POROČILO o zahtevi za odvzem imunitete Krisztini Morvai

7.3.2012 - (2010/2285(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Eva Lichtenberger

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Krisztini Morvai

(2010/2285(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Krisztini Morvai, ki jo je 13. oktobra 2010 posredovalo osrednje okrožno sodišče Pešta v Budimpešti (Madžarska) v zvezi s postopkom pred tem sodiščem in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 24. novembra 2010,

–   po zagovoru Krisztine Morvai v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju pisne dokumentacije osrednjega okrožnega sodišča v Pešti z dne 19. decembra 2011 kot odgovor na prošnjo Odbora za pravne zadeve v skladu s členom 7(3) poslovnika po dodatnih informacijah in pojasnilih,

–   ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011[1],

–   ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0050/2012),

A. ker je osrednje okrožno sodišče v Pešti zahtevalo odvzem parlamentarne imunitete poslanki Evropskega parlamenta Krisztini Morvai v zvezi s postopkom, ki proti njej teče pred tem sodiščem;

B.  ker se zahteva sodišča navezuje na kazenski postopek v zvezi s kazenskim dejanjem zoper čast in dobro ime, ki naj bi ga Krisztina Morvai zagrešila z izjavami o fizični osebi na Madžarskem;

C. ker se v skladu s členom 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

D. ker dejstva v tej zadevi, kot so prikazana v dokumentaciji peštanskega sodišča Odboru za pravne zadeve, kažejo, da gre za izjave Krisztine Morvai, ko ta še ni bila poslanka Evropskega parlamenta;

1.  se odloči odvzeti imuniteto Krisztini Morvai;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Madžarske in Krisztini Morvai.

• [1]  Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier [1964] Recueil 195, zadeva št. 149/85 Wybot proti Faure in drugi [1986] Recueil 2391, zadeva št. T-345/05 Mote proti Parlamentu [2008] ZOdl II-2849, združeni zadevi št. C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente [2008] ZOdl I-7929, zadeva št. T-42/06 Gollnisch proti Parlamentu (še ni objavljeno v ZOdl.) in zadeva št. C-163/10 Patriciello (še ni objavljeno v ZOdl.).

OBRAZLOŽITEV

1.  Ozadje

Na zasedanju 24. novembra 2010 je predsednik v skladu s členom 6(2) Poslovnika razglasil, da je 13. oktobra 2010 prejel zahtevo osrednjega okrožnega sodišča v Pešti za odvzem poslanske imunitete Krisztini Morvai v skladu s členoma 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske Unije.

Pismo je v skladu s členom 6(2) Poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve. Odbor je Krisztino Morvai v skladu s členom 7(3) Poslovnika zaslišal 25. aprila 2011. Po zaslišanju je sklenil, da v skladu z členom 7(3) Poslovnika osrednje okrožno sodišče v Pešti zaprosi za dodatne informacije in pojasnila. Sodišče je dodatne informacije in pojasnila poslalo v pismu z dne 19. decembra 2011.

Ozadje zahteve za odvzem imunitete je naslednje: 14. aprila 2005 je János Zombori, bivajoč v Nemčiji, pri glavni policijski upravi v Budimpešti, Madžarska, vložil tožbo zoper „neznane storilce“ za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime po členu 179(1) madžarskega kazenskega zakonika, ki se nanaša na večje število poročil v tiskanih medijih, na svetovnem spletu in na televiziji marca in aprila 2005 o tem, da naj bi Zombori fizično in mentalno zlorabil svojega sina. Tožnik je 8. maja in 15. julija 2005 predložil sezname dodatnih poročil v medijih s podobnimi navedbami in zahteval, naj se identificirajo pisci člankov, sestavljavci novic in uredniki teh poročil ter osebe, ki so to izjavile. Zahteval je, da se vse te osebe tudi zagovarjajo.

Po zaslišanju tožeče stranke 6. decembra 2006 je sodišče odredilo začetek preiskave. Po opravljeni preiskavi je bil pripravljen seznam z imeni domnevnih storilcev, med njimi je bilo tudi ime Krisztine Morvai. Seznam je bil pri sodišču vpisan 12. februarja 2007, tožeča stranka pa je 14. marca 2007 izjavila, da želi nadaljevanje tožbenega postopka zoper domnevne storilce.

Sodišče je 28. maja 2008 pripravilo zaslišanje, na katerega sta bila pravilno pozvana tožeča stranka in Krisztina Morvai, vendar sta se obe stranki opravičili, sodišče pa je tedaj odločilo, da loči postopek v dve zadevi, eno zoper identificirane domnevne storilce in eno zoper še neidentificirane osebe.

Zaradi pomanjkanja identificiranih oseb v tej drugi zadevi se je sodišče 15. decembra 2008 odločilo, da postopek zaključi. Tožeča stranka se je zoper to odločitev pritožila pred občinskim sodiščem v Budimpešti, nakar je to 26. februarja 2009 odločitev razveljavilo in postopek je bil obnovljen.

