veljavnega prava intelektualne lastnine.	(6) Ta uredba vsebuje postopkovna pravila za carinske organe. V skladu s tem ta uredba ne določa nobenega novega merila za ugotavljanje obstoja kršitve veljavnega prava intelektualne lastnine.
Obrazložitev
Skladno s ciljem ohranjanja jasne razmejitve med postopkovnim in materialnim pravom intelektualne lastnine uredba ne bi smela določati nobenega merila za ugotavljanje kršitev pravic intelektualne lastnine. Vse obstoječe določbe, ki bi jih bilo mogoče razumeti na ta način, bi bilo treba črtati.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Za zagotovitev hitrega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo treba predvideti, da lahko carinski organi, kadar na podlagi ustreznih dokazov sumijo, da blago pod njihovim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo bodisi na podlagi zahteve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, da osebam, upravičenim do vložitve zahteve za ukrepanje carinskih organov, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine.	(10) Za zagotovitev hitrega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo treba predvideti, da lahko carinski organi, kadar na podlagi zadostnih znakov sumijo, da blago pod njihovim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo bodisi na podlagi zahteve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, da osebam, upravičenim do vložitve zahteve za ukrepanje carinskih organov, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Kadar obstaja sum, da je blago v tranzitu imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, bi moral deklarant, imetnik ali lastnik blaga nositi breme dokazovanja končne destinacije blaga. Če deklarant, imetnik ali lastnik blaga ne predloži jasnih in prepričljivih dokazov o nasprotnem, je treba predpostaviti, da je končna destinacija blaga trg Unije. Komisija bi morala sprejeti smernice, ki opredeljujejo merila, na podlagi katerih lahko carinski organi zanesljivo ocenijo tveganje za preusmeritev na trg Unije, ob upoštevanju ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.	črtano
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato se predlaga, da se odstavke člena 20 nadomesti s prilagojenim besedilom člena 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Z Uredbo (ES) št. 1383/2003 je bilo državam članicam dovoljeno, da predvidijo postopek, na podlagi katerega se lahko določeno blago uniči, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. Kot je bilo priznano v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino, se je ta postopek v državah članicah, v katerih je bil na voljo, izkazal za zelo uspešnega. Zato bi moral biti tak postopek obvezen za tiste opazne kršitve, ki jih carinski organi zlahka odkrijejo z običajnim vizualnim pregledom, in bi ga bilo treba uporabiti na zahtevo imetnika pravice, kadar deklarant ali imetnik blaga ne nasprotuje uničenju.	(12) Z Uredbo (ES) št. 1383/2003 je bilo državam članicam dovoljeno, da predvidijo postopek, na podlagi katerega se lahko določeno blago uniči, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. Kot je bilo priznano v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino, se je ta postopek v državah članicah, v katerih je bil na voljo, izkazal za zelo uspešnega. Zato bi moral biti tak postopek obvezen za vse kršitve in bi ga bilo treba uporabiti na zahtevo imetnika pravice, kadar imetnik pravice potrdi kršitev pravice intelektualnega prava in soglaša z uničenjem ter kadar deklarant ali imetnik blaga ne nasprotuje uničenju.
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Poleg potrditve soglasja k uničenju bi moral imetnik pravic potrditi tudi, da je prišlo do kršitve pravice intelektualne lastnine ter navesti, za katero pravico gre, da se zagotovi njegova odgovornost za uničenje.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve in stroškov bi bilo treba za manjše pošiljke ponarejenega in piratskega blaga uvesti poseben postopek, s katerim bi bilo blago mogoče uničiti brez soglasja imetnika pravice. Za določitev zgornjih meja, do katerih se pošiljke štejejo za manjše pošiljke, bi bilo treba s to uredbo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pomembno je, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.	(13) Brez poseganja v pravico končnega potrošnika do primerne obveščenosti v razumnem času o pravni podlagi ukrepov carinskih organov bi bilo treba za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve in stroškov za manjše pošiljke uvesti poseben postopek, s katerim bi bilo blago mogoče uničiti brez soglasja imetnika pravice, kadar ta v zahtevi zaprosi za uporabo posebnega postopka.
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjše pošiljke“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, sta bistvena elementa predlagane uredbe. Zato bi morala sozakonodajalca imeti pravico, da odločita o opredelitvi in ustreznih mejah.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	črtano
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjše pošiljke“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, sta bistvena elementa predlagane uredbe. Zato bi morala sozakonodajalca imeti pravico, da odločita o opredelitvi in ustreznih mejah.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Zaradi večje pravne jasnosti in varstva interesov zakonitih trgovcev pred morebitno zlorabo določb o uveljavljanju pravic na meji je primerno spremeniti roke za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, pogoje, pod katerimi carinski organi informacije o pošiljkah posredujejo imetnikom pravic, in pogoje za uporabo postopka, ki omogoča uničenje blaga pod carinskim nadzorom zaradi suma kršitev pravic intelektualne lastnine, razen za ponarejeno in piratsko blago, ter uvesti določbo, na podlagi katere lahko imetnik blaga izrazi svoje stališče, preden carinska uprava sprejme odločitev, ki bi mu škodovala.	(15) Zaradi večje pravne jasnosti in varstva interesov zakonitih trgovcev pred morebitno zlorabo določb o uveljavljanju pravic na meji je primerno spremeniti roke za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, in pogoje, pod katerimi carinski organi informacije o pošiljkah posredujejo imetnikom pravic, in pogoje za uporabo postopka, ki omogoča uničenje blaga pod carinskim nadzorom zaradi suma kršitev pravic intelektualne lastnine. Kadar carinski organi ukrepajo po ugoditvi zahtevi, je primerno tudi uvesti določbo, na podlagi katere lahko imetnik blaga izrazi svoje stališče, preden carinska uprava prekine sprostitev blaga ali zadrži blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine in ki ni ponarejeno ali piratsko blago, saj je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine.
,
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Ob upoštevanju začasne in preventivne narave ukrepov, ki jih na tem področju sprejmejo carinski organi, in nasprotujočih si interesov strank, ki jih zadevajo ukrepi, bi bilo treba nekatere vidike postopkov prilagoditi, da bi zagotovili nemoteno uporabo Uredbe in sočasno upoštevali pravice zadevnih strank. Kar zadeva različna uradna obvestila, predvidena s to uredbo, bi tako carinski organi morali na podlagi dokumentov o carinski obravnavi ali situaciji, v kateri se nahaja blago, uradno obvestiti najprimernejšo osebo. Roki, ki so v tej uredbi določeni za zahtevana uradna obvestila, bi se morali šteti od trenutka, ko carinski organi pošljejo ta obvestila, da bi se uskladili vsi roki za uradna obvestila, poslana zadevnim strankam. Rok, v katerem ima oseba pravico do zaslišanja, preden se sprejme neugodna odločitev, bi moral biti tri delovne dni, glede na to, da so imetniki odločb o ugoditvi zahtevam za ukrepanje carinske organe prostovoljno zaprosili za ukrepanje in da se morajo deklaranti ali imetniki blaga zavedati posebnega položaja svojega blaga, ko je to pod carinski nadzorom. Pri posebnem postopku za majhne pošiljke, ko te potrošnike verjetno neposredno zadevajo in se od njih ne more pričakovati enaka raven skrbnosti kot od drugih gospodarskih subjektov, ki navadno opravljajo carinske formalnosti, bi moral biti navedeni rok bistveno daljši.	(16) Ob upoštevanju začasne in preventivne narave ukrepov, ki jih na tem področju sprejmejo carinski organi, in nasprotujočih si interesov strank, ki jih zadevajo ukrepi, bi bilo treba nekatere vidike postopkov prilagoditi, da bi zagotovili nemoteno uporabo Uredbe in sočasno upoštevali pravice zadevnih strank. Kar zadeva različna uradna obvestila, predvidena s to uredbo, bi tako carinski organi morali na podlagi dokumentov o carinski obravnavi ali situaciji, v kateri se nahaja blago, uradno obvestiti najprimernejšo osebo. Roki, ki so v tej uredbi določeni za zahtevana uradna obvestila, bi se morali šteti od trenutka, ko so bila ta prejeta. Rok, v katerem ima oseba pravico do zaslišanja pred prekinitvijo sprostitve blaga, ki ni ponarejeno ali piratsko, ali njegovim zadržanjem, bi moral biti tri delovne dni po prejemu, kadar so imetniki odločb o ugoditvi zahtevam za ukrepanje carinske organe prostovoljno zaprosili za ukrepanje. Pri posebnem postopku za majhne pošiljke, ko te potrošnike verjetno neposredno zadevajo in se od njih ne more pričakovati enaka raven skrbnosti kot od drugih gospodarskih subjektov, ki navadno opravljajo carinske formalnosti, bi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena za vse vrste blaga, rok za uveljavljanje te pravice pa bi moral biti daljši. Ob upoštevanju morebitnega obsega dela v zvezi s carinskimi postopki po tej uredbi bi morali carinski organi prednostno obravnavati velike pošiljke.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V skladu z „Izjavo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju“, sprejeto na ministrski konferenci STO v Dohi 14. novembra 2001, se Sporazum TRIPS lahko in mora razlagati in izvajati tako, da podpira pravico članic STO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse. Zlasti pri zdravilih, pri katerih je prehod čez to ozemlje Evropske unije s pretovarjanjem, skladiščenjem, delitvijo tovora ali spremembo načina ali sredstva prevoza ali brez njih samo del celotne poti, ki se začne in konča zunaj ozemlja Unije, morajo carinski organi pri ocenjevanju tveganja kršitve pravic intelektualne lastnine upoštevati vsako precejšnjo verjetnost preusmeritve tega blaga na trg Unije.	(17) V skladu z „Izjavo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju“, sprejeto na ministrski konferenci STO v Dohi 14. novembra 2001, se Sporazum TRIPS lahko in mora razlagati in izvajati tako, da podpira pravico članic STO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse. Zaradi tega je zlasti pomembno, da carinski organi zagotovijo, da so vsi ukrepi, ki jih sprejmejo, v skladu z mednarodnimi obvezami Unije in da ne zadržijo ali prekinijo sprostitev generičnih zdravil, pri katerih je prehod čez ozemlje Evropske unije s pretovarjanjem, skladiščenjem, delitvijo tovora ali spremembo načina ali sredstva prevoza ali brez njih samo del celotne poti, ki se začne in konča zunaj ozemlja Unije, če ni zadostnih razlogov za sum, da so namenjeni prodaji v Uniji. Pri ugotavljanju nevarnosti, da bi prišlo do preusmeritve zdravil na trg Unije, bi morali carinski organi med drugim upoštevati, ali ima prejemnik ali imetnik blaga v državi članici dovoljenje za promet ali podatek o povrnitvi stroškov zdravil.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Zdravila z lažno blagovno znamko ali označbo prikazujejo lažen izvor in kakovost, zato jih je treba obravnavati kot ponarejena zdravila v skladu z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o spremembi Direktive 2001/83 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo1. Z ustreznimi ukrepi je treba preprečiti, da bi taki proizvodi in druga zdravila z lažno blagovno znamko ali označbo dosegli bolnike in potrošnike. Komisija bi morala do ...* analizirati učinkovitost obstoječih carinskih ukrepov za boj proti trgovini s ponarejenimi zdravili.
	______________
	1 OJ L 174, 1.7.2011, p. 74.
	*UL, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) Da bi okrepili boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, mora Evropski opazovalni urad za ponarejanje in piratstvo zagotavljati koristne informacije carinskim organom, da bi lahko ti hitro in učinkovito ukrepali.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17c) Preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah Unije bi bilo treba združiti z usmerjenimi prizadevanji pri izvoru. Zato je treba sodelovati s tretjimi državami in na mednarodni ravni, pri čemer bi morale Komisija in države članice podpirati spoštovanje in spodbujanje visokih standardov varstva pravic intelektualne lastnine. Ta podpora bi morala vključevati uvedbo pravic intelektualne lastnine v trgovinske sporazume in njihovo izvrševanje, tehnično sodelovanje, spodbujanje razprave na različnih mednarodnih forumih, obveščanje in izmenjavo informacij ter nadaljnje korake pri operativnem sodelovanju s tretjimi državami in zadevnimi industrijskimi panogami.
Obrazložitev
K preprečevanju kršitev pravic intelektualne lastnine bi moralo pozitivno prispevati okrepljeno dvostransko sodelovanje in usklajeno mednarodno delovanje.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17d) Za odpravo mednarodne trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, je v členu 69 Sporazuma TRIPS določeno, da morajo članice Svetovne trgovinske organizacije spodbujati izmenjavo informacij med carinskimi organi v zvezi s trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. S tako izmenjavo informacij bi bilo mogoče spremljati trgovske mreže ter v zgodnejši stopnji dobavne verige ustaviti proizvodnjo in distribucijo blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine. Zato je treba ustvariti pogoje za izmenjavo informacij med carinskimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah, tudi s področja varstva podatkov.
Obrazložitev
Zaradi mednarodne narave ponarejanja in čezmejnega širjenja mrež ponarejevalcev je zelo pomembno, da se carinskim organom omogoči izmenjava in uporaba informacij, tudi s tretjimi državami, za spremljanje mrež in poti, ki se uporabljajo za ponarejanje.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17e) Pri uresničevanju cilja Unije za okrepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti ponarejanju blaga, piratstvu in nedovoljeni vzporedni trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine registriranih imetnikov pravic, ima ključno vlogo nova evropska opazovalna skupina za ponarejanje in piratstvo, ki vsem carinskim organom držav članic zagotavlja pomembne in pravočasne informacije za opravljanje ustreznih kontrol pooblaščenih uvoznikov in distributerjev blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, na notranjem trgu ter izvoznikov na tuje trge. To vlogo bi bilo mogoče okrepiti z oblikovanjem podatkovne zbirke o pristnih proizvodih in storitvah Unije, ki so zaščiteni z registriranimi blagovnimi znamkami, modeli in patenti, ki bi bila lahko na voljo tudi tujim carinskim organom, ki sodelujejo z Unijo za boljšo zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker carinski organi ukrepajo na podlagi predhodne zahteve, je primerno določiti, da bi moral imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi za ukrepanje carinskih organov povrniti vse stroške, ki so carinskim organom nastali pri ukrepanju za uveljavitev njegovih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu to imetniku odločbe ne bi smelo preprečiti, da bi zahteval nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb, ki bi se lahko štele za odgovorne v skladu z zakonodajo zadevne države članice. Stroški in škoda, nastali osebam, ki niso carinske uprave, zaradi ukrepanja carinskih organov, kadar je blago zadržano na podlagi zahtevka tretje strani na podlagi intelektualne lastnine, bi morali biti urejeni s posebno zakonodajo v vsakem posameznem primeru.	(20) Ker carinski organi ukrepajo na podlagi predhodne zahteve, je primerno določiti, da bi moral imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi za ukrepanje carinskih organov povrniti vse stroške, ki so carinskim organom nastali pri ukrepanju za uveljavitev njegovih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu bi imetnik odločbe moral imeti pravico zahtevati nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb, ki bi se lahko štele za odgovorne v skladu z zakonodajo zadevne države članice, kot so nekateri posredniki, na primer prevozniki. Stroški in škoda, nastali osebam, ki niso carinske uprave, zaradi ukrepanja carinskih organov, kadar je blago zadržano na podlagi zahtevka tretje strani na podlagi intelektualne lastnine, bi morali biti urejeni s posebno zakonodajo v vsakem posameznem primeru.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Ta uredba uvaja možnost, da carinski organi dovolijo, da se blago, odstopljeno v uničenje, pod carinskim nadzorom premika med različnimi kraji na carinskem ozemlju Unije. Carinske organe bi bilo treba spodbujati, da uporabljajo to določbo, da se s tem spodbudi gospodarno in okolju prijazno uničenje tega blaga, pa tudi v pedagoške in razstave namene, pri čemer sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe.
Obrazložitev
Dovoliti bi bilo treba, da se blago v pedagoške in razstavne namene premika med različnimi kraji. Po eni strani bi se blago lahko uporabljalo za usposabljanje carinskih uradnikov, zlasti glede na nove in zapletene kršitve pravic intelektualne lastnine. Po drugi strani pa bi lahko služilo tudi poučevanju potrošnikov, kako lahko prepoznajo takšno blago, in za ozaveščanje o tveganju, povezanim s tovrstnim blagom.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) V zakonodaji Unije je treba opredeliti naslednje elemente podatkovne zbirke: subjekt, ki bo nadziral in upravljal podatkovno zbirko, in subjekt, ki bo skrbel za zagotavljanje varnosti pri obdelavi podatkov v podatkovni zbirki. V primeru kakršnekoli interoperabilnosti ali izmenjave je treba v prvi vrsti upoštevati načelo omejitve namena, torej je treba podatke uporabljati za namen, za katerega je bila vzpostavljena podatkovna zbirka, pri čemer izmenjevanje ali medsebojno povezovanje podatkov, ki ne služi temu namenu, ni dovoljeno.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ta uredba se uporablja za blago v tranzitu prek carinskega območja Unije, za katerega obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine.
Obrazložitev
V novi uredbi bi bilo treba zaradi jasnosti izrecno obravnavati ravnanje z blagom v tranzitu. Carinski organi lahko upravičeno zadržijo blago, pri katerem sumijo kršitve pravic iz zakonodaje EU in držav članic o intelektualni lastnini ter če obstaja konkretno tveganje, da bi se to blago v tranzitu preusmerilo na notranji trg.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 – točka k
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) uporabni model, kot je določen z zakonodajo države članice;	(k) uporabni model, če je z zakonodajo države članice zaščiten kot izključna pravica intelektualne lastnine;
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 2 – točka 5 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši blagovno znamko, in brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, veljavno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take blagovne znamke;	(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši blagovno znamko, in brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, veljavno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take blagovne znamke, ter kakršen koli znak blagovne znamke, tudi če je predložen ločeno, in ovojnina s ponarejeno blagovno znamko;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. „blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine,“ pomeni blago, za katerega obstajajo zadostni dokazi, da so carinski organi v državi članici, v kateri je blago najdeno, prepričani, da je blago prima facie:	7. „blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine,“ pomeni blago, pri katerem obstajajo zadostni razlogi, da so carinski organi v državi članici, v kateri je blago najdeno, prepričani, da je blago prima facie:
Obrazložitev
Ni mogoče hkrati sumiti, da blago krši pravico intelektualne lastnine, in zahtevati zadostne dokaze.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki po pravu Unije ali zadevne države članice krši pravico intelektualne lastnine;	(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši pravico intelektualne lastnine v državi članici, kjer je najdeno;
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) kakršen koli kalup ali matrica, posebej oblikovan ali prilagojen za izdelavo blaga, ki krši pravico intelektualne lastnine, če taki kalupi ali matrice kršijo pravice imetnika pravice po pravu Unije ali pravu navedene države članice;	(c) kakršen koli kalup ali matrica, posebej oblikovan ali prilagojen za izdelavo blaga, ki krši pravico intelektualne lastnine, če taki kalupi ali matrice kršijo pravice imetnika pravice v državi članici, kjer je blago najdeno;
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 2 – točka 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) „deklarant“ pomeni deklaranta iz člena 4(18) Uredbe (EGS) št. 2913/92;	(13) „deklarant“ pomeni osebo, ki vloži deklaracijo v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je carinska deklaracija izdana;
Obrazložitev
Za zagotavljanje pravne jasnosti je primerno pojme določiti v predlagani uredbi, ne pa navajati zunanjega sklicevanja na drug zakonodajni akt.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 2 – točka 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) „carinski nadzor“ pomeni nadzor carinskih organov, kot je naveden v členu 4(13) Uredbe (EGS) št. 2913/92;	(15) „carinski nadzor“ pomeni splošne ukrepe carinskih organov za zagotovitev spoštovanja carinske zakonodaje, po potrebi pa tudi drugih pravil, ki se uporabljajo za blago v okviru takšnih ukrepov;
Obrazložitev
Za zagotavljanje pravne jasnosti je primerno pojme določiti v predlagani uredbi, ne pa navajati zunanjega sklicevanja na drug zakonodajni akt.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 2 – točka 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) „manjša pošiljka“ pomeni en paket komercialne narave, ki:
	(a) vsebuje manj kot tri predmete; ali
	(b) vsebuje predmete s skupno maso manj kot 2 kilograma.
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjša pošiljka“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, sta bistvena elementa te uredbe. Zato bi morala sozakonodajalca imeti pravico, da odločita o opredelitvi in ustreznih mejah.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 2 – točka 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) „pokvarljivo blago“ pomeni blago, katerega vrednost se lahko sčasoma bistveno zmanjša ali ki mu zaradi njegove narave grozi uničenje.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) organi za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov avtorskih ali sorodnih pravic;	(b) organi za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki zakonito predstavljajo imetnike avtorskih ali sorodnih pravic;
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) strokovni organi za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine;	(c) strokovni organi za obrambo, ki zakonito predstavljajo imetnike pravic intelektualne lastnine;
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Osebe iz člena 4 za vsako pravico intelektualne lastnike, zaščiteno v državi članici ali v Uniji, vložijo samo eno zahtevo.
Obrazložitev
Predlog je nastal v želji, da se izognemo primerom, ko je za isto pravico intelektualne lastnine vloženih več zahtev, vzporedno nacionalnih in zahtev Unije, kar je v preteklosti povzročalo zmedo.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za zahtevo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 29(2).	Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za zahtevo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 29(2). Komisija se pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je v skladu s priporočili v mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (2011/C 363/01).
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) posebni in tehnični podatki o pristnem blagu, vključno s slikami, če je to ustrezno;	(g) posebni in tehnični podatki o pristnem blagu, vključno z oznakami, kot je črtna koda, in slikami, če je to ustrezno;
Obrazložitev
Za lažjo sledljivost vzporednega uvoza imetniki pravic in njihovi zastopniki carinskim organom priskrbijo vse informacije, ki so pomembne za ugotavljanje pristnih proizvodov, na primer o oznakah in pooblaščenih distributerjih.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) vse informacije, pomembne za analizo in oceno tveganja kršitve zadevnih pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov;	(i) informacije, pomembne za analizo in oceno tveganja kršitve zadevnih pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, kot so informacije o pooblaščenih distributerjih;
Obrazložitev
Preveč je od imetnikov pravic zahtevati, da posredujejo in posodobijo „vse“ pomembne informacije, saj se lahko tudi najmanjše podrobnosti štejejo za pomembne. Za lažjo sledljivost vzporednega uvoza imetniki pravic in njihovi zastopniki carinskim organom priskrbijo vse informacije, ki so pomembne za ugotavljanje pristnih proizvodov, na primer o oznakah in pooblaščenih distributerjih.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka o
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o) obveza vlagatelja za soglasje, da bo podatke, ki jih bo predložil, obdelala Komisija.	črtano
Obrazložitev
Ta izjemno občutljiva in zaupna informacija je namenjena izključni rabi carinskih organov za namene te uredbe. Odstavek ne določa, za kakšne namene bi Komisija uporabila podatke in kdo bi še imel dostop do njih. To bi lahko povzročilo težave glede uveljavljanja in ogrozilo poslovne interese imetnikov pravic (zaupnost, protimonopolna politika itd.).
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zahteva vključuje informacije, ki jih je treba zagotoviti osebi, na katero se podatki nanašajo, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in nacionalnimi zakoni, s katerimi se izvaja Direktiva 95/46/ES.
Obrazložitev
Predlog spremembe je v skladu s priporočili v mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (2011/C 363/01).
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če so za prejemanje in obdelavo zahtev na voljo računalniški sistemi, se zahteve vložijo s tehnikami za obdelavo elektronskih podatkov.	4. Če so za prejemanje in obdelavo zahtev na voljo računalniški sistemi, se zahteve vložijo s tehnikami za obdelavo elektronskih podatkov. Države članice take sisteme zagotovijo najpozneje do 1. januarja 2014.
Obrazložitev
Uvesti je treba pravno obveznost za vlaganje v interoperabilne postopke in izvajanje sistema „e-carina“, tudi z vidika uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če vlagatelj manjkajočih informacij ne predloži v roku iz odstavka 1, pristojni carinski oddelek zahtevo zavrne.	2. Če vlagatelj manjkajočih informacij ne predloži v roku iz odstavka 1, lahko pristojni carinski oddelek zahtevo zavrne. V tem primeru pristojni carinski oddelek navede razloge za svojo odločitev in vključi informacije o pritožbenem postopku.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi uradno obvesti pristojni carinski oddelek, ki je sprejel navedeno odločbo, o naslednjem:	Imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi v roku petih delovnih dni uradno obvesti pristojni carinski oddelek, ki je sprejel navedeno odločbo, o naslednjem:
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ne izpolni zahtev iz člena 18(2) o vrnitvi vzorcev;	črtano
Obrazložitev
Vračanje vzorcev ni vedno možno in v besedilu ni jasno določeno, kdo presoja, ali je v danih okoliščinah mogoče vrniti vzorce ali ne. Poleg tega na podlagi ene situacije ni mogoče določiti, kako bo v prihodnje ukrepal imetnik pravice, besedilo pa bi moralo predvideti dovolj prožen pristop za zaščito trga EU.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ne sproži postopka, kot je določeno v členu 20(1), členu 23(4) ali členu 24(9).	(d) ne sproži postopka, kot je določeno v členu 20(4) ali členu 24(9).
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar carinski organi države članice v eni od situacij iz člena 1(1) identificirajo blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, ki je zajeta z odločbo o ugoditvi zahtevi za ukrepanje, sprejmejo odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.	1. Kadar carinski organi države članice v eni od situacij iz člena 1(1) identificirajo blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, ki je zajeta z odločbo o ugoditvi zahtevi za ukrepanje, prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo.
Obrazložitev
To, da se sprostitev prekine ali blago zadrži do tedaj, ko imetnik pravice sprejeme odločitev, ni stvar odločbe. Zato predlog o črtanju besede „odločba“.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi prosijo, da jim zagotovi vse ustrezne informacije. Carinski organi lahko imetniku odločbe tudi zagotovijo informacije o dejanskem ali domnevnem številu artiklov in njihovi naravi ter slike teh artiklov, če je to ustrezno.	2. Carinski organi lahko pred prekinitvijo sprostitve blaga ali njegovim zadržanjem imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi prosijo, da jim zagotovi vse ustrezne informacije. Carinski organi imetniku odločbe na njegovo zahtevo zagotovijo tudi informacije o dejanskem ali domnevnem številu artiklov in njihovi naravi ter fotografije teh artiklov, če je to ustrezno.
Obrazložitev
To, da se sprostitev prekine ali blago zadrži do tedaj, ko imetnik pravice sprejme odločbo, ni stvar odločbe. Zato predlog o črtanju besede „odločba“. Za carinske organe bi moralo biti obvezno, da imetniku pravice na njegovo zahtevo zagotovijo informacije o predmetih. To bi imetnikom pravic pomagalo pri odkrivanju kršitev in nadaljnjem ukrepanju proti kršitelju.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju svoj namen sporočijo deklarantu ali pri zadržanju blaga imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila.	3. Kadar blago, za katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, carinski organi pred prekinitvijo sprostitve blaga ali njegovim zadržanjem svoj namen sporočijo deklarantu ali, pri zadržanju blaga, imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva prejema navedenega sporočila.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Kadar je v odložni postopek dano blago, za katerega obstaja sum, da je imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, carinski organi deklaranta ali imetnika blaga pozovejo, naj v treh delovnih dneh od dneva prejema navedenega sporočila predloži ustrezne dokaze, da je končna destinacija blaga zunaj ozemlja Unije. Če ustreznih dokazov o nasprotnem ni, carinski organi predpostavijo, da je končna destinacija blaga ozemlje Unije.
	Komisija do ...* po svetovalnem postopku iz člena 29(2) sprejme smernice, ki opredeljujejo merila, na podlagi katerih lahko carinski organi zanesljivo ocenijo tveganje za preusmeritev blaga na trg Unije.
	*UL, vstavite datum: 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Carinski organi uradno obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o svoji odločbi o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu od sprejetja odločbe.	Carinski organi uradno obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu. Namesto tega lahko carinski organi imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi pozovejo, da ustrezno obvesti deklaranta ali imetnika blaga, kadar imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi jamči, da bo upošteval časovne roke in obveznosti iz te uredbe.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uradno obvestilo deklarantu ali imetniku blaga vključuje informacije o pravnih posledicah iz člena 20 v zvezi z blagom, ki ni ponarejeno ali piratsko blago, in člena 23 v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom.	Uradno obvestilo deklarantu ali imetniku blaga vključuje informacije o pravnih posledicah iz člena 20.
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato predlagamo, da se odstavki člena 20 nadomestijo s prilagojenim besedilom člena 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Carinski organi obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o dejanski ali ocenjeni količini ter dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano, in vključijo slike teh artiklov, če je to ustrezno.	5. Carinski organi obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o dejanski ali ocenjeni količini ter dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano, in vključijo fotografije teh artiklov, če je to ustrezno.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju brez razkritja katerih koli drugih informacij, kot so dejansko ali domnevno število artiklov, njihova narava in slike, če je to ustrezno, zaprosijo katero koli osebo, upravičeno do vložitve zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo pravic intelektualne lastnine, da jim predloži vse ustrezne informacije.	2. Carinski organi lahko pred prekinitvijo sprostitve blaga ali njegovim zadržanjem brez razkritja katerih koli drugih informacij, kot so dejansko ali domnevno število artiklov, njihova narava in fotografije, če je to ustrezno, zaprosijo katero koli osebo, upravičeno do vložitve zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo pravic intelektualne lastnine, da jim predloži vse ustrezne informacije.
Obrazložitev
To, da se sprostitev prekine ali blago zadrži do tedaj, ko imetnik pravice sprejeme odločitev, ni stvar odločbe. Zato predlog o črtanju besede „odločba“.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju svoj namen sporočijo deklarantu ali pri zadržanju blaga imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila.	črtano
Obrazložitev
S to dodatno obveznostjo bi ustvarili nesorazmerno upravno obremenitev za carinske organe, kar bi lahko povzročilo manjši obseg morebitnih zasegov. Gospodarski subjekti, ki uvažajo blago v EU, se zelo dobro zavedajo, da so lahko njihove pošiljke pod carinskim nadzorom, kar lahko pomeni prekinitev njihove sprostitve. To ne krši pravic uvoznika, saj carinski organi uveljavljajo samo pravno potrjene pravice in dolžnosti.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Kadar je v odložni postopek dano blago, za katerega obstaja sum, da je imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, carinski organi deklaranta ali imetnika blaga pozovejo, naj v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila predloži ustrezne dokaze, da je končna destinacija blaga zunaj ozemlja Unije. Če ustreznih dokazov o nasprotnem ni, carinski organi predpostavijo, da je končna destinacija blaga ozemlje Unije.
	Komisija do ...* po svetovalnem postopku iz člena 29(2) sprejme smernice, ki opredeljujejo merila, na podlagi katerih lahko carinski organi zanesljivo ocenijo tveganje za preusmeritev blaga na trg Unije.
	*UL, vstavite datum: 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Ker je zelo negotovo, ali bo materialno-pravna ureditev spremenjena tako, da bi zajemala sam tranzit blaga, ki je imitacija ali kopija blaga, zaščitenega v EU, predlagamo, da se tu vključi dodatno varovalo, da bi preprečili vstop tega blaga na notranji trg. Carinski organi lahko prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, če sta izpolnjena dva pogoja: obstajati mora sum, da je blago ponarejeno ali piratsko, predloženi dokazi pa morajo biti nezadostni.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Kadar osebe, ki bi imela pravico, da vloži zahtevo, ni mogoče določiti, carinski organi sodelujejo s pristojnimi organi, da bi tako osebo določili.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je izboljšati sodelovanje med carinskimi organi in pristojnimi organi, da bi določili osebo, ki ima pravico, da vloži zahtevo. S tem bi rešili težavo, ki se pojavlja sedaj, ker morajo carinski organi odobriti sprostitev blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, ali prenehati zadrževati to blago, če osebe, ki ima pravico vložiti zahtevo, ne morejo določiti v enem delovnem dnevu.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Carinski organi uradno obvestijo deklaranta ali imetnika blaga o svoji odločbi o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu od sprejetja odločbe.	Carinski organi uradno obvestijo deklaranta ali imetnika blaga o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu.
Obrazložitev
To, da se sprostitev prekine ali blago zadrži do tedaj, ko imetnik pravice sprejeme odločitev, ni stvar odločbe. Zato predlog o črtanju besede „odločba“.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ta člen se ne uporablja za pokvarljivo blago.	črtano
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Carinski organi lahko vzamejo vzorce in imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi na njegovo zahtevo zagotovijo vzorce, in sicer izključno za namene analize in olajšanje nadaljnjega postopka v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom. Kakršna koli analiza navedenih vzorcev se opravi pod izključno odgovornostjo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.	Carinski organi lahko vzamejo vzorce, ki so reprezentativni za blago kot celoto, in imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi na njegovo zahtevo zagotovijo ali pošljejo te vzorce, in sicer izključno za namene analize in olajšanje nadaljnjega postopka v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom. Kakršna koli analiza navedenih vzorcev se opravi pod izključno odgovornostjo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.
Obrazložitev
Za učinkovit boj proti ponarejanju je treba spodbujati učinkovito in stroškovno smotrno sodelovanje med carinskimi organi in imetniki odločbe o ugoditvi zahtevi.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi na zahtevo obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi o imenih in naslovih prejemnika, pošiljatelja, deklaranta ali imetnika blaga, če so znani, carinskem postopku ter poreklu, izvoru in destinaciji blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine.	3. Carinski organi na zahtevo obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in organe kazenskega pregona, kjer je to ustrezno, o imenih in naslovih prejemnika, pošiljatelja, deklaranta ali imetnika blaga, če so znani, carinskem postopku ter poreklu, izvoru in destinaciji blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 19 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) za sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena;	(a) za sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, ali v tem postopku;
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 19 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) za sprejetje dodatnih ukrepov za identifikacijo kršitelja pravice intelektualne lastnine;
Obrazložitev
Imetniki pravic bi morali imeti pravico, da uporabijo informacije za to, da sprejmejo dodatne ukrepe za ugotavljanje kršitelja, na primer začetek preiskave in posredovanje informacij organom pregona, vključno s tistimi v tretjih državah.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 19 – točka a b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) za sprožitev kazenskega postopka ali v tem postopku;
Obrazložitev
Imetniki pravic bi morali imeti pravico, da uporabijo informacije za to, da sprožijo kazenski postopek proti kršiteljem ali med takšnim postopkom.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 19 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) za pridobitev nadomestila od kršitelja ali drugih oseb, kadar je blago uničeno v skladu s členom 20(3) ali členom 23(3).	(b) za pridobitev nadomestila od kršitelja ali drugih oseb, kadar je blago uničeno v skladu s členom 20(3).
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato se predlaga, da se odstavke predlaganega člena 20 črta in se jih nadomesti z besedilom za predlagani člen 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 19 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) za namene kazenske preiskave ali kazenskega postopka ali v povezavi z njima, vključno s preiskavami ali postopki, ki so povezani s pravico intelektualne lastnine;
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 19 – točka b b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) v pogajanjih o zunajsodni poravnavi.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Izmenjava informacij in podatkov med carinskimi organi
	Glede na ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov lahko Komisija odloči, da si morajo carinski organi v Uniji in ustrezni organi v tretjih državah izmenjati informacije in podatke, ki so bili zbrani na podlagi člena 18(3), ter določi pogoje za to izmenjavo.
Obrazložitev
Pri preprečevanju širjenja trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, je bistveno sodelovanje s tretjimi državami. Da bi bilo to sodelovanje učinkovito, bi morali imeti carinski organi EU možnost, da si izmenjajo informacije in podatke na področju kršitev pravic intelektualne lastnine s sorodnimi organi v tretjih državah. To morajo storiti ob upoštevanju zaupne narave teh podatkov in strogih zaščitnih ukrepov za njihovo varstvo.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Oddelek 2 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sprožitev postopka in predčasna sprostitev blaga	Uničenje blaga, sprožitev postopka in predčasna sprostitev blaga
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato se predlaga, da se odstavke člena 20 nadomesti s prilagojenim besedilom člena 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 20 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sprožitev postopka	Uničenje blaga in sprožitev postopka
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato se predlaga, da se odstavke člena 20 nadomesti s prilagojenim besedilom člena 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kadar pri blagu, ki ni blago iz členov 23 in 24, obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi sproži postopek za ugotovitev, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, v 10 delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.	1. Blago, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo v skladu s členom 16 zadržano, se lahko pod carinskim nadzorom uniči, ne da bi bilo treba ugotavljati, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena po zakonu države članice, kjer je bilo blago najdeno, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Pri pokvarljivem blagu, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, je rok za sprožitev postopka iz prvega pododstavka tri delovne dni od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.	(a) imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu s členom 16(2), carinskim organom pisno potrdi, da je bila kršena pravica intelektualne lastnine in katera pravica je bila kršena. To stori v 10 delovnih dneh, oziroma v treh delovnih dneh pri pokvarljivem blagu, od dneva prejema obvestila o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju;
	(b) imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi je v 10 delovnih dneh od prejema uradnega obvestila o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh, carinskim organom pisno potrdil svoje soglasje za uničenje blaga;
	(c) deklarant ali imetnik blaga je v 10 delovnih dneh od prejetja uradnega obvestila o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh, carinskim organom pisno potrdil svoje soglasje za uničenje blaga.
Obrazložitev
Spremenjeni člen 23(1): zraven potrditve soglasja k uničenju bi moral imetnik pravic potrditi tudi, da je prišlo do kršitve pravice intelektualne lastnine, na podlagi informacij, ki jih je dobil od carinskih organov, pa mora navesti še, za katero pravico gre. Šele takrat in če obstaja soglasje deklaranta oziroma imetnika blaga, se lahko blago odstopi v uničenje. Da bi se izognili težavam, ki so povezane s pošiljanjem obvestila, bi morali pri določitvi roka upoštevati datum prejema obvestila in ne datum, ko je bilo poslano.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi odobrijo sprostitev blaga ali ga prenehajo zadrževati takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, če jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi v roku iz odstavka 1 ni obvestil o naslednjem:	2. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom, ki so sprejeli odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, ne potrdi soglasja za uničenje v rokih, določenih v točki (b) odstavka 1, niti ne sporoči, da nasprotuje uničenju, carinski organi štejejo, da soglaša z uničenjem blaga.
(a) sprožitvi postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine;
(b) pisnem dogovoru med imetnikom odločbe o ugoditvi zahtevi in imetnikom blaga o odstopu blaga v uničenje.
Obrazložitev
Spremenjeni člen 23(2): zaradi pravne jasnosti se položaj sintakse sklicevanja na roke v odstavku (1)(c) spremeni, da velja tako za soglasje k uničenju kot za nasprotovanje uničenju. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da se načelo implicitnega soglasja uporabi, če deklarant ali imetnik blaga ne obvesti o svojem nasprotovanju, zato se beseda „lahko“ črta, kot je že praksa v nekaterih državah članicah.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ob dogovoru o odstopu blaga v uničenje iz odstavka 2(b) se uničenje izvede pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače.	3. Uničenje se izvede pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače. Pred uničenjem se lahko vzamejo vzorci.
Obrazložitev
Izvirno besedilo člena 23(3) se premakne v člen 20, saj bi moral člen 23 v svoji spremenjeni obliki veljati za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Carinski organi lahko na zahtevo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi v ustreznih primerih podaljšajo rok iz prvega pododstavka odstavka 1 za največ 10 delovnih dni.	4. Če ni soglasja za uničenje ali pa deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenju, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi sproži postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. To stori v 20 delovnih dneh od prejema obvestila o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh.
Pri pokvarljivem blagu se rok iz drugega pododstavka odstavka 1 ne podaljša.
Obrazložitev
Spremenjeno besedilo člena 23(4): imetnikom pravic bi moralo biti dovoljeno, da počakajo, da deklarant ali imetnik blaga v roku, navedenem v odstavku 1(c), nasprotuje uničenju, preden se odločijo za sprožitev postopka. Zaradi tega mora biti rok daljši od 10 delovnih dni.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Carinski organi odobrijo sprostitev blaga oziroma ga prenehajo zadrževati takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, če jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi ni obvestil o naslednjem:
	(a) svojem soglasju za uničenje v rokih iz točke (b) odstavka 1;
	(b) sprožitvi postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine, v rokih iz odstavka 4.
Obrazložitev
Izvirno besedilo člena 23(5) se premakne v člen 20, saj bi moral člen 23 v svoji spremenjeni obliki veljati za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Blago, odstopljeno v uničenje na podlagi členov 20, 23 ali 24, ni:	1. Blago, odstopljeno v uničenje na podlagi členov 20 ali 24, ni:
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Z odstopanjem od določb v prvem odstavku lahko carinski organi pooblastijo javne ali zasebne organizacije za boj proti ponarejanju, ki so bile za izvedbo teh ukrepov individualno pooblaščene pred temi postopki. Pred uničenjem lahko pooblaščene organizacije odstopljeno blago hranijo pod pogoji, ki so določeni v pooblastilu, za namene analize in vzpostavitve podatkovne baze, ki vsebuje informacije za namene boja proti ponarejanju. Pooblaščene organizacije so objavljene na spletni strani Komisije.
Obrazložitev
S preučevanjem ponarejenega ali piratskega blaga je mogoče zbrati informacije o tej problematiki in uvesti ustrezne strategije za njeno reševanje. Zato mora biti mogoče to blago pred uničenjem analizirati.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi lahko za blago iz odstavka 1 dovolijo premike pod carinskim nadzorom med različnimi kraji na carinskem območju Unije za namen njegovega uničenja pod carinskim nadzorom.	2. Carinski organi lahko za blago iz odstavka 1 dovolijo premike pod carinskim nadzorom med različnimi kraji na carinskem območju Unije za namen njegovega uničenja pod carinskim nadzorom ali njegove uporabe v pedagoške in razstavne namene, pri čemer upoštevajo ustrezne varnostne ukrepe.
Obrazložitev
Dovoliti bi bilo treba, da se blago v pedagoške in razstavne namene premika med različnimi kraji. Po eni strani bi se lahko uporabljalo za usposabljanje carinskih uradnikov, zlasti glede na nove in zapletene kršitve pravic intelektualne lastnine. Po drugi strani pa bi lahko služilo tudi poučevanju potrošnikov, kako lahko prepoznajo takšno blago, in za ozaveščanje o tveganju, povezanim s tovrstnim blagom.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Oddelek 3 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Oddelek 3	črtano
Ponarejeno in piratsko blago
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato se predlaga, da se odstavke člena 20 nadomesti s prilagojenim besedilom člena 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 23	črtano
Uničenje in sprožitev postopka
1. Blago, pri katerem obstaja sum, da je ponarejeno ali piratsko, se lahko uniči pod carinskim nadzorom, ne da bi bilo treba ugotoviti, ali je bila po pravu države članice, v kateri je blago najdeno, kršena pravica intelektualne lastnine, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi je carinske organe pisno obvestil o svojem soglasju za uničenje blaga v 10 delovnih dneh od dneva, ko je poslana odločba o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh;
(b) deklarant ali imetnik blaga je carinskim organom pisno potrdil svoje soglasje za uničenje blaga v 10 delovnih dneh od dneva, ko je poslana odločba o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh.
2. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom, ki so sprejeli odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, ni potrdil soglasja za uničenje v rokih, določenih v odstavku 1(b), niti ni sporočil, da uničenju nasprotuje, lahko carinski organi štejejo, da deklarant ali imetnik blaga soglaša z uničenjem blaga.
Carinski organi o tem obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.
Če deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenju blaga, carinski organi o takem nasprotovanju obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.
3. Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače. Pred uničenjem se lahko vzamejo vzorci.
4. Če ni soglasja za uničenje, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi sproži postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine, v 10 delovnih dneh od dneva, ko je poslana odločba o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh.
Carinski organi lahko na zahtevo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi v ustreznih primerih podaljšajo rok iz prvega pododstavka za največ 10 delovnih dni.
Pri pokvarljivem blagu se naveden rok ne podaljša.
5. Carinski organi odobrijo sprostitev blaga ali ga prenehajo zadrževati, kot je ustrezno, takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, če jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi ni obvestil o naslednjem:
(a) svojem soglasju za uničenje v rokih iz odstavka 1(a);
(b) sprožitvi postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine, v rokih iz odstavka 4.
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi v praksi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente). Zato se predlaga, da se odstavke člena 20 nadomesti s prilagojenim besedilom člena 23, ki bi nato veljal za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) blago, pri katerem obstaja sum, da je ponarejeno ali piratsko;	(a) blago, pri katerem obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine;
Obrazložitev
Posebni postopek za manjše pošiljke bi moral veljati za vse kršitve pravic intelektualne lastnine. S tem bi se uporaba tega postopka poenostavila, pravice intelektualne lastnine pa bi bile zaščitene bolj učinkovito.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi je v svoji zahtevi zaprosil za uporabo posebnega postopka;
Obrazložitev
Da bi se za kršitve, zajete v zahtevi imetnika pravic, lahko uporabil posebni postopek, bi moral imetnik pravic v to privoliti, saj bo moral vnaprej kriti stroške hrambe in uničenja.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Člen 16(3), (4) in (5) ter člen 18(2) se ne uporabljata.	2. Člen 16(4) in (5) ter člen 18(2) se ne uporabljata.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v 20 delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.	4. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v petih delovnih dneh od dneva prejema odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.
Obrazložitev
Deklarantu ali imetniku blaga omogočiti rok 20 delovnih dni za potrditev soglasja k uničenju blaga se zdi neupravičeno in nesorazmerno. To bi po nepotrebnem upočasnilo postopke in povečalo stroške hranjenja.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Zadevno blago se lahko uniči, če je deklarant ali imetnik blaga v 20 delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju carinskim organom potrdil svoje soglasje za uničenje blaga.	5. Zadevno blago se lahko uniči, če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom pisno potrdi svoje soglasje za uničenje blaga. Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom na stroške imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.
Obrazložitev
Roka, v katerem lahko deklarant/imetnik blaga potrdi svoje soglasje k uničenju, ni treba omejevati. Tako se lahko postopek uporablja bolj prožno, na primer če carinski organi prejmejo soglasje naslednji dan ali po tem, ko imetnik pravice stopi v stik z imetnikom blaga/deklarantom. Poleg tega bi morala biti metoda potrjevanja usklajena z metodami, navedenimi v predlogu spremembe 34 k členu 21. Člen 24(7) v svoji spremenjeni obliki pa je tudi vključen v ta odstavek.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom in na stroške carinskih organov.	črtano
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Carinski organi imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi zagotovijo dostop do informacij o dejanskem ali domnevnem številu uničenih artiklov in njihovi naravi, če je to ustrezno.
Obrazložitev
Imetniki pravic bi morali imeti dostop do informacij o blagu, uničenem po tem postopku. Te informacije bi lahko uporabili za lastne preiskave. Učinkovit način organizacije teh informacij brez nesorazmernega obremenjevanja carinskih organov bi bila lahko elektronska podatkovna zbirka, kjer bi bilo registrirano vse blago, zajeto z odločbo o ugoditvi zahtevi. Imetniki pravic odločbe o ugoditvi zahtevi bi pridobili zgolj dostop do informacij o tem blagu.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Če deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenju blaga, carinski organi imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi obvestijo o takem nasprotovanju, številu artiklov in njihovi naravi ter vključijo slike teh artiklov, če je to ustrezno.	8. Če deklarant ali imetnik blaga v 10 delovnih dneh od dneva, ko je bila poslana odločba o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju ne potrdi soglasja k uničenju ali sporoči, da uničenju nasprotuje, carinski organi imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi obvestijo o manjkajočem soglasju ali nasprotovanju, številu artiklov in njihovi naravi ter vključijo slike ali vzorce teh artiklov, če je to ustrezno.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi z zgornjimi mejami, ki opredeljujejo manjše pošiljke za namene tega člena.	črtano
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjše pošiljke“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, sta bistvena elementa predlagane uredbe. Zato bi morala sozakonodajalca imeti pravico, da odločita o opredelitvi in ustreznih mejah.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če to zahtevajo carinski organi, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi povrne vse stroške, ki so carinski upravi nastali pri hranjenju blaga pod carinskim nadzorom v skladu s členoma 16 in 17 ter pri uničenju blaga v skladu s členoma 20 in 23.	1. Če to zahtevajo carinski organi, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi povrne vse stroške, ki so carinski upravi nastali pri hranjenju blaga pod carinskim nadzorom v skladu s členoma 16 in 17 ter pri uničenju blaga v skladu s členoma 20 in 24. Imetnik odločbe lahko od carinskega organa zahteva informacije o tem, kje in kako se zadržano blago skladišči in kakšni stroški so povezani s skladiščenjem. Glede skladiščenja lahko poda tudi pripombe.
Obrazložitev
Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi povzročil pravno nejasnost, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši tudi druge pravice intelektualne lastnine. Imetniki pravic bi morali tudi kriti stroške pri posebnem postopku za manjše pošiljke. Poleg tega je lahko določba o tem, da mora imetnih pravice pri vlaganju zahteve za ukrepanje izvesti ekonomski izračun, problematična in lahko se zgodi, da imetnik pravice raje ne bo podal zahteve, zatorej bo lahko blago, ki krši pravice, prečkalo mejo.
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kadar kršitelja ni mogoče identificirati, ni očiten ali ne more zagotoviti nadomestila, lahko imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi nadomestilo zahteva od lastnika blaga ali osebe, ki ima podobno pravico razpolaganja z njim.
Obrazložitev
Imetniki pravic bi morali imeti pravico, da nadomestilo najprej zahtevajo od prejemnikov blaga, saj so ti neposredno udeleženi pri trgovskem poslu.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Za postopek, določen v členu 24, se odstavek 2a ne uporablja.
Obrazložitev
Člen 2a (novi) ne bi smel veljati v primeru manjših pošiljk, kjer so prejemniki pogosto potrošniki, ki delujejo v dobri veri.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo pravila za administrativne sankcije, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene administrativne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.	Brez poseganja v nacionalno pravo države članice uporabljajo pravila za administrativne sankcije za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene administrativne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Poglavje 5 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ODBOR, POOBLASTILO IN KONČNE DOLOČBE	ODBOR IN KONČNE DOLOČBE
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjše pošiljke“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, sta bistvena elementa predlagane uredbe. Zato bi morala sozakonodajalca imeti pravico, da odločita o opredelitvi in ustreznih mejah.
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Člen 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 30	črtano
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo iz člena 24(10) se prenese za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 24(10). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedenem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24(10), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjše pošiljke“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, sta bistvena elementa predlagane uredbe. Zato bi morala sozakonodajalca imeti pravico, da odločita o opredelitvi in ustreznih mejah.
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni carinski oddelki Komisijo uradno obvestijo o naslednjem:	1. Pristojni carinski oddelki Komisiji sporočijo potrebne informacije o:
(a) zahtevah za ukrepanje, vključno s kakršnimi koli fotografijami, slikami, brošurami;	(a) odločbah o ugoditvi zahtevam, vključno z zahtevami za ukrepanje in kakršnimi koli fotografijami, slikami, brošurami;
(b) odločbah o ugoditvi zahtevam;	(b) kakršnih koli odločbah o podaljšanju obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, ali odločbah o preklicu odločbe o ugoditvi zahtevi ali o njeni spremembi;
(c) kakršnih koli odločbah o podaljšanju obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, ali odločbah o preklicu odločbe o ugoditvi zahtevi ali o njeni spremembi;	(c) kakršnem koli začasnem zadržanju izvajanja odločbe o ugoditvi zahtevi.
(d) kakršnem koli začasnem zadržanju izvajanja odločbe o ugoditvi zahtevi.
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vse informacije iz odstavkov 1 in 2 se shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije.	3. Vse informacije iz odstavkov 1 in 2 se shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije. Ko bo vzpostavljena, bo prenos informacij iz odstavkov 1 in 2 potekal preko te podatkovne zbirke.
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija da ustrezne informacije iz odstavkov 1 in 2 carinskim organom držav članic na voljo v elektronski obliki.	4. Komisija da ustrezne informacije iz odstavkov 1 in 2 carinskim organom držav članic na voljo v elektronski obliki čim prej in ne kasneje kot 1. januarja 2015.
	4a. Za namen zagotovljene obdelave informacij iz odstavkov 1 do 4 se osrednja podatkovna zbirka iz odstavkov 1 do 4 vzpostavi v elektronski obliki. Osrednja podatkovna zbirka vsebuje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz člena 6(3), člena 13 in člena 31.
	4b. Do informacij v osrednji podatkovni zbirki imajo dostop carinski organi držav članic in Komisija.
	4c. Carinski organi v osrednjo podatkovno zbirko vnesejo informacije o zahtevah, ki so bile vložene pri pristojnemu carinskemu oddelku. Carinski organ, ki je informacije vnesel v osrednjo podatkovno zbirko, po potrebi te spremeni, dopolni, popravi ali izbriše. Vsak carinski organ, ki informacije vnese v osrednjo podatkovno zbirko, je odgovoren za to, da so te informacije točne, primerne in ustrezne.
	4d. Komisija vzpostavi in vzdržuje tehnično in organizacijsko strukturo za zanesljivo in varno delovanje osrednje podatkovne zbirke. Carinski organ vsake države članice vzpostavi in vzdržuje ustrezno tehnično in organizacijsko strukturo, ki zagotavlja, da je obdelava zaupna in varna, kar zadeva postopke obdelave, ki jih izvajajo njihovi carinski organi, in kar zadeva terminale, kjer se nahaja osrednja podatkovna zbirka na ozemlju te države članice.
	4e. Obdelava osebnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki poteka v skladu s členom 32.
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Obdelava osebnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki Komisije poteka v skladu z Uredbo (ES) št. 45/200126 in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.	1. Obdelava osebnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki Komisije poteka v skladu z Uredbo (ES) št. 45/200126 in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. V vsakem primeru morajo biti funkcionalne in tehnične lastnosti podatkovne zbirke podrobno opredeljene v izvedbenih ukrepih, ki se sprejmejo.
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Člen 32 – odstavki 2 a do f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Osebni podatki se zbirajo in uporabljajo izključno za namene te uredbe. Tako zbrani osebni podatki morajo biti točni in redno posodobljeni.
	2b. Vsak carinski organ, ki v osrednjo podatkovno zbirko vnese osebne podatke, je dolžan nadzirati njihovo obdelavo.
	2c. Oseba, na katero se podatki nanašajo, ima pravico dostopanja do svojih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v osrednji podatkovni zbirki, po potrebi pa ima v skladu z Uredbo (ES) 45/2001 ali nacionalnimi zakoni, s katerimi se izvaja Direktiva 95/46/ES, tudi pravico, da zahteva popravek, izbris ali zamrznitev.
	2d. Vse zahteve za uveljavljanje pravice do dostopa, pravice do dosege popravka, izbrisa ali zamrznitve se predložijo pristojnemu carinskemu oddelku, ki zahteve obdela. Če oseba, na katero se podatki nanašajo, zahtevo za uveljavljanje pravice do dostopa, pravice do dosege popravka, izbrisa ali zamrznitve vloži pri drugi službi carinskih organov ali službi Komisije, služba, ki zahtevo prejme, to posreduje pristojnemu carinskemu oddelku.
	2e. Osebni podatki se hranijo največ šest mesecev od dneva, ko je bila ustrezna odločba o ugoditvi zahtevi preklicana ali je pretekel rok, v katerem morajo carinski organi ukrepati.
	2f. Če imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi sproži postopke v skladu s členom 20(1) ali členom 24(9) te uredbe in je pristojni carinski oddelek o tem uradno obvestil, se osebni podatki hranijo šest mesecev potem, ko je bilo s postopki dokončno ugotovljeno, ali je bila kršena pravica do intelektualne lastnine;
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Člen 37 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Začetek veljavnosti in uporaba	Začetek veljavnosti in poročanje
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija do…* predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilu so po potrebi priloženi ustrezni predlogi in/ali priporočila.
	_______________
	*UL, vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Poročilu bo prineslo koristne informacije o delovanju te uredbe, zlasti o uveljavljanju dodatnih pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in o posebnem postopku za manjše pošiljke.
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se odstavki od (1) do (9) člena 24 uporabljajo od XX. XX. 20XX.	črtano
Obrazložitev
Opredelitev pojma „manjše pošiljke“ in zlasti meril, ki jih opredeljujejo, so določene v tej uredbi, zato ni treba zagotoviti odložene uporabe člena 24(1) do (9).

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Pravice intelektualne lastnine so bistvenega pomena za inovacije, ki so ključna prednostna naloga strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Glede na porast kršitev pravic intelektualne lastnine in mednarodne trgovine z blagom, ki te pravice krši, je velik del gospodarske rasti in delovnih mest v EU odvisen od učinkovitega zagotavljanja teh pravic. Letni stroški evropskih podjetij zaradi piratstva in ponarejanja so ocenjeni na 250 milijard EUR.

Poleg negativnih posledic za podjetja lahko kršitve teh pravic tudi resno ogrozijo zdravje in varnost potrošnikov. Leta 2010 je bilo med vsemi proizvodi, ki so jih zadržali carinski organi, 14,5 % proizvodov za vsakodnevno uporabo, ki so potencialno nevarni za zdravje in varnost potrošnikov (hrana, pijače, proizvodi za nego telesa, zdravila, električni gospodinjski pripomočki in igrače).

Carinski organi imajo razmeroma dobre možnosti za učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah EU, še preden blago vstopi na notranji trg. Ko pa se blago razširi po državah članicah, mu je veliko težje in dražje slediti in sprožiti postopke.

Leta 2009 in 2010 se je število registriranih primerov ponarejanja in piratstva skoraj podvojilo, zato je zares pomembno, da carinski organi bolje uveljavljajo pravice intelektualne lastnine. Leta 2010 so carinski organi tako zabeležili 79.112 primerov, v primerjavi s 43.572 primeri leta 2009. Predvsem spletna prodaja je povzročila povečanje zadržanj v poštnem prometu za 200 %: v večini primerov je šlo za oblačila, obutev in električne pripomočke, 69 % pa je bilo zdravil.

Evropska komisija je v okviru svoje strategije za pravice intelektualne lastnine predlagala revizijo Uredbe (ES) 1383/2003, s katero želi zagotoviti, da bodo carinski organi okrepili uveljavljanje teh pravic. Izboljšati želi tudi pravno jasnost in določbe uredbe prilagoditi najnovejšemu razvoju. Revizija uredbe je bila vključena tudi v carinski akcijski načrt 2009–2012, ki ga je podprl Svet, in v Akt za enotni trg.

Priporočila

Poročevalec pozdravlja revizijo, vendar želi vključiti nekaj predlogov:

Področje uporabe

Pomembno je poudariti, da bi morala predlagana uredba določati le postopke, ki bi carinskim organom omogočali preprečevanje pretoka blaga, za katerega sumijo, da krši pravice intelektualne lastnine, medtem ko naj bi sama opredelitev kršitev pravic intelektualne lastnine temeljila izrecno na materialni zakonodaji EU na področju intelektualne lastnine ali na nacionalnih zakonih držav članic. To pomeni, da predlagana uredba ne more obravnavati številnih pomembnih težav, povezanih z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, ampak jih je mogoče odpraviti le z revizijo materialne zakonodaje, kot sta direktiva o znamkah in uredba o blagovni znamki Skupnosti.

Vseeno pa Komisija pri tem pristopu ni dosledna, saj predlaga, da bi prtljaga potnikov za osebno rabo ostala izvzeta. Vprašanje, ali končni uporabniki kršijo pravice intelektualne lastnine, če uvažajo ponarejeno blago, je obravnavano že v materialni zakonodaji. Zato je sedanja izjema le pojasnjevalne narave, a vseeno carinskim organom, potrošnikom in komercialnim podjetjem sporoča, da je uvoz ponarejenega blaga za osebno rabo sprejemljiv.

Poročevalec meni, da bi moralo materialno pravo intelektualne lastnine priznati načelo, da ponarejeno blago pomeni kršitev pravic intelektualne lastnine tudi, če je namenjeno osebni rabi, ter spodbuja Komisijo, naj ta problem obravnava z revizijo ustrezne zakonodaje.

Poročevalec pozdravlja razširitev področja uporabe na vse vrste kršitev pravic intelektualne lastnine, ki so obravnavane v materialni zakonodaji EU in držav članic, vključno z vzporedno trgovino in prekoračitvami. Vzporedni uvoz je v materialnem pravu številnih držav članic nezakonit in carinski organi bi morali biti sposobni uveljavljati določbe materialne zakonodaje intelektualne lastnine. To blago je pogosto pomešano s ponarejenim blagom in nima ustrezne kontrole kakovosti, zato lahko zavede potrošnike ter ogrozi njihovo zdravje in varnost.

Prekinitev sprostitve blaga ali zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine

Če carinski organi države članice z odločbo o ugoditvi zahtevi za ukrepanje odkrijejo blago, za katerega sumijo, da krši pravice intelektualne lastnine, morajo imetniku pravice na njegovo zahtevo zagotoviti informacije o tem blagu, preden sprejmejo odločitev o prekinitvi sprostitve blaga ali zadržanju blaga. To bo imetnikom pravic pomagalo pri odkrivanju kršitev in nadaljnjem ukrepanju proti kršitelju.

Dodatna obveznost, ki bi carinske organe obvezovala, da morajo omogočiti uveljavljanje pravico do predstavitve stališč še preden sprejmejo neugodno odločitev, bi zanje pomenila nesorazmerno upravno breme, možna posledica pa bi lahko bila slabša zaščita pravic intelektualne lastnine. Poleg tega se gospodarski subjekti, ki uvažajo blago v EU, zavedajo, da carinski organi lahko njihove pošiljke pregledajo. To ne krši pravic uvoznika, saj carinski organi uveljavljajo samo pravno potrjene pravice in dolžnosti. Vendar pa to ne sme izključevati pravice do zaslišanja v posebnem postopku za manjše pošiljke, kjer so potrošniki po vsej verjetnosti neposredno vpleteni.

Sprožitev postopka

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije, da bi bilo izvajanje poenostavljenega postopka obvezno v vseh državah članicah, vendar meni, da bi ga bilo treba uporabljati ne le za ponarejeno in piratsko blago, ampak za vse kršitve pravic intelektualne lastnine. Poenostavljeni postopek samo za ponarejeno in piratsko blago bi povzročil pravno nejasnost v praksi, saj ni jasno, kateri postopek bi bilo treba uporabiti, kadar blago krši blagovno znamko/avtorsko pravico in druge pravice intelektualne lastnine (na primer patente).

Manjše pošiljke

Poročevalec pozdravlja predlog o posebnem poenostavljenem postopku za manjše pošiljke, vendar predlaga nekaj sprememb.

Pojem manjše pošiljke je pomemben del predlagane uredbe in ga je zato v njej treba opredeliti. Poročevalec predlaga opredelitev na podlagi števila predmetov (manj kot tri) in njihove skupne teže (manj kot 2 kg) v enem paketu. Ta merila in pragi temeljijo na številnih odzivih zainteresiranih strani v javnem posvetovanju. Poročevalec je sklenil, da ne bo vključil vrednosti predmetov, ker glede tega ni dogovora (vrednost sumljivega blaga ali originalov), prav tako pa ni meril, po katerih bi carinski organi lahko določili vrednost ponarejenega blaga.

Postopek bi se moral uporabljati za vse kršitve pravic intelektualne lastnine v skladu s postopkom za drugo blago.

Uničenje blaga s strani carinskih organov brez potrditve imetnika pravice ali sodišča, da je bila kršena pravica intelektualne lastnine, bi pomenilo nesprejemljivo poseganje v temeljno pravico do lastnine. Imetniki pravice bi morali torej uporabiti možnost "opt-in" in s tem v svoji zahtevi za posredovanje carinskega organa zahtevati uporabo postopka za manjše pošiljke. S tem bi imetniki pravice potrdili, da bodo vnaprej financirali stroške skladiščenja in uničenja.

Deklarant/imetnik blaga, ki je verjetno potrošnik, bi moral imeti pravico do predstavitve svojih stališč. Vseeno je treba rok za uveljavljanje te pravice skrajšati, da ne bi po nepotrebnem upočasnili postopkov in povečali stroškov skladiščenja.

Imetniki pravic bi morali dobiti dostop do informacij o blagu, uničenem po tem postopku, saj bi informacije lahko uporabili za lastne preiskave. Učinkovit način organizacije teh informacij bi lahko bila elektronska podatkovna zbirka, kjer bi bilo registrirano vse blago, zajeto z odločbo o ugoditvi zahtevi. Kot model takšnega sistema bi lahko služilo orodje Interface Public Members (IPM), ki ga je zasnovala Svetovna carinska organizacija.

Stroški

Poročevalec pozdravlja pojasnilo v predlogu, da bo imel imetnik pravice možnost, da od kršitelja ali drugih oseb zahteva nadomestilo, čeprav bo moral vnaprej financirati vse stroške skladiščenja ali uničenja.

Vseeno bi želel pojasniti nekatere pogoje, pod katerimi bi odgovornost prevzele tudi osebe, ki niso kršitelji, vendar so vpletene v trgovski posel. Tako bi imetniki pravice lažje zahtevali nadomestilo za svoje stroške, če kršitelj prikrijejo svojo identiteto, če so nedosegljivi (na primer, ker živijo v tretji državi) ali če niso zmožni plačati nadomestila.

V takšnem primeru bi morali imetniki pravic imeti možnost, da nadomestilo najprej zahtevajo od prejemnikov paketa, saj so ti neposredno udeleženi pri trgovskem poslu.

Če tudi prejemnika ni mogoče določiti, če ni očiten ali plačilno nesposoben, mora imeti imetnik pravice možnost, da nadomestilo zahteva od posrednikov, kot so prevozniki ali špediterji (fizični imetniki blaga), če niso bili ustrezno skrbni pri ravnanju s pošiljko. Merila za ugotovitev pomanjkanja skrbnosti je treba opredeliti v predlagani uredbi.

Blago v tranzitu

Poročevalec pozdravlja predlagana pojasnila v zvezi z ravnanjem z blagom iz tretjih držav, ki je dano v zunanji tranzitni postopek in za katerega se sumi, da krši pravico intelektualne lastnine, zaščiteno v EU, kar bo pomagalo pri reševanju spora WTO z EU in omogočilo vstop zdravil v države v razvoju.

Predlog ohranja možnost, da carinski organi lahko preverijo blago z namenom uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kadar je pod njihovim nadzorom v carinskem ozemlju EU. Kljub temu pa je pomembno, da se v skladu z materialno zakonodajo intelektualne lastnine v EU blago lahko opredeli kot blago, ki krši v EU zaščitene pravice intelektualne lastnine, če se zanj ugotovi, da je naprodaj v EU.

Evropsko sodišče je pred kratkim opredelilo, pod katerimi pogoji carinski organi lahko sumijo, da je blago, ki je prijavljeno kot v tranzitu, dejansko namenjeno prodaji v EU (združeni zadevi C-446/09 in C-495/09). Te določbe bi bilo treba zaradi pravne varnosti vključiti v predlagano uredbo.

Načelo prostega tranzita ni bilo nikoli namenjeno nezakoniti trgovini, vključno z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. Zato poročevalec spodbuja Komisijo, naj v prihodnjih revizijah materialnega prava intelektualne lastnine zagotovi, da se blago, ki je dano v odložni postopek in je imitacija ali kopija blaga, zaščitenega v EU s pravico intelektualne lastnine, vedno lahko opredeli kot ponarejeno in piratsko blago.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (*)  (30.1.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov
(COM(2011)0285 – C7‑0139/2011 – 2011/0137(COD))

Pripravljavka mnenja(*): Josefa Andrés Barea

(*) Pridruženi odbor – Člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V globaliziranem gospodarstvu je intelektualna lastnina postala pomemben dejavnik evropske konkurenčnosti. Zaščita znanja pomeni zaščito evropskega vlaganja v raziskave, inovacije in nova delovna mesta. Obenem so kršitve pravic intelektualne lastnine in posledična svetovna trgovina s ponarejenim blagom čedalje večji problem, tako v smislu gospodarskih posledic za industrijo v Evropi kot tudi v smislu tveganja za zdravje in varnost potrošnikov.

Statistika[1] carinskih zadržanj, zabeleženih na zunanjih mejah EU, kaže jasno povečanje števila pošiljk, za katere obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine. Medtem ko je zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov nemogoče oceniti celoten obseg problema, statistični podatki o carinskih ukrepih EU kažejo na osupljiv trend naraščanja predvsem zasegov manjših poštnih ali kurirskih pošiljk na spletu kupljenih izdelkov. V letu 2010 so skoraj 69 % zadržanih artiklov v poštnem prometu predstavljala zdravila.

Carinski organi so na mejah EU v prvih bojnih vrstah in hkrati v privilegiranem položaju, da ukrepajo proti ponarejanju in nezakonitemu vnosu blaga v EU ter tako branijo konkurenčnost evropske trgovine. Ker imajo carinski predpisi in prakse pomembno vlogo pri učinkovitem ukrepanju, je dobrodošel predlog Komisije za revizijo obstoječe Uredbe št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju, katerega cilj je okrepiti varovanje pravic intelektualne lastnine ter racionalizirati carinske postopke.

Ta predlog je del širše na znanju temelječe strategije, opisane v sporočilu Evropa 2020, ter carinskega akcijskega načrta EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih od 2009 do 2012.

Predlogi pripravljavke mnenja

Ker carinske formalnosti neposredno vplivajo na mednarodno trgovino, je izredno pomembno, da izvršilni ukrepi sami ne bi ovirali zakonite trgovine. Poleg splošnih ciljev lajšanja trgovine, zagotavljanja zaščitnih ukrepov proti zlorabi ter večje pravne varnosti morajo biti ti ukrepi tudi v skladu z mednarodnimi zavezami EU.

To so nekateri od pomislekov, ki so osnova mojega predloga kot pripravljavke mnenja za Odbor za mednarodno trgovino. V tem mnenju želim izpostaviti tri vidike, ki so posebej pomembni v zvezi z zunanjo trgovino: blago v tranzitu, vzporedna trgovina in mednarodno sodelovanje.

Blago v tranzitu

Vprašanja, povezana s tranzitom, si zaslužijo posebno pozornost. Uvodna izjava 17 novega predloga uredbe za nadomestitev Uredbe št. 1383/2003 se nanaša na specifičen primer: uvoz generičnih zdravil. Ta sklic je oblikovan zaradi dobro znanih pomislekov glede primerov zadržanja zdravil v tranzitu na podlagi domnevne kršitve patenta ter posledičnih sporov v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ki sta jih proti EU sprožili Indija in Brazilija.

Uvodna izjava 17 je dobrodošel poudarek zavezanosti EU k spodbujanju dostopa do zdravil v državah v razvoju, kot tudi njene zaveze v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, da bo zagotovila svobodo tranzita. Prav tako uvaja dodatno jasnost in pravno varnost za legitimne zainteresirane strani glede carinske obravnave „zlasti“ zdravil, ki so v EU samo v tranzitu in niso namenjena notranjemu trgu EU ter ne predstavljajo nevarnosti, da bi bila nanj preusmerjena.

V skladu s sedanjim predlogom bi morali carinski organi pri ocenjevanju tveganja kršitve pravic intelektualne lastnine upoštevati vsakršno „precejšnjo verjetnost preusmeritve“ tega blaga na trg Unije. Carinski organi bi tako lahko blago, ki prihaja iz držav nečlanic in je v tranzitu, zadržali le, če obstajajo zadostni dokazi, da bo to blago nezakonito preusmerjeno na notranji trg. Vendar predlog ne daje nikakršnih navodil ali meril za tolmačenje namena prodajati blago v EU. Za novo uredbo bi bilo tako koristno uvesti nadaljnje pojasnilo v zvezi s tem.

Poleg tega bi morala nova uredba pooblastiti carinske organe, da lahko zadržijo vso domnevno ponarejeno blago, četudi je v tranzitu. Če tega ne bi storili, bi prepovedano blago še naprej vstopalo na trg EU kot „blago v tranzitu“ z lažnimi izjavami o izvoru in namembnem kraju, kot so o tem poročala prizadeta podjetja.

Zagotavljanje prostega tranzita ni bilo nikoli namenjeno uporabi za nedovoljeno trgovino. Poleg tega ne bi smelo biti omejitev za nadzor, kadar obstaja sum, da bi lahko bilo ogroženo javno zdravje, ne glede na končni kraj odpreme blaga. Carinski organi bi morali ukrepati ob upoštevanju načel preventive in previdnosti. Čeprav uvodna izjava 2 priznava zdravstvena in varnostna tveganja pri blagu, ki krši pravice intelektualne lastnine, bi morala uredba določiti, da lahko EU carinski organi zadržijo vso sumljivo blago, četudi je v tranzitu, če obstaja oprijemljiva nevarnost preusmeritve na trg EU.

Majhne pošiljke

Ker preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine v tranzitu ostaja izziv za carinske organe držav članic, je dobrodošla novost uvedba obvezne uporabe poenostavljenega postopka uničenja ponarejenega blaga po vsej EU, ne da bi morali kršitev formalno ugotoviti na sodišču. To se lahko šteje za znatno izboljšanje v smislu zmanjševanja obremenitev tako za imetnike pravic kot za carinske uprave – s pričakovanimi rezultati v poenostavitvi trgovine.

Omenjeno velja zlasti za majhne pošiljke sumljivega blaga – ki je kupljeno prek spleta in ki vstopa v EU prek poštnih pošiljk ali komercialne kurirske družbe – ob upoštevanju vrednosti spornega blaga proti bremenu stroškov skladiščnih in sodnih postopkov.

Vendar bi bilo dobro podrobneje preučiti tudi pojem „manjše pošiljke“ in s tem povezane procesne roke. Prav tako je pomembno, da carinski organi obvestijo imetnike pravic o vseh pomembnih premikih manjših ponarejenih pošiljk, kar bo pomagalo pri sledenju poti in trendov ponarejanja.

Vzporedno trgovanje

Nadaljnja razširitev obsega kršitev, ki jih zajema osnutek uredbe, je dobrodošla. Pooblastitev carinskih organov EU za zadržanje vzporednega uvoza, danega na trg EU brez dovoljenja imetnika pravic, bi morala prinesti višjo raven uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Medtem ko so carinski organi v edinstvenem položaju za nadzor nad nedovoljeno vzporedno trgovino, pa bosta prestrezanje blaga iz sive ekonomije in ugotavljanje dejanskih kršitev verjetno ostala problematična.

Poveča se lahko celo tveganje oviranja legitimne trgovine. Da bi se izognili neutemeljeni zaplembi, bi morali imetniki pravic carinskemu osebju posredovati vse potrebne informacije, ki bi jim omogočile zaseg vzporedno uvoženega blaga na meji. Razširjenemu obsegu uredbe bodo morala slediti tudi ustrezna sredstva in usposabljanje carinskih organov.

Mednarodno sodelovanje

Boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine na meji EU mora potekati skupaj s ciljno naravnanimi ukrepi pri viru za preprečevanje nedovoljenega izvoza blaga v EU. Zato je treba sodelovati s tretjimi državami, pa tudi na mednarodni ravni, v okviru Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne carinske organizacije in Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

Carinsko sodelovanje z državami izvora in drugimi ciljnimi državami že poteka prek posebnih pobud, kot je akcijski načrt med EU in Kitajsko o carinskem sodelovanju pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine. Kljub prizadevanjem za dialog in tehnično sodelovanje, izmenjavo podatkov, sodelovanje z industrijo, pa tudi določenemu napredku pri zakonodaji še vedno niso doseženi oprijemljivi rezultati. Dejstvo je, da je Kitajska[2] še vedno glavni vir uvoza blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, v EU. V letu 2010 je 85 % vseh artiklov, ki so kršili pravice intelektualne lastnine in so jih zadržali carinski organi EU, prišlo iz Kitajske (64-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009).

Medtem ko se Strategija EU iz leta 2004 za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah trenutno ponovno pregleduje in se pričakuje novi program FISCUS, pripravljavka mnenja vidi jasno potrebo, da se okrepi zlasti usmerjeno in prilagojeno tehnično sodelovanje na področju intelektualne lastnine s partnerji EU, še posebej s prednostnimi državami, kot je Kitajska, s čimer bi zagotovili najvišjo raven zaščite pravic intelektualne lastnine za zakonita podjetja in potrošnike.

Pospešiti je treba nadaljnje operativno sodelovanje med carino v EU in tretjimi državami, vključno z izmenjavo informacij, pa tudi sodelovanje z industrijo. Poleg tega bi si morala EU pri pogajanjih o določbah o pravicah intelektualne lastnine v trgovinskih sporazumih prizadevati, da bo raven varstva pravic enaka, kot je v Uniji.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče si je treba prizadevati, da tako blago ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino.	(2) Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče si je treba prizadevati, da tako blago ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino. Zato morajo biti potrošniki dobro obveščeni o tveganjih, povezanih z nakupom tega blaga.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.	(11) Včasih je z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Zaradi tranzita blaga, pri katerem obstaja sum, da je imitacija izdelkov, ki so v Uniji zaščiteni z blagovnimi znamkami, ali kopija izdelkov, ki so v Uniji zaščiteni z avtorskimi in sorodnimi pravicami ali modeli, prek carinskega območja Unije ter zaradi njegove morebitne prodaje na notranjem trgu imajo podjetja, ki zakonito poslujejo v Uniji, velike izgube, ogrožena pa sta tudi zdravje in varnost potrošnikov. Zato bi morali biti carinski organi pristojni, da preventivno pregledajo in zadržijo vsako blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, če se zanj domneva, da se bo prodajalo na notranjem trgu.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) Kot dokaz, da je to blago namenjeno prodaji v Uniji, bi morali šteti, če je bilo prodano stranki v Uniji ali se je prodajalo ali oglaševalo potrošnikom v Uniji ali če je iz dokumentacije ali korespondence razvidno, da naj bi se prodajalo na notranjem trgu Unije. Če cilj blaga ni znan, čeprav bi moral biti naveden, ali če ni dovolj podrobnih ali ustreznih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, kdo je proizvajalec ali prodajalec izdelkov, če je sodelovanje s carinskimi organi pomanjkljivo ali če se odkrijejo dokumenti, iz katerih je razvidno, da je blago namenjeno prodaji na notranjem trgu, bi moral deklarant ali imetnik blaga dokazati, da ga ne namerava prodajati v Uniji.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17c) Preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah Unije bi bilo treba združiti z usmerjenimi prizadevanji pri izvoru. Zato je treba sodelovati s tretjimi državami in na mednarodni ravni, pri čemer bi morale Komisija in države članice podpirati spoštovanje in spodbujanje visokih standardov varstva pravic intelektualne lastnine. Ta podpora bi morala vključevati uvedbo pravic intelektualne lastnine v trgovinske sporazume in njihovo izvrševanje, tehnično sodelovanje, spodbujanje razprave na različnih mednarodnih forumih, obveščanje in izmenjavo informacij ter nadaljnje korake pri operativnem sodelovanju s tretjimi državami in zadevnimi industrijskimi panogami.
Obrazložitev
Okrepljeno dvostransko sodelovanje in usklajeno mednarodno delovanje bi morala pozitivno prispevati k preprečevanju kršitev pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17d) Za odpravo mednarodne trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, je v členu 69 Sporazuma TRIPS določeno, da morajo članice Svetovne trgovinske organizacije spodbujati izmenjavo informacij med carinskimi organi v zvezi s trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. S tako izmenjavo informacij bi bilo mogoče spremljati trgovske mreže ter v zgodnejši stopnji dobavne verige ustaviti proizvodnjo in distribucijo blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine. Zato je treba ustvariti pogoje za izmenjavo informacij med carinskimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah, tudi s področja varstva podatkov.
Obrazložitev
Zaradi mednarodne narave ponarejanja in čezmejnega širjenja mrež ponarejevalcev je bistveno, da se carinskim organom omogoči izmenjava in uporaba informacij, tudi s tretjimi državami, za spremljanje mrež in poti, ki se uporabljajo za ponarejanje.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17e) Pri uresničevanju cilja Unije za okrepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti ponarejanju blaga, piratstvu in nedovoljeni vzporedni trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine registriranih imetnikov pravic, ima ključno vlogo nova evropska opazovalna skupina za ponarejanje in piratstvo, ki vsem carinskim organom držav članic zagotavlja pomembne in pravočasne informacije za opravljanje ustreznih kontrol pooblaščenih uvoznikov in distributerjev blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, na notranjem trgu ter izvoznikov na tuje trge. To vlogo bi bilo mogoče okrepiti z oblikovanjem podatkovne zbirke o pristnih proizvodih in storitvah Unije, ki so zaščiteni z registriranimi blagovnimi znamkami, modeli in patenti, ki bi bila lahko na voljo tudi tujim carinskim organom, ki sodelujejo z Unijo za boljšo zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ta uredba se uporablja za blago v tranzitu prek carinskega območja Unije, za katerega obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine.
Obrazložitev
V novi uredbi bi bilo treba zaradi jasnosti izrecno obravnavati ravnanje z blagom v tranzitu. Carinski organi lahko upravičeno zadržijo blago, pri katerem sumijo kršitve pravic iz zakonodaje EU in držav članic o intelektualni lastnini ter če obstaja konkretno tveganje, da bi se to blago v tranzitu preusmerilo na notranji trg.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki po pravu Unije ali zadevne države članice krši pravico intelektualne lastnine;	(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki po pravu Unije ali zadevne države članice krši pravico intelektualne lastnine ali blago, pri katerem ni mogoče izključiti, da je predmet takšne dejavnosti in katero hkrati ogroža zdravje ali varnost potrošnikov;
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) posebni in tehnični podatki o pristnem blagu, vključno s slikami, če je to ustrezno;	(g) posebni in tehnični podatki o pristnem blagu, vključno z oznakami, kot je črtna koda, in slikami, če je to ustrezno;
Obrazložitev
Za lažjo sledljivosti vzporednega uvoza imetniki pravic in njihovi zastopniki carinskim organom priskrbijo vse informacije, ki so pomembne za ugotavljanje pristnih proizvodov, na primer o oznakah in pooblaščenih distributerjih.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) vse informacije, pomembne za analizo in oceno tveganja kršitve zadevnih pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov;	(i) vse informacije, pomembne za analizo in oceno tveganja kršitve zadevnih pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, kot so informacije o pooblaščenih distributerjih;
Obrazložitev
Za lažjo sledljivost vzporednega uvoza imetniki pravic in njihovi zastopniki carinskim organom priskrbijo vse informacije, ki so pomembne za ugotavljanje pristnih proizvodov, na primer o oznakah in pooblaščenih distributerjih.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Če pravica intelektualne lastnine preneha veljati ali če vlagatelj iz drugih razlogov ni več oseba, upravičena do vložitve zahteve, carinski organi ne ukrepajo. Carinski organi, ki so izdali odločbo o ugoditvi zahtevi, to ustrezno prekličejo ali spremenijo.	3. Če pravica intelektualne lastnine preneha veljati ali če vlagatelj iz drugih razlogov ni več oseba, upravičena do vložitve zahteve, vlagatelj o tem obvesti carinske organe, ki pa ne ukrepajo. Carinski organi, ki so izdali odločbo o ugoditvi zahtevi, to ustrezno prekličejo ali spremenijo.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če pravica intelektualne lastnine preneha veljati ali če vlagatelj iz drugih razlogov ni več oseba, upravičena do vložitve zahteve, carinski organi ne ukrepajo. Odločbo o ugoditvi podaljšanju carinski organi, ki so jo izdali, ustrezno prekličejo ali spremenijo.	Če pravica intelektualne lastnine preneha veljati ali če vlagatelj iz drugih razlogov ni več oseba, upravičena do vložitve zahteve, vlagatelj o tem obvesti carinske organe, ki pa ne ukrepajo. Odločbo o ugoditvi podaljšanju carinski organi, ki so jo izdali, ustrezno prekličejo ali spremenijo.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Izmenjava informacij in podatkov med carinskimi organi
	Glede na ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov lahko Komisija odloči, da si morajo carinski organi v Uniji in ustrezni organi v tretjih državah izmenjati informacije in podatke, ki so bili zbrani na podlagi člena 18(3), ter uvede pogoje za to izmenjavo.
Obrazložitev
Pri preprečevanju širjenja trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, je bistveno sodelovanje s tretjimi državami. Da bi bilo to sodelovanje učinkovito, bi morali imeti carinski organi EU možnost, da si v okviru zaupnosti, in če so bili uvedeni strogi zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, izmenjajo informacije in podatke na področju kršitev pravic intelektualne lastnine s sorodnimi organi v tretjih državah.

POSTOPEK

Naslov	Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov
Referenčni dokumenti	COM(2011)0285 – C7-0139/2011 – 2011/0137(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 7.6.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	INTA 7.6.2011
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	17.11.2011
Obravnava v odboru	11.10.2011	20.12.2011
Datum sprejetja	26.1.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, María Auxiliadora Correa Zamora, Harlem Désir, Christofer Fjellner, Carmen Fraga Estévez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Keith Taylor, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Mário David, Albert Deß, Jutta Haug, Syed Kamall, Silvana Koch-Mehrin, Jean Roatta, Inese Vaidere

• [1]  http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/statistics/
• [2]  http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/statistics/statistics_2010.pdf

MNENJE Odbora za pravne zadeve (*) (26. 1. 2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov
(COM(2011)0285 – C7‑0139/2011 – 2011/0137(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Marielle Gallo

                (*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Komisija je 24. maja 2011 sprejela sporočilo o enotnem trgu na področju varstva pravic intelektualne lastnine, da bi spodbujala ustvarjalnost in inovacije v Evropi. V tej celoviti in skladni strategiji je opredeljen načrt za nekatere pobude, ki jih namerava Komisija do leta 2012 sprejeti na različnih področjih.

V okviru teh pobud je Komisija predlagala tudi novo uredbo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ki bo nadomestila Uredbo št. 1383/2003/ES.

Ta predlog upošteva oceno učinka, ki je bila opravljena leta 2010 na podlagi 89 prispevkov, in mednarodni okvir, zlasti po trgovinskem sporu med Evropsko unijo na eni strani ter Indijo in Brazilijo na drugi glede tranzita generičnih zdravil.

Pripravljavka mnenja želi pri tem poudariti naslednje točke:

Ugotovitve

Kar zadeva področje uporabe predloga uredbe, meni, da bi ga bilo treba razširiti, tako da bi zajemalo trgovska imena, topografije polprevodniških izdelkov in uporabne modele.

Prav tako je naklonjena temu, da se vanj vključijo kršitve, ki izhajajo iz ureditev za izogibanje tehnološkim ukrepom, ter druge kršitve pravic, ki jih carinski organi že uveljavljajo.

Ni pa naklonjena temu, da bi prihodnja uredba zajemala vzporedne uvoze, saj je očitno, da lahko takšno ravnanje povzroči veliko gospodarsko škodo imetnikom pravic. Vendar mora uredba zagotoviti, da bodo carinski organi učinkovito in hitro ukrepali, hkrati pa omejiti tveganje oviranja zakonite trgovine. Poleg tega bodo lahko imetniki pravic za uveljavljanje svojih pravic uporabili pravna sredstva, ki jih določa zakonodaja posameznih držav članic.

Pripravljavka mnenja podpira predlog Evropske komisije za okrepitev pravic strani, ki jih utegnejo carinski ukrepi prizadeti. Meni pa, da je treba razlikovati med gospodarskimi subjekti, ki redno izpolnjujejo carinske formalnosti, in končnimi potrošniki.

Gospodarski subjekti, ki redno izpolnjujejo carinske formalnosti, te zelo dobro poznajo. Zato ne bi smeli uvajati obremenjujočih upravnih postopkov, ki bi preprečevali učinkovito in hitro ukrepanje pristojnega carinskega organa. Končni potrošniki pa niso seznanjeni s carinskimi formalnostmi, zato morajo biti bolj zaščiteni. Tako morajo imeti pravico do glasu, preden carinski organ sprejme odločitev, in s tem možnost, da izrazijo svoje mnenje.

Pripravljavka mnenja je še posebej naklonjena uvedbi posebnega postopka za uničenje blaga v manjših pošiljkah. Zadržanje pošiljk se je močno povečalo: s 15.000 leta 2009 na 43.000 leta 2010. Za omejitev tega je treba zato uvesti enostaven in učinkovit postopek, pri tem pa upoštevati pravice in koristi končnih potrošnikov.

Kar zadeva izmenjavo podatkov med državami članicami in Evropsko komisijo, zlasti vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke Komisije, je treba v celoti upoštevati določbe Uredbe št. 45/2001/ES, Direktive 95/46/CE in mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 12. oktobra 2011[1].

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče si je treba prizadevati, da tako blago ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino.	(2) Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče si je treba prizadevati, da tako blago ne bi prišlo na carinsko območje in doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V Uredbi (ES) št. 1383/2003 nekatere pravice intelektualne lastnine niso zajete, nekatere kršitve pa so izključene. Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo torej treba carinsko kontrolo razširiti na druge vrste kršitev, kot so kršitve, ki izhajajo iz vzporedne trgovine, in druge kršitve pravic, ki jih carinski organi že uveljavljajo, vendar niso zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003. Iz istega namena je primerno, da se na področje uporabe te uredbe poleg pravic, ki so že zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003, vključijo trgovska imena, če so na podlagi nacionalnega prava zaščitena kot izključne lastninske pravice, topografije polprevodniških izdelkov, uporabni modeli in naprave za izogibanje tehnološkim ukrepom ter tudi vse izključne pravice intelektualne lastnine, določene z zakonodajo Unije.	(5) V Uredbi (ES) št. 1383/2003 nekatere pravice intelektualne lastnine niso zajete, nekatere kršitve pa so izključene. Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo torej treba carinsko kontrolo razširiti na druge vrste kršitev, ki niso zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003. Iz tega namena je primerno, da se na področje uporabe te uredbe poleg pravic, ki so že zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003, vključijo trgovska imena, če so na podlagi nacionalnega prava zaščitena kot izključne lastninske pravice, topografije polprevodniških izdelkov, uporabni modeli in naprave za izogibanje tehnološkim ukrepom.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Za zagotovitev hitrega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo treba predvideti, da lahko carinski organi, kadar na podlagi ustreznih dokazov sumijo, da blago pod njihovim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo bodisi na podlagi zahteve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, da osebam, upravičenim do vložitve zahteve za ukrepanje carinskih organov, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine.	(10) Za zagotovitev hitrega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo treba predvideti, da lahko carinski organi, kadar na podlagi ustreznih znamenj sumijo, da blago pod njihovim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo bodisi na podlagi zahteve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, da osebam, upravičenim do vložitve zahteve za ukrepanje carinskih organov, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine.
Obrazložitev
Uskladitev izrazov, ki jih uporablja Sodišče v sodbi z dne 1. decembra 2011 v skupnih zadevah C–446/09 in C–495/09, Philips proti Nokia (še neobjavljeno v Zbirki odločb).
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.	(11) Kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer deklarant ali imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve in stroškov bi bilo treba za manjše pošiljke ponarejenega in piratskega blaga uvesti poseben postopek, s katerim bi bilo blago mogoče uničiti brez soglasja imetnika pravice. Za določitev zgornjih meja, do katerih se pošiljke štejejo za manjše pošiljke, bi bilo treba s to uredbo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pomembno je, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.	(13) Za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve in stroškov brez poseganja v pravico končnega potrošnika do primerne obveščenosti v razumnem času o pravni podlagi za ukrepe carinskih organov bi bilo treba za manjše pošiljke ponarejenega in piratskega blaga uvesti poseben postopek, s katerim bi bilo blago mogoče uničiti brez soglasja imetnika pravice. Za določitev zgornjih meja, do katerih se pošiljke štejejo za manjše pošiljke, bi bilo treba s to uredbo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pomembno je, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna javna posvetovanja, tudi z organizacijami za varstvo potrošnikov in državljanske pravice ter na ravni strokovnjakov.
Obrazložitev
Uvedba posebnega postopka za manjše pošiljke, da se zmanjša upravna obremenitev in stroški, ne sme spodkopati zaupanja potrošnikov v elektronsko trgovino (glej uvodno izjavo 16 z obrazložitvijo).
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Zaradi večje pravne jasnosti in varstva interesov zakonitih trgovcev pred morebitno zlorabo določb o uveljavljanju pravic na meji je primerno spremeniti roke za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, pogoje, pod katerimi carinski organi informacije o pošiljkah posredujejo imetnikom pravic, in pogoje za uporabo postopka, ki omogoča uničenje blaga pod carinskim nadzorom zaradi suma kršitev pravic intelektualne lastnine, razen za ponarejeno in piratsko blago, ter uvesti določbo, na podlagi katere lahko imetnik blaga izrazi svoje stališče, preden carinska uprava sprejme odločitev, ki bi mu škodovala.	(15) Zaradi večje pravne jasnosti in varstva interesov zakonitih trgovcev pred morebitno zlorabo določb o uveljavljanju pravic na meji je primerno spremeniti roke za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, pogoje, pod katerimi carinski organi informacije o pošiljkah posredujejo imetnikom pravic, in pogoje za uporabo postopka, ki omogoča uničenje blaga pod carinskim nadzorom zaradi suma kršitev pravic intelektualne lastnine, razen za ponarejeno in piratsko blago.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Ob upoštevanju začasne in preventivne narave ukrepov, ki jih na tem področju sprejmejo carinski organi, in nasprotujočih si interesov strank, ki jih zadevajo ukrepi, bi bilo treba nekatere vidike postopkov prilagoditi, da bi zagotovili nemoteno uporabo Uredbe in sočasno upoštevali pravice zadevnih strank. Kar zadeva različna uradna obvestila, predvidena s to uredbo, bi tako carinski organi morali na podlagi dokumentov o carinski obravnavi ali situaciji, v kateri se nahaja blago, uradno obvestiti najprimernejšo osebo. Roki, ki so v tej uredbi določeni za zahtevana uradna obvestila, bi se morali šteti od trenutka, ko carinski organi pošljejo ta obvestila, da bi se uskladili vsi roki za uradna obvestila, poslana zadevnim strankam. Rok, v katerem ima oseba pravico do zaslišanja, preden se sprejme neugodna odločitev, bi moral biti tri delovne dni, glede na to, da so imetniki odločb o ugoditvi zahtevam za ukrepanje carinske organe prostovoljno zaprosili za ukrepanje in da se morajo deklaranti ali imetniki blaga zavedati posebnega položaja svojega blaga, ko je to pod carinski nadzorom. Pri posebnem postopku za majhne pošiljke, ko te potrošnike verjetno neposredno zadevajo in se od njih ne more pričakovati enaka raven skrbnosti kot od drugih gospodarskih subjektov, ki navadno opravljajo carinske formalnosti, bi moral biti navedeni rok bistveno daljši.	(16) Ob upoštevanju začasne in preventivne narave ukrepov, ki jih na tem področju sprejmejo carinski organi, in nasprotujočih si interesov strank, ki jih zadevajo ukrepi, bi bilo treba nekatere vidike postopkov prilagoditi, da bi zagotovili nemoteno uporabo Uredbe in sočasno upoštevali pravice zadevnih strank. Kar zadeva različna uradna obvestila, predvidena s to uredbo, bi tako carinski organi morali na podlagi dokumentov o carinski obravnavi ali situaciji, v kateri se nahaja blago, uradno obvestiti najprimernejšo osebo. Roki, ki so v tej uredbi določeni za zahtevana uradna obvestila, bi se morali šteti od trenutka, ko carinski organi pošljejo ta obvestila, da bi se uskladili vsi roki za uradna obvestila, poslana zadevnim strankam. Pri posebnem postopku za majhne pošiljke, ko te potrošnike verjetno neposredno zadevajo in se od njih ne more pričakovati enaka raven skrbnosti kot od drugih gospodarskih subjektov, ki navadno opravljajo carinske formalnosti, bi jim bilo treba pred sprejetjem odločitve carinskih organov zagotoviti pravico do glasu.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V skladu z „Izjavo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju“, sprejeto na ministrski konferenci STO v Dohi 14. novembra 2001, se Sporazum TRIPS lahko in mora razlagati in izvajati tako, da podpira pravico članic STO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse. Zlasti pri zdravilih, pri katerih je prehod čez to ozemlje Evropske unije s pretovarjanjem, skladiščenjem, delitvijo tovora ali spremembo načina ali sredstva prevoza ali brez njih samo del celotne poti, ki se začne in konča zunaj ozemlja Unije, morajo carinski organi pri ocenjevanju tveganja kršitve pravic intelektualne lastnine upoštevati vsako precejšnjo verjetnost preusmeritve tega blaga na trg Unije.	(17) V skladu z „Izjavo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju“, sprejeto na ministrski konferenci STO v Dohi 14. novembra 2001, se Sporazum TRIPS lahko in mora razlagati in izvajati tako, da podpira pravico članic STO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse. Zlasti pri generičnih zdravilih, pri katerih je prehod čez to ozemlje Evropske unije s pretovarjanjem, skladiščenjem, delitvijo tovora ali spremembo načina ali sredstva prevoza ali brez njih samo del celotne poti, ki se začne in konča zunaj ozemlja Unije, morajo carinski organi pri ocenjevanju tveganja kršitve pravic intelektualne lastnine upoštevati vsako precejšnjo verjetnost preusmeritve tega blaga na trg Unije.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker carinski organi ukrepajo na podlagi predhodne zahteve, je primerno določiti, da bi moral imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi za ukrepanje carinskih organov povrniti vse stroške, ki so carinskim organom nastali pri ukrepanju za uveljavitev njegovih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu to imetniku odločbe ne bi smelo preprečiti, da bi zahteval nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb, ki bi se lahko štele za odgovorne v skladu z zakonodajo zadevne države članice. Stroški in škoda, nastali osebam, ki niso carinske uprave, zaradi ukrepanja carinskih organov, kadar je blago zadržano na podlagi zahtevka tretje strani na podlagi intelektualne lastnine, bi morali biti urejeni s posebno zakonodajo v vsakem posameznem primeru.	(20) Ker carinski organi ukrepajo na podlagi predhodne zahteve, je primerno določiti, da bi moral imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi za ukrepanje carinskih organov povrniti vse stroške, ki so carinskim organom nastali pri ukrepanju za uveljavitev njegovih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu bi moral imeti imetnik odločbe pravico zahtevati nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb, ki bi se lahko štele za odgovorne v skladu z zakonodajo zadevne države članice. Stroški in škoda, nastali osebam, ki niso carinske uprave, zaradi ukrepanja carinskih organov, kadar je blago zadržano na podlagi zahtevka tretje strani na podlagi intelektualne lastnine, bi morali biti urejeni s posebno zakonodajo v vsakem posameznem primeru.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 – podtočka m
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) katero koli drugo pravico, ki je z zakonodajo Unije določena kot izključna pravica intelektualne lastnine;	črtano
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 2 – točka 5 – podtočka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši blagovno znamko, in brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, veljavno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take blagovne znamke;	(a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši blagovno znamko, in brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, veljavno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take blagovne znamke, kar velja tudi za kakršen koli znak blagovne znamke, četudi je predložen ločeno, in embalažo, ki je označena z znakom ponarejenega blaga;
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. „blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine,“ pomeni blago, za katerega obstajajo zadostni dokazi, da so carinski organi v državi članici, v kateri je blago najdeno, prepričani, da je blago prima facie:	7. „blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine,“ pomeni blago, za katerega obstajajo zadostna znamenja, da so carinski organi v državi članici, v kateri je blago najdeno, prepričani, da je blago prima facie:
Obrazložitev
Uskladitev izrazov, ki jih uporablja Sodišče v sodbi z dne 1. decembra 2011 v skupnih zadevah C–446/09 in C–495/09, Philips proti Nokia (še neobjavljeno v Zbirki odločb)..
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če pristojni carinski oddelek ob prejemu zahteve meni, da ta ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih s členom 6(3), od vlagatelja zahteva, da manjkajoče informacije predloži v 10 delovnih dneh od pošiljanja uradnega obvestila.	1. Če pristojni carinski oddelek ob prejemu zahteve meni, da ta ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih s členom 6(3), od vlagatelja zahteva, da manjkajoče informacije predloži.
V takih primerih rok iz prvega pododstavka člena 8 začasno preneha teči do prejetja zadevnih informacij.
(Glej predlog spremembe člena 7(2).)
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če vlagatelj manjkajočih informacij ne predloži v roku iz odstavka 1, pristojni carinski oddelek zahtevo zavrne.	2. Če vlagatelj manjkajočih informacij ne predloži, lahko pristojni carinski oddelek zahtevo zavrne.
(Glej predlog spremembe člena 7(1).)
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi prosijo, da jim zagotovi vse ustrezne informacije. Carinski organi lahko imetniku odločbe tudi zagotovijo informacije o dejanskem ali domnevnem številu artiklov in njihovi naravi ter slike teh artiklov, če je to ustrezno.	2. Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi prosijo, da jim zagotovi vse ustrezne informacije. Carinski organi lahko imetniku odločbe tudi zagotovijo informacije o dejanskem ali domnevnem številu artiklov in njihovi naravi ter fotografije teh artiklov, če je to ustrezno.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju svoj namen sporočijo deklarantu ali pri zadržanju blaga imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila.	črtano
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Carinski organi obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o dejanski ali ocenjeni količini ter dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano, in vključijo slike teh artiklov, če je to ustrezno.	5. Carinski organi obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o dejanski ali ocenjeni količini ter dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano, in vključijo fotografije teh artiklov, če je to ustrezno.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju brez razkritja katerih koli drugih informacij, kot so dejansko ali domnevno število artiklov, njihova narava in slike, če je to ustrezno, zaprosijo katero koli osebo, upravičeno do vložitve zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo pravic intelektualne lastnine, da jim predloži vse ustrezne informacije.	2. Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju brez razkritja katerih koli drugih informacij, kot so dejansko ali domnevno število artiklov, njihova narava in fotografije, če je to ustrezno, zaprosijo katero koli osebo, upravičeno do vložitve zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo pravic intelektualne lastnine, da jim predloži vse ustrezne informacije.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju svoj namen sporočijo deklarantu ali pri zadržanju blaga imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila.	črtano
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Ta člen se ne uporablja za pokvarljivo blago.	črtano
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski organi lahko vzamejo vzorce in imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi na njegovo zahtevo zagotovijo vzorce, in sicer izključno za namene analize in olajšanje nadaljnjega postopka v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom. Kakršna koli analiza navedenih vzorcev se opravi pod izključno odgovornostjo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.	2. Carinski organi lahko vzamejo reprezentativne vzorce vsega blaga in imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi na njegovo zahtevo zagotovijo vzorce, in sicer izključno za namene analize in olajšanje nadaljnjega postopka v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom. Kakršna koli analiza navedenih vzorcev se opravi pod izključno odgovornostjo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pisnem dogovoru med imetnikom odločbe o ugoditvi zahtevi in imetnikom blaga o odstopu blaga v uničenje.	(b) pisnem dogovoru med imetnikom odločbe o ugoditvi zahtevi in deklarantom ali imetnikom blaga o odstopu blaga v uničenje.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom, ki so sprejeli odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, ni potrdil soglasja za uničenje v rokih, določenih v odstavku 1(b), niti ni sporočil, da uničenju nasprotuje, lahko carinski organi štejejo, da deklarant ali imetnik blaga soglaša z uničenjem blaga.	2. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom, ki so sprejeli odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, ni potrdil soglasja za uničenje v rokih, določenih v odstavku 1(b), niti ni sporočil, da uničenju nasprotuje, carinski organi štejejo, da deklarant ali imetnik blaga soglaša z uničenjem blaga.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače. Pred uničenjem se lahko vzamejo vzorci.	3. Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače. Pred uničenjem se lahko vzamejo reprezentativni vzorci vsega blaga.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Člen 16(3), (4) in (5) ter člen 18(2) se ne uporabljata.	2. Člen 16(4) in (5) ter člen 18(2) se ne uporabljata.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v 20 delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.	4. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v petih delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Zadevno blago se lahko uniči, če je deklarant ali imetnik blaga v 20 delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju carinskim organom potrdil svoje soglasje za uničenje blaga.	5. Zadevno blago se lahko uniči, če je deklarant ali imetnik blaga v desetih delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju carinskim organom potrdil svoje soglasje za uničenje blaga.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 28 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo pravila za administrativne sankcije, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene administrativne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.	Brez poseganja v nacionalno pravo države članice uporabljajo pravila za administrativne sankcije za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene administrativne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pristojni carinski oddelki Komisijo uradno obvestijo o naslednjem:	1. Pristojni carinski oddelki Komisiji sporočijo potrebne informacije o:
(a) zahtevah za ukrepanje, vključno s kakršnimi koli fotografijami, slikami, brošurami;	(a) odločbah o ugoditvi zahtevam, vključno z zahtevami za ukrepanje in kakršnimi koli fotografijami, slikami, brošurami;
(b) odločbah o ugoditvi zahtevam;	(b) kakršnih koli odločbah o podaljšanju obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, ali odločbah o preklicu odločbe o ugoditvi zahtevi ali o njeni spremembi;
(c) kakršnih koli odločbah o podaljšanju obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, ali odločbah o preklicu odločbe o ugoditvi zahtevi ali o njeni spremembi;	(c) kakršnem koli začasnem zadržanju izvajanja odločbe o ugoditvi zahtevi.
(d) kakršnem koli začasnem zadržanju izvajanja odločbe o ugoditvi zahtevi.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vse informacije iz odstavkov 1 in 2 se shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije.	3. Vse informacije iz odstavkov 1 in 2 se shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije za obdobje, ki ne sme biti daljše od obdobja, potrebnega za uresničitev ciljev te uredbe.

POSTOPEK

Naslov	Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov
Referenčni dokumenti	COM(2011)0285 – C7-0139/2011 – 2011/0137(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 7.6.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	JURI 7.6.2011
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	17.11.2011
Obravnava v odboru	10.10.2011	20.12.2011
Datum sprejetja	26.1.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Marielle Gallo, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Alexandra Thein, Diana Wallis, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Jean-Marie Cavada, Vytautas Landsbergis, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Eva Ortiz Vilella

• [1] http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2011/11-10-12_Intellectual_property_rights_EN.pdf

POSTOPEK

Naslov	Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov
Referenčni dokumenti	COM(2011)0285 – C7-0139/2011 – 2011/0137(COD)
Datum predložitve Parlamentu	24.5.2011
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 7.6.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje  Date announced in plenary	INTA 7.6.2011	JURI 7.6.2011
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 17.11.2011	INTA 17.11.2011
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Jürgen Creutzmann 13.7.2011
Obravnava v odboru	31.8.2011	5.10.2011	22.11.2011	9.1.2012
	6.2.2012
Datum sprejetja	29.2.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Christian Engström, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Phil Prendergast, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Róża grofica von Thun und Hohenstein, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Simon Busuttil, Jürgen Creutzmann, Frank Engel, Marielle Gallo, María Irigoyen Pérez, Olle Schmidt, Laurence J.A.J. Stassen, Marc Tarabella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp
Datum predložitve	2.4.2012