Sodišče je 30. septembra 2009 pripravilo zaslišanje, ker pa tožeča stranka nanj ni prišla, je bilo prestavljeno na 4. maj 2010, po katerem je bila tožeča stranka pozvana, da pojasni obtožbe. 23. junija 2010 je tožeča stranka naznanila, da želi nadaljevanje kazenskega postopka proti dvema identificiranima domnevnima storilcema, ki sta dala specifične izjave na televiziji, ena med njima pa je bila Krisztina Morvai.

Sodišče je postopek prekinilo 8. oktobra 2010, da bi Evropski parlament zaprosilo, naj Krisztini Morvai odvzame poslansko imuniteto.

Sodišče je odbor obvestilo, da po madžarskem kazenskem zakoniku zastaralni rok za kaznivo dejanje ustreza zgornji meji predpisane kazni, vendar ni krajši od treh let. Ker je po kazenskem zakoniku predpisana kazen za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime dve leti, je zastaralni rok zanj torej najmanj tri leta. Tek zastaralnega roka se prekine, ko steče kazenski postopek proti domnevnim storilcem. Po mnenju Krisztine Morvai bi moral Parlament njeno poslansko imuniteto podpreti.

Čeprav priznava izjave na to temo, pa jih je podala v funkciji aktivistke za pravice žensk. Vsekakor ni bila obveščena o kakršni koli preiskavi ali postopku proti njej med 14. aprilom 2005, ko je prvotno prišlo do tožbe, in 14. aprilom 2008, ko bi se iztekel zastaralni rok za to kaznivo dejanje. Zastaralni rok je torej pretekel 8. oktobra 2010, ko je bila izdana zahteva za odvzem poslanske imunitete. Krisztina Morvai meni, da sta tožeča stranka in sodišče postopek zoper njo sprožila šele potem, ko je bila leta 2009 že izvoljena za poslansko Evropskega parlamenta.

2.  Predpisi in postopki o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta

Člena 8 in 9 Protokola (št. 7) k Pogodbi o delovanju Evropske unije o privilegijih in imunitetah Evropske unije se glasita (poudarki so dodani):

Člen 8

Zoper poslanca Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni člani uživajo:a.

  na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;b.

  na ozemlju drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli ukrepom ali priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu poslancu.

Postopek v Evropskem parlamentu urejata člena 6 in 7 poslovnika. Ustrezne določbe se glasijo (poudarki so dodani):

Člen 6 – Odvzem imunitete

1.        Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.2.

  Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

(...)

Člen 7 – Postopki v zvezi z imuniteto

1.        Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.2.

  Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.3.

  Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. (...)7.

  Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)

3.  Obrazložitev predlaganega sklepa

Ker so bile izjave dane leta 2005, je bilo to še preden je Krisztina Morvai postala poslanka Evropskega parlamenta po izvolitvi na volitvah v Evropski parlament leta 2009.

Kakor je ugotovilo Sodišče, mora biti obseg absolutne imunitete iz člena 8 določen le na podlagi prava Skupnosti[1]. Sodišče je nedavno odredilo, da „izjava poslanca Evropskega parlamenta izven meja te institucije, zaradi katere je sodno preganjan v svoji državi članici izvora za kaznivo dejanje lažnih obtožb, ne predstavlja mnenja, izraženega med opravljanjem njegovih parlamentarnih nalog, in tako zajetega v imuniteto, ki jo zagotavlja ta določba, razen če ta izjava ni subjektivna ocena, ki ima neposredno, očitno povezavo z opravljanjem teh nalog“[2](poudarki so dodani).

Na podlagi dokumentov, ki jih je poslalo osrednje okrožno sodišče v Pešti, in dodatnih informacij in pojasnil, poslanih na prošnjo odbora, ugotavljamo, da je bil kazenski postopek proti Krisztini Morvai prekinjen večkrat med 14. aprilom 2005, ko je postopek stekel, in 8. oktobrom 2010, ko je bila dana zahteva za odvzem poslanske imunitete, in da je zastaralni rok tekel le v zelo omejenih časovnih obdobjih, ko je bilo tožeči stranki naročeno, naj sodišče obvesti ali mu posreduje dodatne informacije. Zastaralni rok za domnevno kaznivo dejanje torej ni poteklo 8. oktobra 2010.

Na tej osnovi odbor meni, da dejstva v tej zadevi, kot so prikazana v zahtevi za odvzem imunitete, v pisnih predložitvah odboru in po zaslišanju Krisztine Morvai, kažejo, da gre za izjave v času, ko Krisztina Morvai ni bila poslanka Evropskega parlamenta in da zastaralni rok za domnevno kaznivo dejanje ni pretekel po začetku kazenskega postopka.

Odbor zato meni, da Krisztina Morvai z omenjenimi izjavami ni opravljala svoje dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta.

4.  Sklepna ugotovitev

Na osnovi zgornjih preudarkov in v skladu s členom 6(2) poslovnika ter po preučitvi razlogov za in proti odvzemu poslankine imunitete Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament Krisztini Morvai odvzame poslansko imuniteto.

• [1]  Zadeva Marra, citirana zgoraj, odstavek 26.
• [2]  Zadeva Patriciello, citirano zgoraj, operativni del.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.3.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Luigi Berlinguer, Françoise Castex, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt