POROČILO o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

8.3.2012 - (COM(2011)0169 – C7‑0105/2011 – 2011/0092(CNS)) - *

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Astrid Lulling

Postopek : 2011/0092(CNS)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0052/2012

Predložena besedila :

A7-0052/2012

Razprave :

PV 18/04/2012 - 17
CRE 18/04/2012 - 17

Glasovanja :

PV 19/04/2012 - 6.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0136

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za proračun
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za promet in turizem
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

(COM(2011)0169 – C7‑0105/2011 – 2011/0092(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0169),

– ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7–0105/2011),

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 oblikovali bolgarski parlament ter španski kongres in senat, v katerih ugotavljajo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0052/2012),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Direktiva Sveta 2003/96/ES je bila sprejeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga v zvezi z obdavčitvijo energentov in električne energije. V skladu s členom 6 Pogodbe so zahteve glede varstva okolja vključene med pogoje Direktive, predvsem v luči Kjotskega protokola. V skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ugotavlja, ali se zadostno upošteva varovanje človekovega zdravja, na primer v kontekstu onesnaževanja zraka.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Pri tako obširnem in bistvenem vprašanju, kot je obdavčitev energije v Uniji, ni mogoče upoštevati zgolj zahtev podnebne in okoljske politike, pa naj bodo še tako nujne. Za Unijo so cilji energetske in industrijske politike prav tako pomembni. Da bi notranji trg na področju energije deloval ustrezno in učinkovito, je treba vse pobude in zakonodajo Unije, povezane s tem področjem, stalno in skrbno usklajevati. Predlogi sprememb k Direktivi 2003/96/ES bi morali biti skladni z drugimi politikami, povezanimi z energijo, obenem pa bi morale biti te politike ustrezno prilagojene okviru za obdavčitev energije. Odločno bi bilo treba obravnavati predvsem obstoječe težave v sistemu EU za trgovanje z emisijami, da bo sistem učinkovito deloval. Kakršna koli neskladnost bi namreč ovirala uresničevanje dolgoročnih ciljev Unije glede doseganja pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zagotoviti bi bilo treba najboljše možno delovanje notranjega trga v okviru novih zahtev, ki se nanašajo na omejevanje podnebnih sprememb, uporabo obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo, kot potrjujejo sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter 11. in 12. decembra 2008. Zato bi bilo treba zagotoviti dosledno obravnavo energetskih virov iz te direktive, da bi se vzpostavili enaki pogoji za porabnike energije ne glede na energetski vir, ki ga uporabljajo.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Obdavčitev energentov bi morala biti tehnološko nevtralna, da bi tako omogočili razvoj novih tehnologij.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Obdavčitev emisij CO₂ je za države članice lahko stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/16/ES. Zaradi potencialne vloge obdavčitve CO₂ so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi.

(3) Obdavčitev emisij CO₂ je za države članice v splošnem stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/16/ES. Zaradi sedanje in potencialne vloge obdavčitve CO₂ so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi.

Obrazložitev

Nekatere države članice imajo že vzpostavljeno dobro delujočo in stroškovno učinkovito ureditev obdavčitve CO₂.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Obdavčitev energije ne sme zajemati energetske predelave odpadkov, zlasti pa ne uporabe odpadkov kot nadomestnega goriva, glede na to, da Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih¹ proizvajalce in imetnike odpadkov poziva, naj odpadke odstranjujejo na način, ki je energetsko kar najbolj učinkovit in gospodaren z viri, ter daje prednost energetski predelavi pred odstranjevanjem.

______________

¹UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b) Države članice bi morale tudi ohraniti pravico, da uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Zato je treba zagotoviti, da bo obdavčitev energije sestavljena iz dveh elementov, obdavčitve CO₂ in splošne obdavčitve porabe energije. Da bi se obdavčitev energije prilagodila delovanju sistema Unije v okviru Direktive 2003/87/ES, je treba od držav članic zahtevati, da jasno ločijo med navedenima dvema elementoma. S tem bi se omogočila tudi jasna obravnava goriv, ki bodisi so biomasa ali ki so pridobljena iz biomase.

(5) Zato bi bilo treba zagotoviti, da bo obdavčitev energije sestavljena iz dveh elementov, obdavčitve CO₂ in splošne obdavčitve porabe energije. Da bi se obdavčitev energije prilagodila delovanju sistema Unije v okviru Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da jasno ločijo med navedenima dvema elementoma. S tem bi se omogočila tudi jasna obravnava goriv, ki bodisi so biomasa ali ki so pridobljena iz biomase, glede na prednosti, ki jih ponujajo kot obnovljiv vir energije, ki je poceni in skoraj nevtralen, kar zadeva toplogredne pline, pod pogojem, da izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Komisija mora Parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem preučuje, ali je treba v okvir cilja varovanja človekovega zdravja poleg emisij CO₂ vključiti tudi emisije drugih škodljivih plinov.

______________

¹UL L 140,05.6.2009, str. 16.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Vsakega izmed teh elementov je treba izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO₂ se je treba sklicevati na emisije CO₂, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO₂, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pri splošni obdavčitvi porabe energije se je treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. V tem okviru je treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi morajo biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO₂, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija. Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila.

(6) Vsakega izmed teh elementov bi bilo treba izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO₂ bi se bilo treba sklicevati na emisije CO₂, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO₂, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pri splošni obdavčitvi porabe energije bi se bilo treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. V tem okviru bi bilo treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi bi morali biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO₂, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija. Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila. Takoj ko bodo v Direktivi 2009/28/ES določena trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo, bi bilo treba te specifične referenčne vrednosti uporabiti za proizvode iz biomase, ki niso biogoriva, le če so skladni z zgoraj navedenimi merili.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Obdavčitev CO₂ je treba prilagoditi učinku Direktive 2003/87/ES, da bi ga ustrezno dopolnjevala. Navedena obdavčitev se mora uporabljati za vse oblike uporabe energentov – tudi za druge namene razen ogrevanja –, ki povzročajo emisije CO₂ v napravah v smislu navedene direktive pod pogojem, da zadevna naprava ni vključena v sistem trgovanja z emisijami v okviru navedene direktive. Ker pa skupna uporaba obeh instrumentov ne bi dovoljevala zmanjšanj emisij, ki bi bila na splošno večja od zmanjšanj, doseženih v okviru samega sistema za trgovanje z emisijami, temveč bi samo povečala skupni strošek teh zmanjšanj, se obdavčitev CO₂ ne sme uporabljati za porabo v napravah, ki so vključene v sistem Unije.

(7) Obdavčitev CO₂ bi bilo treba prilagoditi učinku Direktive 2003/87/ES, da bi ga ustrezno dopolnjevala. Navedeno obdavčitev bi bilo treba uporabljati za vse oblike uporabe energentov – tudi za druge namene razen ogrevanja –, ki povzročajo emisije CO₂ v napravah v smislu navedene direktive pod pogojem, da zadevna naprava ni vključena v sistem trgovanja z emisijami v okviru navedene direktive. Ker pa skupna uporaba obeh instrumentov ne bi dovoljevala zmanjšanj emisij, ki bi bila na splošno večja od zmanjšanj, doseženih v okviru samega sistema za trgovanje z emisijami, temveč bi samo povečala skupni strošek teh zmanjšanj, se obdavčitev CO₂ ne sme uporabljati za neposredno in posredno porabo v napravah, ki so vključene v sistem Unije. Dvojna obremenitev v obliki dvojnega obdavčevanja in podvajanja predpisov bi povzročila izkrivljanje konkurence, zato jo je treba izključiti.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) V interesu davčne nevtralnosti se morajo za vsak element obdavčitve uporabljati iste najnižje ravni obdavčitve vseh energentov, danih v določeno uporabo. Ko se torej predpišejo enake najnižje ravni obdavčitve, morajo države članice tudi zaradi davčne nevtralnosti zagotoviti enake ravni nacionalne obdavčitve za vse zadevne proizvode. Kjer je to potrebno, je treba za namene poenotenja teh ravni določiti prehodna obdobja.

(8) V interesu davčne nevtralnosti bi bilo treba za vsak element obdavčitve uporabljati iste najnižje ravni obdavčitve vseh energentov, danih v določeno uporabo. Ko se torej predpišejo enake najnižje ravni obdavčitve, bi morale države članice tudi zaradi davčne nevtralnosti zagotoviti enake ravni nacionalne obdavčitve za vse zadevne proizvode. Kjer je to potrebno, bi bilo treba za namene poenotenja teh ravni določiti prehodna obdobja, pri katerih bodo ustrezno upoštevane posebnosti držav članic.

Predlog spremembe 12

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Zagotoviti je treba, da bodo najnižje ravni obdavčitve ohranile svoj želen učinek. Ker obdavčitev CO₂ dopolnjuje delovanje Direktive 2003/87/ES, je treba tržno ceno pravic do emisije pozorno spremljati v rednih pregledih Direktive, kar je dolžnost Komisije. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije je treba redno samodejno usklajevati, da bi se upošteval razvoj njihove prave vrednosti in s tem ohranila trenutna raven uskladitve stopnje; da bi se zmanjšalo nihanje, ki je posledica cen energije in hrane, je treba to usklajevanje opraviti na podlagi sprememb v vseevropskem usklajenem indeksu potrošniških cen z izjemo energije in nepredelane hrane, ki ga je objavil Eurostat.

(11) Zagotoviti bi bilo treba, da bodo najnižje ravni obdavčitve ohranile svoj želen učinek. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije bi bilo zato treba redno pregledovati.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a) Glede na zapleteno naravo zahtev, ki naj bi jih izpolnjevala elementa novega sistema, tj. obdavčitev energije in obdavčitev CO₂, bi bilo treba na vseh ravneh določiti jasna pravila, ki zagotavljajo obvladljivost upravljanja in so v interesu vseh potrošnikov pregledna in razumljiva.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Na področju pogonskih goriv ugodnejša najnižja raven obdavčitve, ki velja za plinsko olje, tj. proizvod, katerega večji del je bil prvotno dan v poslovno uporabo in s tem tradicionalno obdavčen po nižji ravni, ustvarja učinek izkrivljanja v zvezi z bencinom, njegovim glavnim konkurenčnim gorivom. Člen 7 Direktive 2003/96/ES zato opredeljuje prve korake za postopno uskladitev z najnižjo ravnjo obdavčitve, ki velja za bencin. To uskladitev je treba dokončati in postopoma ustvariti razmere, v katerih bosta plinsko olje in bencin obdavčena na isti ravni.

črtano

Predlog spremembe 15

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Uvedba nove davčne strukture je povezana s povišanjem stopnje obdavčitve dizelskega goriva, da bi jo uskladili s stopnjo obdavčitve bencina. To lahko postavi pod vprašaj tako odločitev v okviru industrijske politike avtomobilske industrije Unije, da se bo osredotočila na čiste in energetsko učinkovite konvencionalne motorje z notranjim zgorevanjem, kot tudi doseganje ciljev Unije glede zmanjševanja emisij CO₂, saj je mogoče določene mejne vrednosti CO₂ doseči le z ustreznim deležem vozil z dizelskim pogonom. V zvezi s tem bi bilo treba sprejeti ustrezne prožne ukrepe za zagotovitev, da ne bi bila ogrožena konkurenčnost avtomobilskega sektorja in uspeh strategije za zmanjšanje emisij CO₂ v tem sektorju. Prometne davke, davke ob registraciji vozila in letne davke na lastništvo avtomobila bi bilo treba uskladiti in jih dosledno določati le na podlagi emisij CO₂ iz vozil.

Predlog spremembe 16

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Kar zadeva možnost, da države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, pa se zdi, da ta določba ni več združljiva z zahtevo po izboljšanju energetske učinkovitosti in potrebo po obravnavi čedalje večjega vpliva prometa na okolje, zato jo je treba črtati. Člen 9(2) Direktive 2003/96/ES dovoljuje nekaterim državam članicam, da uporabijo znižano raven za plinsko olje za ogrevanje. Navedena določba ni več združljiva s pravilnim delovanjem notranjega trga in širšimi cilji Pogodbe. Zato jo je treba črtati.

(13) Kar zadeva možnost, da države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, pa se zdi, da ta določba ni več združljiva z zahtevo po izboljšanju energetske učinkovitosti in potrebo po obravnavi čedalje večjega vpliva prometa na okolje, zato bi jo bilo treba črtati. Da bi se lahko prevozna podjetja prilagodila novim pravilom, bi bilo treba uvesti prehodno obdobje, ki bi se končalo leta 2025. Člen 9(2) Direktive 2003/96/ES dovoljuje nekaterim državam članicam, da uporabijo znižano raven za plinsko olje za ogrevanje. Navedena določba ni več združljiva s pravilnim delovanjem notranjega trga in širšimi cilji Pogodbe. Zato bi jo bilo treba črtati.

Predlog spremembe 17

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Obstaja tudi potreba po omejitvi morebitnega vpliva obdavčitve CO₂ na stroške sektorjev ali podsektorjev, ki naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju premestitve emisij CO₂ v smislu člena 10a(13) Direktive 2003/87/ES. V skladu s tem je treba opredeliti ustrezne prehodne ukrepe, ki pa morajo ohraniti tudi okoljsko učinkovitost obdavčitve CO₂.

(14) Obstaja tudi potreba po omejitvi morebitnega vpliva nove davčne strukture na stroške sektorjev ali podsektorjev, ki naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju selitve virov CO₂. V skladu s tem bi bilo treba opredeliti ustrezne ukrepe, ki pa morajo ohraniti tudi okoljsko učinkovitost obdavčitve CO₂.

Predlog spremembe 18

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Kakršno koli prestrukturiranje obdavčitve energije bi moralo zagotoviti, da sektorji, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami, niso v slabšem položaju kot sektorji, ki so vključena v ta sistem.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Člen 5 Direktive 2003/96/ES v nekaterih primerih dovoljuje uporabo diferenciranih ravni obdavčitve. Da pa bi se zagotovila skladnost signala cene CO₂, je treba možnost držav članic za diferenciacijo nacionalnih ravni omejiti na splošno obdavčitev porabe energije. Poleg tega možnost uporabe nižje ravni obdavčitve za pogonsko gorivo, ki ga uporabljajo taksiji, ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu, zato jo je treba odstraniti.

(15) Člen 5 Direktive 2003/96/ES v nekaterih primerih dovoljuje uporabo diferenciranih ravni obdavčitve. Da pa bi se zagotovila skladnost signala cene CO₂, bi bilo treba možnost držav članic za diferenciacijo nacionalnih ravni omejiti na splošno obdavčitev porabe energije. Poleg tega možnost uporabe nižje ravni obdavčitve za pogonsko gorivo na osnovi nafte, ki ga uporabljajo taksiji, ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu, zato bi jo bilo treba odpraviti.

Obrazložitev

Zemeljski plin oziroma biometan je nadomestek za goriva na osnovi nafte. Ima izjemno nizke emisije strupenih ali rakotvornih snovi, skoraj nič emisij delcev, nič emisij reaktivnih ogljikovodikov in zmanjšane emisije dušikovih oksidov, poleg tega je zgorevanje tišje in je zato idealen kot pogonsko gorivo v mestnem okolju. Poročilo strokovne skupine za prihodnja goriva za promet z dne 25. januarja 2011 navaja, da se je treba zavzemati za metan kot eno glavnih nadomestnih goriv v mestnem prometu.

Predlog spremembe 20

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Ker je uvedba električnih in hibridnih vozil ključna za zmanjševanje odvisnosti od neobnovljivih goriv v prometnem sektorju, bi morale imeti države članice možnost, da električno energijo za polnjenje teh vozil za omejeno obdobje izvzamejo iz obdavčitve ali zanjo uporabljajo znižano davčno stopnjo.

Obrazložitev

Elektrifikacija je pomemben element v procesu oblikovanja trajnostnega prometnega sektorja. Ker je skupni emisijski učinek teh vozil tesno povezan s čistostjo vhodne električne energije, ni nujno, da so ta vozila v kratkoročnem smislu zelo okolju prijazna v vseh državah članicah. Vendar te zelo učinkovite tehnologije na dolgi rok omogočajo vzpostavitev resnično trajnostnih prevoznih sistemov.

Predlog spremembe 21

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij lahko tvorijo del socialnih ukrepov, ki jih opredelijo države članice. Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj se mora za namen enake obravnave energetskih virov razširiti na vse energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje in električna energija. Da bi bil njihov vpliv na notranji trg še naprej omejen, se morajo takšne izjeme in zmanjšanja uporabljati samo za neposlovne dejavnosti.

(17) Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij preprečujejo pošiljanje pravega cenovnega signala in tako odpravljajo pomembno spodbudo za zmanjšanje stroškov za energijo in njene porabe. Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj iz Direktive 2003/96/ES bi bilo zato treba zelo postopoma odpraviti. V državah članicah, kjer to vpliva na cene energije, morajo gospodinjstva z nizkimi dohodki in dobrodelne organizacije prejeti nadomestilo prek zanesljivih in celostnih socialnih ukrepov.

Predlog spremembe 22

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) V primeru utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe goriva ali možnost izvzetja navedenih energentov iz obdavčitve dolgoročno niso upravičene in bi jih zato bilo treba odstraniti, predvsem če se upošteva potreba, da morajo biti obnovljivi energetski viri zmožni povečati svoj tržni delež. Vendar ker imata utekočinjeni naftni plin in zemeljski plin manj škodljiv učinek na okolje kot druga fosilna goriva in ker bi lahko njihova infrastruktura za distribucijo prispevala k uvedbi obnovljivih nadomestnih goriv, bi bilo treba ugodnosti odpraviti postopoma.

Predlog spremembe 23

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Direktiva 2003/96/ES zavezuje države članice, da iz obdavčenja izvzamejo gorivo za plovbo v vodah Skupnosti, kakor tudi električno energijo, proizvedeno na krovu plovil, tudi kadar so slednja privezana v pristanišču. Poleg tega lahko države članice to ugodno davčno obravnavo razširijo na celinske plovne poti. Da bi se še pred sprejetjem celovitejšega okvira o tej zadevi določila prva spodbuda za razvoj in uporabo te tehnologije, morajo države članice iz obdavčitve energije izvzeti uporabo obrežne električne energije na plovilih, ki so privezana v pristanišču. Ta izjema se mora uporabljati dovolj dolgo, da se upravljavcev pristanišč ne bi odvrnilo od potrebnih naložb, vendar pa mora biti časovno omejena na tak način, da bo njena delna ali celovita ohranitev pravočasno vsebovana v novi odločitvi.

(19) Direktiva 2003/96/EC zavezuje države članice, da iz obdavčenja izvzamejo gorivo za neizletniško letalstvo in plovbo. Takšne izjeme niso v skladu s ciljem zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev za različne načine prevoza. Zato bi jih bilo treba postopoma odpraviti. Da bi podjetja in panoge Unije ostali konkurenčni, bi bilo treba to po možnosti storiti v okviru mednarodnega posvetovanja. Razprave v okviru Mednarodne pomorske organizacije, Mednarodne organizacije civilnega letalstva ali okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah o uvedbi ukrepov za zmanjšanje CO₂ v zračnem in pomorskem sektorju bi bilo treba v tem smislu pozorno spremljati. Če na mednarodni ravni ni doseženega napredka, bi morala Komisija pripraviti zakonodajne predloge za zmanjšanje emisij CO₂ v obeh sektorjih, pri tem pa upoštevati tveganje premestitve emisij CO₂ in konkurenčnost sektorjev. Takšna davčna obravnava bi morala veljati tudi za celinske plovne poti. V nekaterih pristaniščih obstajajo čiste energetske nadomestne možnosti pri uporabi električne energije z obrežja, ki pa je obdavčljiva. Da bi se še pred sprejetjem celovitejšega okvira o tej zadevi določila prva spodbuda za razvoj in uporabo te tehnologije, bi morale države članice iz obdavčitve energije izvzeti uporabo obrežne električne energije na plovilih, ki so privezana v pristanišču. Ta izjema za morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodnih poteh bi se morala uporabljati dovolj dolgo, da se upravljavcev pristanišč ne bi odvrnilo od potrebnih naložb, vendar pa mora biti časovno omejena na tak način, da bo njena delna ali celovita ohranitev pravočasno vsebovana v novi odločitvi.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, da bi zagotovile ekonomsko vzdržnost teh sektorjev, ki so že obremenjeni s strogimi socialnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi zahtevami, kar ni ustrezno nadomeščeno na trgu. Kljub temu je preučitev navedene možnosti razkrila, da bi bila ohranitev te ravni pri splošni obdavčitvi porabe energije v nasprotju s širšimi cilji politike Unije, razen če bi bila povezana z ravnjo, ki zagotavlja napredek na področju energetske učinkovitosti, obenem pa bi srednjeročno povzročila zmanjšanje fiksnih stroškov proizvodnje v teh sektorjih. Ta napredek na področju energetske učinkovitosti bi bilo treba razumeti v dovolj dolgem obdobju, poleg tega pa bi ga bilo treba vključiti v načrtovanje in nadzor javnih organov. Države članice bi morale operaterjem v teh sektorjih zagotoviti tehnična navodila, če se za nižjo raven obdavčitve uvedejo dodatne zahteve za energetsko učinkovitost. Kar zadeva obdavčitev CO₂, bi bilo treba pri obravnavi zadevnih sektorjev upoštevati zmogljivost zajemanja in skladiščenja ogljika ter tveganje selitve virov ogljika za vsak zadevni sektor in podsektor, pa tudi morebiten učinek na njegovo produktivnost in vzdržnost. Sektor, ki proizvaja biomaso z visokim potencialom zajemanja ogljika, bi moral biti izjema. Bistveno je, da se v regijah z izjemno zmogljivostjo proizvajanja energije iz obnovljivih virov spodbuja energetska neodvisnost njihovih kmetijskih in živinorejskih dejavnosti.

Predlog spremembe 25

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Splošna pravila, ki jih uvaja ta direktiva, upoštevajo značilnosti goriv, ki bodisi so biomasa ali so pridobljena iz biomase in ki so skladna s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES, ob upoštevanju tako njihovega prispevka k ravnovesju CO₂ kot tudi nižje energijske vsebnosti na količinsko enoto v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi fosilnimi gorivi. V vmesnem obdobju bi bilo treba zagotoviti, da se bodo te določbe uporabljale v skladu s splošnimi pravili, ki jih ta direktiva uvaja. Pri biogorivih in tekočih biogorivih, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, naj bi zato države članice uporabljale dodatne davčne ugodnosti le, če izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 navedene direktive. Ta člen pomeni, da bo merilo trajnosti leta 2017 in 2018 postalo bolj omejevalno. Da bi izpolnili merilo, mora biti prihranek emisij toplogrednih plinov najmanj 50-odstoten. Od 1. januarja 2018 bo moral biti prihranek najmanj 60-odstoten za proizvode, izdelane v obratih, kjer se je proizvodnja začela po 1. januarju 2017. Takoj ko bodo določena trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo po Direktivi 2009/28/ES, bi morale za te proizvode veljati dodatne davčne ugodnosti, le če so skladni s temi novimi merili.

Predlog spremembe 26

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Komisija mora vsakih pet let, prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižjo raven obdavčitve CO₂ na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO₂, se mora redno pregledovati zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.

(28) Komisija mora vsaka tri leta, prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Parlamentu in Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, da bi zagotovili, da ohranijo predvideni učinek, najnižjo raven obdavčitve CO₂ na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov, vpliva na škodljive ali pogojno škodljive emisije, ki niso CO₂, in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu ter razvoj na področju uporabe biogoriva, zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v cestnem prometu. To poročilo bi moralo vključevati pregled obstoječih davčnih določb iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu. Poročilo bi moralo obravnavati tudi učinek na odločanje o prednostnih nalogah industrijske politike v evropski avtomobilski industriji. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje selitve virov CO₂, se pripravi in redno pregleduje zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.

Obrazložitev

Obdavčitev na podlagi CO₂ bi imela obsežne okoljske in davčne posledice v Uniji, zato bi bilo treba Parlament vključiti v zahteve za poročanje. Obveznost poročanja bi morala zato vključevati tudi Parlament. Svojo vlogo bi izpolnila le, če bi bilo obdobje za poročanje krajše.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2003/96/ES

Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obdavčitev CO₂ se izračuna v EUR/t emisij CO₂ na podlagi sklicevanja na faktorje emisije CO₂, določene v točki 11 Priloge I k Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(). Faktorji emisije CO₂, ki so v tej odločbi določeni za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, veljajo za biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, samo pod pogojem, da je zadevni proizvod skladen s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(*). Kadar biogoriva in tekoča biogoriva niso skladna s temi merili, države članice uporabijo referenčen faktor emisije CO₂ za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, za katera so najnižje ravni obdavčitve določene v tej direktivi.	Obdavčitev CO₂ se izračuna v EUR/t emisij CO₂ na podlagi sklicevanja na faktorje emisije CO₂, določene v točki 11 Priloge I k Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(). Faktorji emisije CO₂, ki so v tej odločbi določeni za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, veljajo za biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, samo pod pogojem, da je zadevni proizvod skladen s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(*). Kadar biogoriva in tekoča biogoriva niso skladna s temi merili, države članice uporabijo referenčen faktor emisije CO₂ za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, za katera so najnižje ravni obdavčitve določene v tej direktivi. V skladu z določbami Direktive 2009/28/ES merilo trajnosti leta 2017 in 2018 postane bolj omejevalno. Da bi izpolnili merilo, je prihranek emisij toplogrednih plinov najmanj 50-odstoten. Od 1. januarja 2018 je prihranek najmanj 60-odstoten za proizvode, izdelane v obratih, kjer se je proizvodnja začela po 1. januarju 2017.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2003/96/ES

Člen 1 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če ni določeno drugače, se določbe iz te direktive uporabljajo tako za obdavčitev CO₂- kot za splošno obdavčitev porabe energije.	4. Če ni določeno drugače, se določbe iz te direktive uporabljajo tako za obdavčitev CO₂- kot za splošno obdavčitev porabe energije. Ko so trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo, določena v Direktivi 2009/28/ES, se referenčni faktorji emisije CO₂ iz točke 11 Priloge I k Odločbi Komisije 2007/589/ES in neto kalorične referenčne vrednosti iz Priloge III k Direktivi 2009/28 uporabljajo za te proizvode iz biomase, le če izpolnjujejo ta merila trajnosti. Kadar taki proizvode iz biomase niso skladni s temi merili trajnosti, države članice uporabijo referenčen faktor emisije CO₂ za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, za katera so najnižje ravni obdavčitve določene v tej direktivi.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo, da neposredna in posredna uporaba energentov v napravah iz Direktive 2003/87/ES ali neposredna in posredna uporaba energentov v napravah, obdavčenih z nacionalnimi ukrepi za zmanjšanje emisij CO₂, ni dvojno obdavčena ali da zanjo ne veljajo dvojni predpisi.

Predlog spremembe 30

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2003/96/ES

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) električno energijo, ki se uporablja za črpanje namakalne vode;

Predlog spremembe 31

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2003/96/ES

Člen 3 – točka b – druga alinea


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– dvojno uporabo energentov	– energetsko intenzivno industrijo in dvojno uporabo energentov

Obrazložitev

V direktivi bi bilo dobro navesti, da se ne nanaša na energetsko intenzivno industrijo, in tako zagotoviti, da bodo vse energetsko intenzivne industrijske panoge enako obravnavane.

Predlog spremembe 32

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2003/96/ES

Člen 3 – točka b – alinea 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– odpadke, ki se uporabljajo kot nadomestno gorivo ali se toplotno predelajo v skladu s členom 3(15) in točko (R1) Direktive 2008/98/ES.

Obrazložitev

Nalaganje davka na energijo na toplotno predelane odpadke – tj. odpadke, katerih energijska vsebnost, ki se sprošča z gorenjem, se učinkovito uporabi, s čimer se nadomestijo fosilna goriva in ohranjajo viri, – je v nasprotju s ciljem učinkovite rabe virov in določbami iz okvirne direktive o odpadkih 2008/98/ES.

Predlog spremembe 33

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Brez poseganja v izjeme, diferenciacije in zmanjšanja iz te direktive, države članice zagotovijo, da se v primeru, kadar so v Prilogi I v zvezi z določeno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, določijo enake ravni obdavčitve za proizvode, dane v navedeno uporabo. Brez poseganja v člen 15(1)(i) za pogonska goriva iz preglednice A Priloge I, se to uporablja od 1. januarja 2023.	3. Brez poseganja v izjeme, diferenciacije in zmanjšanja iz te direktive države članice zagotovijo, da se v primeru, kadar so v Prilogi I v zvezi z določeno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, določijo enake ravni obdavčitve za proizvode, dane v navedeno uporabo. Brez poseganja v člen 15(1)(i) za pogonska goriva iz preglednice A Priloge I se to pravilo uporablja od 1. januarja 2025.
V prvem pododstavku se vsaka uporaba, za katero je v preglednicah A, B oziroma C Priloge I opredeljena najnižja raven obdavčitve, šteje za eno samo uporabo.	V prvem pododstavku se vsaka uporaba, za katero je v preglednicah A, B oziroma C Priloge I opredeljena najnižja raven obdavčitve, šteje za eno samo uporabo.
	Komisija do 1. januarja 2025 oblikuje zakonodajne predloge za uskladitev davkov na nakup, registracijo in lastništvo avtomobila na podlagi emisij CO₂ ali izda poročilo, zakaj tega ni storila.

Predlog spremembe 34

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za zemeljski plin in biometan, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, se lahko najnižja raven splošne obdavčitve porabe energije zviša šele po oceni izvajanja določil te direktive glede ravni obdavčitve zemeljskega plina v cestnem prometu, Ki jo Komisija izvede do leta 2023. V oceni med drugim preuči napredek glede razpoložljivosti zemeljskega plina in biometana, rast omrežja polnilnih postaj v Uniji, tržni delež vozil na zemeljski plin v Uniji, inovacije in tehnološki razvoj biometana kot goriva za promet, ter dejansko vrednost najnižje ravni obdavčitve.

Obrazložitev

Zemeljski plin in biometan je mogoče uporabljati v obstoječih motorjih z notranjim zgorevanjem brez omejitev glede mešanja. Biometan je eden glavnih stebrov za uresničitev obveznega 10-odstotnega cilja za biogoriva v prometu do leta 2020. Njegov razvoj je povezan z razvojem vozil na zemeljski plin in posledično z ugodno davčno obravnavo, ki bi omogočala razvoj polnilne infrastrukture za metan. Kot razpoložljiv nadomestek za goriva na osnovi nafte povzroča zelo nizke emisije nemetanskih ogljikovodikov, trdnih delcev in dušikovih oksidov, s čimer pripomore k večji kakovosti zraka v mestih, obenem pa občutno zmanjšuje hrup in količino CO₂.

Predlog spremembe 35

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, določene v tej direktivi, se prilagodijo vsaka tri leta z začetkom od 1. julija 2016, da bi se upoštevale spremembe v usklajenem indeksu potrošniških cen z izjemo energije in nepredelane hrane, ki ga je objavil Eurostat. Tako pridobljene najnižje ravni obdavčitve objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije.	4. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, določene v tej direktivi, se v skladu s členom 29 pregledajo vsaka tri leta, da se zagotovi ohranjanje želenih učinkov. Če Komisija presodi, da je potrebno, oblikuje predloge za spremembo teh najnižjih ravni.

Predlog spremembe 36

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Najnižje ravni se prilagodijo samodejno s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska v evrih glede na odstotek spremembe v navedenem indeksu v teku treh predhodnih koledarskih let. Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 0,5 %, se prilagoditev ne izvede.	Najnižje ravni obdavčitve CO₂, določene v tej direktivi, se vsaka tri leta od 1. julija 2016 uskladijo s povprečno tržno ceno emisijskih pravic v sistemu EU za trgovanje z emisijami v obdobju 18 mesecev pred tem, izračunano po formuli, ki jo določi Komisija z delegiranim aktom v skladu s členom 27.

Predlog spremembe 37

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 5 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 5 – alinea 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (tudi taksije), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;	– za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (razen taksijev), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna, gasilska in policijska vozila;

Obrazložitev

Države članice lahko diferencirane davčne stopnje uporabljajo tudi za gasilska in policijska vozila.

Predlog spremembe 38

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 6

Direktiva 2003/96/ES

Člen 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I.	1. S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I.
	2. Do 1. januarja 2025 lahko države članice razlikujejo med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva pod pogojem, da so upoštevane najnižje ravni obdavčitve Unije.
	3. „Komercialno plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo“, pomeni plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za naslednje namene:
	(a) prevoz blaga za najem ali plačilo ali za lasten račun z motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, namenjenimi izključno cestnemu prevozu blaga ter z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni manjša od 7,5 tone;
	(b) prevoz potnikov, bodisi linijski bodisi izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih določa Direktiva Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o prilagajanju zakonodaje držav članic v zvezi s homologacijo motornih in priklopnih vozil.

Predlog spremembe 39

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 11 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razen splošnih določb iz Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarine in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS(*) o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Unije, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje:	1. Razen splošnih določb iz Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarine in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS(*) o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Unije, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja energetske revščine, izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje:

Predlog spremembe 40

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 11 – točka a – točka ii a (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14 – odstavek 1 – točki b in c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) točki (b) in (c) se črtata.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe črta obveznost držav članic, da iz obdavčitve izvzamejo gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Tu j e velik potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Študija, pripravljena na zahtevo Komisije, je ugotovila, da je usklajevanje dajatev na gorivo in DDV v vseh vrstah prometa (na ravni tistih, ki se trenutno zaračunavajo zasebnemu cestnemu prometu) omogočila prihranek toplogrednih plinov v višini več kot 10 % v primerjavi z običajnim poslovanjem. (Proti dekarbonizaciji prometnega sektorja EU do leta 2050, str. xi)

Predlog spremembe 41

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 11 – točka a – točka iii

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14 – odstavek 1 – točka e


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) do 31. decembra 2020 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v pristaniščih.	(e) do 31. decembra 2025 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih plovnih poteh.

Predlog spremembe 42

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 12

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14a – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Do 31. decembra 2020 države članice omogočijo odbitek pri obdavčitvi CO₂ v zvezi z uporabo energentov v napravah, ki pripadajo sektorjem ali podsektorjem, za katere obstaja domneva, da so izpostavljeni velikim tveganjem premestitve emisij CO₂.	1. Do 31. decembra 2025 države članice omogočijo odbitek pri obdavčitvi CO₂ v zvezi z uporabo energentov v napravah, ki pripadajo sektorjem ali podsektorjem, za katere obstaja domneva, da so izpostavljeni velikim tveganjem premestitve emisij CO₂.

Predlog spremembe 43

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 – točka a - točka i (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka (b a) (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-i) vstavi se naslednja točka:
	„(ba) do 1. januarja 2023 električna energija, ki se uporablja za polnjenje električnih in hibridnih vozil za cestni prevoz;“

Obrazložitev

Elektrifikacija je pomemben element v procesu oblikovanja trajnostnega prometnega sektorja. Ker je skupni emisijski učinek teh vozil tesno povezan s čistostjo vhodne električne energije, ni nujno, da so ta vozila kratkoročno gledano v vseh državah članicah zelo okolju prijazna. Vendar te zelo učinkovite tehnologije na dolgi rok omogočajo vzpostavitev resnično trajnostnih prevoznih sistemov.

Predlog spremembe 44

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;	(h) do 1. januarja 2025 energente in električno energijo, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot ničelna;

Predlog spremembe 45

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka i


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) Do 1. januarja 2023 zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, uporabljena kot pogonsko sredstvo;	(i) do 1. januarja 2023 zemeljski plin, bioplin in utekočinjeni naftni plin, uporabljeni kot pogonsko sredstvo ter utekočinjeni naftni plin, uporabljen kot gorivo. Države članice lahko od 1. januarja 2023 do 1. januarja 2030 najmanjše ravni obdavčitve za te vrste goriva znižajo za 50 %.

Predlog spremembe 46

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Za upravičence velja ureditev, ki mora pripeljati do povečane energetske učinkovitosti, ki je na splošno enakovredna tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije.	3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Države članice skupaj z upravičenci oblikujejo posebne strategije, ki bodo privedle do povečane energetske učinkovitosti, na splošno enakovredne tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije.

Obrazložitev

Pomembno je, da prizadevanja za zagotovitev energetske učinkovitosti, ki se zahteva kot protiutež ugodnejši davčni obravnavi, države članice uskladijo v posebnih strategijah in v sodelovanju s sektorjem. Za to je potrebno dovolj dolgo obdobje, ki bo omogočilo določeno prožnost in zagotovilo zadostne naložbe, ki bodo zagotovile resničen prihranek energije, ki ga ni mogoče zagotoviti brez podpore javnosti.

Predlog spremembe 47

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 – točka b (novo)

Direktiva 2203/96/ES

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice upravičencem, med katere sodijo tudi male in srednje kmetije, zagotovijo celovita navodila v zvezi z uporabo zahtev glede energetske učinkovitosti za nižjo raven obdavčitve.

Predlog spremembe 48

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 a* – točka a – točka i a (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) za prvim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:
	„Takoj ko so oblikovana trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo po Direktivi 2009/28/ES, se sme za te proizvode uporabiti izjema ali znižana stopnja, če so skladni z zgoraj navedenimi merili.“
^*op.: v predlogu Komisije napačno oštevilčeno z (1).

Predlog spremembe 49

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 14

Direktiva 2003/96/ES

Člen 17 – odstavek 1 – točka a – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Energetsko intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 11, kadar bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami.	„Energetsko intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 11, kadar bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 5,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami.

Obrazložitev

Triodstotni prag je prenizek, saj bi bilo zajetih preveč podjetij, kar bi privedlo do nesorazmerne upravne obremenitve.

Predlog spremembe 50

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.	Vsaka tri leta in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.
Poročilo Komisije med drugim preuči najnižjo raven obdavčitve CO₂, vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, uporabo električne energije v prometu, ter utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu.	Poročilo Komisije med drugim preuči:
	(i) najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, s čimer se zagotovi ohranitev želenih učinkov,
	(ii) razvoj cen CO₂ v sistemu EU za trgovanje z emisijami,
	(iii) vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo,
	(iv) uporabo električne energije v prometu,
	(v) utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu,
	(vi) učinek te direktive na odločanje o prednostnih nalogah industrijske politike v evropski avtomobilski industriji v zvezi s čistimi in energetsko učinkovitimi konvencionalnimi motorji z notranjim zgorevanjem ter na cilje EU glede zmanjšanja emisij CO₂ v avtomobilskem sektorju,
	(vii) razvoj na področju uporabe bioplina, zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina v cestnem prometu ter
	(viii) ali bi bilo treba upoštevati tudi škodljive ali potencialno škodljive druge emisije poleg CO₂.
	Poročilo zajema tudi pregled obstoječih davčnih določb iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu. Poleg tega upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše cilje PDEU.
V vsakem primeru se mora seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO₂, za namene člena 14a te direktive redno pregledovati, zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.	V vsakem primeru se mora seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje selitve virov CO₂, redno pregledovati, zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov. Ob tem se nacionalni izvedbeni pogoji natančno spremljajo, s čimer se zagotovi, da so jasni, nedvoumni in pregledni za vse potrošnike.

Obrazložitev

Obdavčitev CO₂ bi imela obsežne okoljske in davčne posledice v Uniji, zato bi bilo treba v zahteve za poročanje vključiti Parlament. Politične smernice bi svojo vlogo izpolnile samo, če bi bilo obdobje za poročanje krajše.

OBRAZLOŽITEV

Vsebina predloga

Cilj sedanje direktive o obdavčitvi energije, ki je bila sprejeta leta 2003, je predvsem preprečiti izkrivljanje konkurence na notranjem energetskem trgu. V njej so določena skupna pravila za obdavčitev proizvodov, čas njihove obdavčitve in odobrene izjeme. Najnižje ravni obdavčitve, ki v glavnem temeljijo na količini porabljene energije, so določene za goriva in električno energijo. Poleg teh minimalnih ravni lahko države članice same določijo svoje nacionalne ravni.

V predlogu spremenjene direktive je struktura obdavčitve energije preoblikovana tako, da podpira cilj uresničitve gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, ki je tudi energetsko učinkovito, in preprečuje težave na notranjem trgu. V predlogu se z uvedbo elementa, ki se nanaša na CO₂, pri obdavčitvi energije skuša doseči, da bi bila ta v skladu z zavezami EU v boju proti podnebnim spremembam.

V skladu s predlogom Komisije bodo davki na energijo razdeljeni na dva dela: prvi se bo nanašal na emisije CO₂, drugi pa na energijsko vsebnost.

– Za vsa področja, ki ne sodijo v sistem EU za trgovanje z emisijami, bo uvedena enotna najnižja raven obdavčitve emisij CO₂ (20 EUR/t CO₂). Za ta področja, zlasti za gospodinjstva, promet, mala podjetja in kmetijstvo, bo tako določena cena ogljika. Obnovljivi energetski viri v to obdavčitev CO₂ ne bodo zajeti.

– Najnižje ravni obdavčitve energije, ki se uporabljajo za posamezni energent, ne bodo več temeljile na porabljeni količini, temveč na njegovi energijski vsebnosti (EUR/GJ). Z drugimi besedami to pomeni, da bodo posamezni energenti obdavčeni glede na količino energije, ki jo omogočajo, s čimer bo energetska učinkovitost samodejno poplačana.

Raven obdavčitve posameznega energenta bo sestavljena iz dela davka, ki se nanaša na CO₂, in dela, ki se nanaša na energijo. Države članice bodo lahko poleg najnižjih ravni, ki jih določi EU, določile svoje ravni in zasnovale svoje davčne strukture z uporabo razmerja med najnižjimi ravnmi obdavčitve za posamezne energetske vire (načelo sorazmernosti ali izenačevalna klavzula). Odločile se bodo lahko na primer, da bodo poleg najnižje ravni zvišale samo tisti del davka, ki se nanaša na energijsko vsebnost, ne pa tudi dela, ki se nanaša na CO₂, ali obratno.

Pri ogrevanju gospodinjstev bo prožnost, ki jo imajo države članice, da izvzamejo nekatere energente (plin, premog, koks in električna energija), razširjena na vsa goriva (tudi na mineralna olja), da bi zagotovili dosledno obravnavo energentov.

V kmetijstvu se bodo še naprej uporabljale nižje ravni, ki pa bodo podrejene okoljskim ciljem, tako da bo tudi kmetijstvo prispevalo k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje energetske potrošnje. Spremenjena direktiva naj bi se začela uporabljati leta 2013, da bi delovala vzporedno s tretjo fazo sistema EU za trgovanje z emisijami.

Stališče poročevalca

Poročevalka načeloma priznava, da ta predlog pomembno prispeva k uresničevanju evropske strategije 20–20–20 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Poudariti želi tudi, da pri tako obširnem in bistvenem vprašanju, kot je obdavčitev energije v Evropski uniji, ni mogoče upoštevati zgolj zahtev podnebne in okoljske politike, pa naj bodo še tako nujne. Za Evropsko unijo so cilji energetske in industrijske politike prav tako pomembni. Dozdeva se ji, da so bili ti cilji pri reviziji direktive nekoliko potisnjeni v ozadje. Zato meni, da je zelo pomembno najti ravnotežje med izzivi, ki se lahko razhajajo ali si nasprotujejo, da bi dali ustrezne spodbude na ravni Evropske unije.

Meni tudi, da bi bilo razumno zagotoviti večjo skladnost glede vseh vprašanj, povezanih z energijo, ki jih trenutno obravnavajo organi Skupnosti. Za celovito vsestransko obravnavanje vprašanja o obdavčitvi energije bi bilo treba zagotoviti popolno skladnost usmeritev, ki bodo sprejete zlasti z direktivo o energetski učinkovitosti (ki jo trenutno preučuje drug odbor Evropskega parlamenta) in precej širše s temeljnimi smernicami evropske energetske politike, ki jo je treba v marsičem še opredeliti. Zelo verjetno pa je, da ta želja ne bo uresničena ali bo premalo upoštevana, kar lahko škodi usklajenosti odločitev.

Na splošno poročevalka podpira metodološki pristop Komisije, da bi bila energija obdavčena na dvojni osnovi, to je na podlagi emisije CO₂ in na podlagi energijske vsebnosti. Ta sistem se zdi bolj logičen in skladen kot prejšnji. Poročevalka priznava, da so argumenti za boljšo uporabo energetskih virov in večje poseganje po manj onesnažujočih energijah utemeljeni.

Poleg tega se ocenjuje, da bo uvedba davka na CO₂ v višini 20 EUR na tono leta 2020 zagotovila 20 milijard EUR davčnih prilivov za vse države članice Evropske unije.

Najbolj očiten učinek novih predlogov Komisije, na eni strani obdavčitev na osnovi emisij CO₂ in energijske vsebnosti uporabljenega energenta ter na drugi upoštevanje sorazmernosti v državah članicah med različnimi najnižjimi pragi, določenimi na ravni Evropske unije, pa bi bil zlasti občuten dvig cene dizelskega goriva v večini držav članic.

Poročevalka se strinja z načelom zvišanja najnižje ravni obdavčitve dizelskega goriva v skladu z logično in dosledno metodologijo, ki jo namerava Evropska komisija upravičeno uvesti, vendar meni, da ni primerno ohraniti načela sorazmernosti, saj bi po vsej verjetnosti povzročil občutne posledice in imel destabilizacijske učinke.

Na bolj institucionalni ravni poročevalka predvsem opozarja, da se z doslednim upoštevanjem sorazmernosti v državah članicah neposredno posega v ravni obdavčitve, ki se uporabljajo za posamezne energetske vire v 27 državah članicah, medtem ko se je doslej uporabljalo pravilo o najnižjih ravneh obdavčitve. S sedanjim predlogom Evropska unija dejansko znatno posega v nacionalne davčne politike.

Kar zadeva industrijsko politiko v širšem pomenu besede, bi precejšnje zvišanje cene dizelskega goriva v številnih državah članicah (v Nemčiji na primer bi se cena do leta 2023 zvišala za 31 centov na liter) po vsej verjetnosti povzročilo veliko več težav, kot bi jih ta ukrep razrešil.

Z znanstvenega vidika ni dvoma, da ima dizelski motor zaradi načela termodinamike velike prednosti v primerjavi z bencinskim motorjem, zlasti glede zmogljivosti in energetske učinkovitosti. Zadnje izkušnje kažejo, da Evropska unija cilj zmanjšanja emisij CO₂, ki si ga je zadala, deloma uresničuje tudi s čedalje večjo uporabo dizelskih vozil.

Glede na to, da ima Evropa v tehnološkem razvoju dizelskih motorjev občutno konkurenčno prednost pred drugimi deli sveta, in ker so za ta razvoj potrebne vrhunske raziskave, kjer je Evropska unija zelo močna v primerjavi z drugimi gospodarskimi silami, se ne zdi razumno, da bi evropsko avtomobilsko industrijo izpostavili tako močnemu destabilizacijskemu pretresu.

Tudi z določitvijo prehodnega desetletnega obdobja, ki naj bi se končalo leta 2023, učinkov tega pretresa ne bo mogoče ublažiti.

Tretji bistveni argument proti sorazmernosti je učinek na cene življenjskih potrebščin. Lahko bi prišlo do inflacije, ki bi jo povzročil posledičen dvig cen nekaterih goriv, saj države članice zaradi obžalovanja vrednega stanja javnih financ ne morejo na primer znižati davkov na porabo bencina.

Prizadeti bi bili tudi porabniki in celotni prometni sektor, v katerem bi se stroški znatno povečali.

Ker je gibanje cen energije glavni dejavnik inflacije, poročevalka meni, da se nikakor ne smejo uvajati dodatni mehanizmi, ki bi spodbujali dvig cen.

Iz tega razloga tudi odločno nasprotuje predlogu za samodejno indeksiranje najnižjih pragov obdavčitve glede na gibanje cen ali zvišanje oziroma znižanje cene CO₂. V zvezi s tem jo čudi, da Evropska komisija, ki nemudoma nastopi proti samodejnemu indeksiranju plač, kjer se to še vedno izvaja, z enakimi argumenti predlaga njegovo uvedbo pri obdavčitvi energije. Pomembno je, da zakonodajalec na tem področju samostojno odloča. Samodejno zviševanje ni primerno.

Kar zadeva obravnavo nadomestnih goriv, kot sta utekočinjeni naftni plin in stisnjeni zemeljski plin, poročevalka priznava, da bi bilo treba zaradi skladnosti v ustreznem času ravni obdavčitve energijske vsebnosti in CO₂ uporabljati za vsa goriva, vključno z utekočinjenim naftnim plinom in stisnjenim zemeljskim plinom. Z drugimi besedami to pomeni, da bi bile v okviru davčnega sistema za posamezna goriva samodejno dodeljene ugodnosti pri emisijah CO₂, drugih konkurenčnih ugodnosti pa ne bi bilo podeljenih. Ker so ravni obdavčitve, ki se trenutno uporabljajo za te proizvode, pogosto zelo nizke in ker bo zaradi stroškov naložb in infrastrukture potrebno še nekaj časa, preden bi bili ti resnično konkurenčni običajnim gorivom, poročevalka predlaga, da se zvišanje najnižje ravni od leta 2015 omeji na 5,50 EUR/GJ in da se ne uporablja zvišanje na 9,60 EUR/GJ, predvideno od leta 2018. S tako omejitvijo bodo lahko imela nadomestna goriva primerjalno prednost, ki jo potrebujejo za razvoj energetsko varčnejše tehnologije.

MNENJE Odbora za proračun (24. 11. 2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o osnutku direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
(KOM(2011)0169 – C7‑0105/2011 – 2011/0092(CNS))

Pripravljavka mnenja: Angelika Werthmann

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Davki na energijo se praviloma odmerjajo iz več razlogov, predvsem zaradi ustvarjanja prihodka in tudi zato, da bi vplivali na vedenje potrošnikov ter jih spodbudili k učinkovitejši rabi energije in čistejših energetskih virov.

Vse države članice EU pobirajo davke na energijo, ki so na ravni EU v določeni meri usklajeni. Cilj direktive o obdavčitvi energije iz leta 2003, ki se sedaj uporablja, je zlasti preprečitev izkrivljanja konkurence na notranjem energetskem trgu.

Po njenem sprejetju se je temeljni politični okvir korenito spremenil (Evropski svet marca 2008; konferenca ZN o varstvu podnebja novembra/decembra 2010 v Cancunu). Za obdobje do leta 2020 so bili na področju energije in podnebnih sprememb določeni jasni in velikopotezni cilji politike.

Z osnutkom spremembe namerava Komisija uskladiti štiri področja: podnebne spremembe, energetsko učinkovitost, notranji trg ter spodbujanje rasti in zaposlovanja.

Komisija predlaga, da bi obdavčitev energije v prihodnje razdelili na dva dela: obdavčitev na podlagi vsebnosti CO₂ ter na podlagi vsebnosti energije.

Glede na potekajoče razprave o bodočem novem sistemu virov lastnih sredstev EU[1] je ta predlog Komisije s proračunskega vidika zelo pomemben, saj bi lahko morebitno obdavčitev CO₂ deloma vključili v te bodoče vire lastnih sredstev. Poleg te povezave s proračunom EU se zdijo pripravljavki mnenja pomembne tudi socialne posledice predloga Komisije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Obdavčitev CO₂ bi se lahko obravnavala tudi kot možen sestavni del prihodnjega sistema virov lastnih sredstev za proračun Evropske unije, s čimer bi zmanjšali prispevke držav članic in prispevali k boju proti podnebnim spremembam.

Obrazložitev

Prvotno je bilo že v ustanovnih pogodbah predvideno, da bi se Unija v celoti financirala iz lastnih sredstev. Delna uporaba obdavčitve CO₂, skupaj z možno drugo komponento, bi ustrezala tej pravni podlagi.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev z nizkimi dohodki in dobrodelnih organizacij lahko tvorijo del socialnih ukrepov, ki jih opredelijo države članice. Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj se mora za namen enake obravnave energetskih virov razširiti na vse energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, električno energijo in pogonsko gorivo. Da bi bil njihov vpliv na notranji trg še naprej omejen, se morajo takšne izjeme in zmanjšanja uporabljati samo za neposlovne dejavnosti.

Obrazložitev

Z vidika razpoložljivega dohodka bi s predlagano prihodnjo obdavčitvijo energetskih nosilcev gospodinjstva z nizkimi dohodki v primerjavi z gospodinjstvi s srednjimi ali visokimi dohodki nesorazmerno obremenili. Zaradi poklicnih in zasebnih potreb glede mobilnosti se zdi primerno, da bi možnost oprostitve davka razširili na pogonsko gorivo.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Komisija mora vsaka tri leta, prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižjo raven obdavčitve CO₂ na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO₂, se mora redno pregledovati zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov. Komisija bi morala tudi spremljati trg in s tem zagotoviti, da bi bil trg energije pregleden in da potrošnikov ne bi oškodovale zlorabe trga.

Obrazložitev

Obdavčitev CO₂ bi imela obsežne okoljske in davčne posledice v Uniji, zato bi bilo treba Parlament vključiti v zahteve za poročanje. Svojo vlogo bi izpolnila le, če bi bilo obdobje za poročanje krajše.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Člen 1 - točka 13 - točka a - točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;	(h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, električno energijo in pogonsko gorivo, zlasti v gospodinjstvih z nizkimi dohodki in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;

Obrazložitev

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Člen 1 – točka 14

Direktiva 2003/96/ES

Člen 17 – odstavek 1 – točka a – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Energetsko intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 11, kadar bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami.	„Energetsko intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 11, kadar bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 5,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami.

Obrazložitev

Prag 3,0 % je prenizek, saj bi bilo zajetih preveč podjetij. To bi privedlo do nesorazmerne upravne obremenitve.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.	Vsaka tri leta in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.

Obrazložitev

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
Referenčni dokumenti	KOM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 10.5.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 10.5.2011
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Angelika Werthmann 5.5.2011
Datum sprejetja	22.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Lajos Bokros, Andrea Cozzolino, Jean-Luc Dehaene, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Ivars Godmanis, Estelle Grelier, Carl Haglund, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Giovanni La Via, Vladimír Maňka, Barbara Matera, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, László Surján, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonello Antinoro, Maria Da Graça Carvalho, Frédéric Daerden, Derk Jan Eppink, Paul Rübig, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Arnaud Danjean, Matthias Groote, Bernadette Vergnaud

[1] KOM(2011)0500; reformni koncept „Evropa potrebuje rast“, ur. Alain Lamassoure, Jutta Haug, Guy Verhofstadt.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (7. 2. 2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
(COM(2011)0169 – C7‑0105/2011 – 2011/0092(CNS))

Pripravljavka mnenja: Kathleen Van Brempt

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen predloga Komisije je pregled sedanje direktive o obdavčitvi energije, ki bo z razdelitvijo najnižje ravni obdavčitve energentov na dva dela, se pravi na obdavčitev CO₂ in obdavčitev na podlagi vsebnosti energije, bolje služila uresničevanju ciljev politike na področju podnebnih sprememb, notranji trg energentov pa bo postal jasnejši in pravičnejši.

Predlog je pomemben korak v pravo smer; zlasti nova podlaga za obdavčitev – namesto količine in teže se bo po novem upoštevala vsebnost CO₂ in vsebnost energije – je bistvena, nujna in utemeljena sprememba. Kljub temu obstaja nekaj razlogov za domnevo, da nekateri cilji ne bodo v celoti uresničeni ter da bodo ostale neizkoriščene priložnosti za optimalizacijo prispevka v boju proti podnebnim spremembam, boljšo kakovost okolja v EU in hiter prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Zato pripravljavka mnenja predlaga spremembo predloga Komisije na podlagi naslednjih načel:

– različne vrste zasebnega prevoza bi bilo treba obravnavati enakovredno, da bi dosegli kar največjo internalizacijo stroškov in ustvarili enake konkurenčne pogoje, zato je treba črtati izvzetje za zračni in pomorski promet;

– iz istega razloga bi bilo treba postopno odpraviti izvzetja za kmetijstvo in gozdarstvo;

– če obdavčitev energije ne bo vsaj presegla inflacije in če ne bo povezana s cenami CO₂ na trgu emisij, bo zvodenela njena usmerjevalna funkcija;

– posledica izvzetja gospodinjstev je pomanjkanje spodbud za energetsko učinkovitost hiš, po drugi strani pa vključitev gospodinjstev brez socialnih korekcijskih mehanizmov vodi v pomanjkanje energije, zlasti pri najranljivejših skupinah ljudi;

– biomasa sama po sebi ni CO₂-nevtralna.

Za zaključek bi želela pripravljavka mnenja izraziti podporo predlogu Komisije, saj gre za zelo pomemben korak v pravo smer, toda s sprejetjem nekaterih prilagoditev ter črtanjem nekaterih izvzetij in izjem je mogoče doseči še boljše rezultate.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Zagotoviti bi bilo treba resnično dosledno obdavčitev različnih virov energije znotraj vse Unije in uvesti okvir za obdavčitev obnovljivih virov energije.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Upoštevati bi bilo treba dejanske posledice novega dogovora o obdavčitvi, še zlasti v času, ko je Evropa sredi finančne in gospodarske krize, katere učinke in posledice je treba izmeriti. V zvezi s tem bi bilo treba posodobiti podatke, zbrane med oceno učinka.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Obdavčitev emisij CO₂ je za države članice lahko učinkovito sredstvo, s katerim lahko spodbujajo okoljsko trajnostno vedenje pri potrošnikih in v sektorjih, ki onesnažujejo, ter dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/16/ES. Zaradi potencialne vloge obdavčitve CO₂ so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi. Vendar bi bilo treba pri določanju tovrstnih davčnih predpisov paziti, da bo sistem obdavčitve potrošnje ostal preprost oziroma da se ne bo povečalo upravno breme v zvezi z davki na porabo. Poleg tega davek na CO₂ ne bi smel bistveno povečati cen energije, ker bi dvig cen slabo vplival na konkurenčnost gospodarstva Unije in kupno moč potrošnikov.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

¹ UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) V interesu davčne nevtralnosti bi se morale za vsak element obdavčitve uporabljati iste najnižje ravni obdavčitve vseh energentov, danih v določeno uporabo. Ko se torej predpišejo enake najnižje ravni obdavčitve, bi morale države članice tudi zaradi davčne nevtralnosti zagotoviti enake ravni nacionalne obdavčitve za vse zadevne proizvode. Kjer je to potrebno, bi bilo treba za namene poenotenja teh ravni določiti prehodna obdobja, pri katerih bodo ustrezno upoštevane posebnosti držav članic.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Najnižje ravni obdavčitve CO₂ je treba določiti na podlagi nacionalnih ciljev za države članice, ki so določeni v Odločbi 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ker ta odločba priznava, da je treba prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pravično porazdeliti med države članice, je treba za nekatere države članice določiti prehodna obdobja.

(9) Najnižje ravni obdavčitve CO₂ bi bilo treba določiti na podlagi nacionalnih ciljev za države članice, ki so določeni v Odločbi 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ker ta odločba priznava, da bi bilo treba prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pravično porazdeliti med države članice, bi bilo treba določiti prehodna obdobja.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Možnost, da države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, bi bilo treba ohraniti. Člen 9(2) Direktive 2003/96/ES dovoljuje nekaterim državam članicam, da uporabijo znižano raven za plinsko olje za ogrevanje. Navedena določba ni več združljiva s pravilnim delovanjem notranjega trga in širšimi cilji Pogodbe. Zato bi jo bilo treba črtati.

Obrazložitev

Možnost, da smejo države članice uporabiti nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, bi bilo treba ohraniti, saj nadomestno gorivo za uporabo za komercialni prevoz še ni na voljo.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obrazložitev

Zemeljski plin oziroma biometan sta nadomestka za goriva na osnovi nafte. Povzročata izjemno nizke emisije strupenih ali rakotvornih snovi, skoraj nič emisij delcev, nič emisij reaktivnih ogljikovodikov in manjše emisije dušikovih oksidov, poleg tega je njuno zgorevanje tišje in sta zato idealna kot pogonsko gorivo v mestnem okolju. Poročilo strokovne skupine za prihodnja goriva za promet z dne 25. januarja 2011 navaja, da bi bilo treba spodbujati metan kot eno glavnih nadomestnih goriv v mestnem prometu.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Paziti bi bilo treba, da se položaj gospodinjstev, ki jih je močno prizadela gospodarska in finančna kriza, nekatera med njimi pa so zaradi izrednih gospodarskih razmer socialno ogrožena in izpostavljena energetski revščini, ne bi poslabšal še zaradi povečane davčne obremenitve. Del socialnih ukrepov, ki jih opredelijo države članice, lahko tvorijo izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij. Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj bi se moral za namen enake obravnave energetskih virov razširiti na vse energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje in električna energija. Da bi bil njihov vpliv na notranji trg še naprej omejen, bi se morale takšne izjeme in zmanjšanja uporabljati samo za neposlovne dejavnosti.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) V primeru utekočinjenega naftnega plina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe energije ali možnost izvzetja tega energenta iz obdavčitve niso več upravičene, predvsem če se upošteva potreba po povečanju tržnega deleža obnovljivih virov energije, zato bi jih bilo treba srednjeročno odpraviti. V primeru zemeljskega plina in biometana, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, bi bilo treba ugodnosti v obliki znižanih najnižjih ravni splošne obdavčitve porabe energije ali možnosti, da se ta energenta izvzameta iz obdavčitve, odpraviti šele po oceni izvajanja določil te direktive glede ravni obdavčitve zemeljskega plina v cestnem prometu, ki jo Komisija opravi do leta 2023. V oceni bi bilo treba med drugim preučiti napredek glede razpoložljivosti zemeljskega plina in biometana, rast omrežja polnilnih postaj v Evropi, tržni delež vozil na zemeljski plin v Uniji, inovacije in tehnološki razvoj biometana kot goriva, namenjenega uporabi v prometu, ter dejansko vrednost najnižje ravni obdavčitve.

Obrazložitev

Biometan je eden glavnih stebrov za uresničitev 10-odstotnega cilja za biogoriva do leta 2020. Razvoj na tem področju je povezan z razvojem vozil na zemeljski plin in posledično z ugodno davčno obravnavo, ki bo omogočala razvoj polnilne infrastrukture za metan. Metan, razpoložljiv nadomestek za goriva na osnovi nafte, povzroča zelo nizke emisije nemetanskih ogljikovodikov, trdnih delcev in dušikovih oksidov, s čimer izboljšuje kakovost zraka v mestih, obenem pa zmanjšuje hrup in količino CO₂. Primerno zakonodajno orodje, s katerim naj bi ocenili potrebo po ohranitvi ugodne davčne obravnave za nadomestna goriva, tudi z vidika razvoja plinastih goriv iz obnovljivih virov, je „revizijska klavzula“.

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18a) Če želimo doseči 60-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, kot je določeno v beli knjigi Komisije z dne 28. marca 2011 „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“, in sicer s prepolovitvijo uporabe avtomobilov s konvencionalnim gorivom v mestnem prometu do leta 2030, je treba še naprej spodbujati tržni razvoj vodika in elektrike, ki sta v poročilu o prihodnjih gorivih za promet strokovne skupine za alternativna goriva pod vodstvom generalnega direktorata za mobilnost in promet, ki ga je Komisija predstavila 25. januarja 2011, nakazana kot glavni možnosti. Ker vse več zakonodaje EU, na primer nove smernice o omrežju TEN-T, podpira vključevanje nizkoogljičnih tehnologij na področju goriva za promet, bo treba bolje razumeti vpliv sedanje in prihodnje energetske in okoljske zakonodaje EU na uveljavitev uporabe nadomestnih goriv, kot sta vodik in elektrika, v evropskem energetskem in prometnem sistemu. Predlog Komisije (ki naj bi bil vložen do 31. decembra 2011) glede metodologije za izračun prispevka vodika iz obnovljivih virov v skupno mešanici goriv, kot je omenjeno v členu 3(4)(c)) Direktive 2009/28/ES, bi morala spremljati ocena učinka predlaganih sprememb k Direktivi 2003/96/ES, da bi spodbudili uporabo vodika iz obnovljivih virov kot čistega in energetsko učinkovitega goriva za uporabo v prometu.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojske dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič. Kar zadeva obdavčitev CO₂, bi bilo treba pri obravnavi zadevnih sektorjev upoštevati velikost in obseg proizvodnje kmetijskih gospodarstev. V kmetijskem sektorju mora tovrstna obdavčitev temeljiti tudi na zmogljivosti zajemanja CO₂, ki jo zagotavljajo na primer trajni travniki.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Splošna pravila, ki jih uvaja ta direktiva, upoštevajo značilnosti goriv, ki bodisi so biomasa ali so pridobljena iz biomase in ki so skladna s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES, ob upoštevanju tako prispevka k ravnovesju CO₂ kot tudi nižje energijske vsebnosti tekočih biogoriv na količinsko enoto v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi fosilnimi gorivi. Zato bi bilo treba določbe iz Direktive 2003/96/ES, ki omogočajo zmanjšanja ali izjeme za navedena goriva, srednjeročno odpraviti. V vmesnem obdobju bi bilo treba zagotoviti, da se bodo te določbe uporabljale v skladu s splošnimi pravili, ki jih ta direktiva uvaja. Pri biogorivih in tekočih biogorivih, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, naj bi zato države članice uporabljale dodatne davčne ugodnosti le, če izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 te direktive. V primeru biometana je energijska vsebnost na količinsko enoto enaka kot pri zemeljskem plinu. Ker vnos biometana v omrežje zemeljskega plina prispeva k povečanju deleža obnovljivih virov, bi moral biti biometan izvzet iz obdavčitve glede CO₂ in energijske vsebnosti, če je proizveden v skladu s trajnostnimi merili iz člena 17 Direktive 2009/28/ES.

Obrazložitev

Biometan je eden glavnih stebrov za uresničitev obveznega 10-odstotnega cilja za biogoriva v prometu do leta 2020. Pri mešanju zemeljskega plina in biometana ni nobenih omejitev, saj imata enako molekulsko sestavo. Sta edina razpoložljiva nadomestka gorivom na osnovi nafte, ki povzročata nižje emisije. Zato mora biti biometan oproščen davkov na CO₂ in energijo. Delež vnosa biometana v omrežje zemeljskega plina se odšteje od skupnega davka na zemeljski plin.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Komisija bi morala vsaka tri leta, prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Svetu o uporabi te direktive, pri čemer bi morala predvsem preučiti najnižjo raven obdavčitve CO₂ na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO₂, bi se moral redno pregledovati, zlasti upoštevaje morebitne nove dokaze.

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2 – točka a a (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) Vstavi se naslednji odstavek:
	„1a. Komisija do 31. decembra 2012 predstavi predlog za vključitev najnižje davčne stopnje za jedrske gorivne palice, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, v to direktivo ter za uvrstitev jedrskih gorivnih palic med energente iz odstavka 1 tega člena.“

Obrazložitev

Ta pregled direktive o obdavčitvi energije ne obravnava vprašanja jedrskih goriv, čeprav zunanji dejavniki, povezani z uporabo jedrske energije, tveganje zaradi morebitnih jedrskih nesreč ter zahteva po enakih pogojih za različne vire energije upravičujejo vključitev najnižje davčne stopnje za jedrske gorivne palice v to direktivo. Ta najnižja davčna stopnja bi morala biti skladna s finančnimi prednostmi jedrske energije zaradi podražitev električne energije, ki so posledica sistema EU za trgovanje z emisijami.

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2003/96/ES

Člen 3 – točka b – druga alinea


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– dvojno uporabo energentov	– energetsko intenzivno industrijo in dvojno uporabo energentov

Obrazložitev

V direktivi bi bilo dobro navesti, da se ne nanaša na energetsko intenzivno industrijo, in tako zagotoviti, da bodo vse energetsko intenzivne industrijske panoge enako obravnavane.

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Brez poseganja v izjeme, diferenciacije in zmanjšanja iz te direktive, države članice zagotovijo, da se v primeru, kadar so v Prilogi I v zvezi z določeno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, določijo enake ravni obdavčitve za proizvode, dane v navedeno uporabo. Brez poseganja v člen 15(1)(i) za pogonska goriva iz preglednice A Priloge I, se to uporablja od 1. januarja 2023.	3. Brez poseganja v izjeme, diferenciacije in zmanjšanja iz te direktive države članice zagotovijo, da se v primeru, kadar so v Prilogi I v zvezi z določeno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, določijo enake ravni obdavčitve za proizvode, dane v navedeno uporabo. Brez poseganja v člen 15(1)(i) za pogonska goriva iz preglednice A Priloge I se to pravilo uporablja od 1. januarja 2023. Za komercialni prevoz se uporabljajo odstopanja iz člena 7.

Obrazložitev

Ohraniti je treba možnost, v skladu s katero lahko države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, saj trenutno še ni na voljo nobeno nadomestno gorivo za uporabo za komercialni prevoz.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za zemeljski plin in biometan, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, se lahko najnižja raven splošne obdavčitve porabe energije zviša šele po oceni izvajanja določil te direktive glede ravni obdavčitve zemeljskega plina v cestnem prometu, opravljeni do leta 2023. V oceni bi bilo treba med drugim preučiti napredek glede razpoložljivosti zemeljskega plina in biometana, rast omrežja polnilnih postaj v Evropi, tržni delež vozil na zemeljski plin v Uniji, inovacije in tehnološki razvoj biometana kot goriva za promet, ter dejansko vrednost najnižje ravni obdavčitve.

Obrazložitev

Zemeljski plin in biometan je mogoče uporabljati v obstoječih motorjih z notranjim zgorevanjem brez omejitev glede mešanja. Biometan je eden glavnih stebrov za uresničitev obveznega 10-odstotnega cilja za biogoriva v prometu do leta 2020. Njegov razvoj je povezan z razvojem vozil na zemeljski plin in posledično z ugodno davčno obravnavo, ki bi omogočala razvoj polnilne infrastrukture za metan. Metan, razpoložljiv nadomestek za goriva na osnovi nafte, povzroča zelo nizke emisije nemetanskih ogljikovodikov, trdnih delcev in dušikovih oksidov, s čimer izboljšuje kakovost zraka v mestih, obenem pa občutno zmanjšuje hrup in količino CO₂.

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Člen 1 – točka 5 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 5 – tretja alinea


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (tudi taksije), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;	– za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (razen taksijev, ki uporabljajo pogonska goriva na osnovi nafte), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;

Obrazložitev

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Člen 1 – točka 6

Direktiva 2003/96/ES

Člen 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I.	1. S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I.
	2. Države članice lahko razlikujejo med plinskim oljem za komercialno in nekomercialno rabo.
	„Komercialno plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo“, pomeni plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za naslednje namene:
	(a) prevoz blaga proti plačilu ali za lastne potrebe z motornim vozilom ali tovornjakom s prikolico, namenjenim izključno cestnemu prevozu blaga,
	(b) redni ali občasni prevoz potnikov z motornim vozilom.
	3. Države članice določijo možnost uporabe drugačnega sistema obračunavanja davkov za komercialne prevoznike.

Obrazložitev

Ohraniti je treba možnost, da smejo države članice uporabiti nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, saj nadomestnega goriva za uporabo za komercialni prevoz še ni.

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka a - točka iii

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14 – odstavek 1 – točka (e)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) do 31. decembra 2020 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v pristaniščih.	(e) električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v pristaniščih.

Obrazložitev

Naložbe v pristanišča in ladje, ki plovilom omogočajo priključitev v električno omrežje na pomolu, so obsežne, zato ne bi smeli omejiti trajanja izvzetja, če želimo v prihodnjih letih v evropskih pristaniščih doseči večje število tovrstnih pobud. Če bi dopustili možnost obdavčitve te električne energije po letu 2021, bi ovirali naložbe.

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a - točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka (h)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;	(h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti;

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a - točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka (i)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) Do 1. januarja 2023 zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, uporabljena kot pogonsko sredstvo;	(i) Do 1. januarja 2023 zemeljski plin, biometan in utekočinjeni naftni plin, uporabljeni kot pogonsko gorivo, brez poseganja v člen 29(3a);

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a - točka i a (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka (m) (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) doda se naslednja točka:
	„(m) utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja za ogrevanje, tudi z odstopanjem od člena 4(3) te direktive;“

Obrazložitev

Države članice morajo imeti možnost, da uporabijo odstopanja od najnižjih določenih ravni trošarin in od načela davčne nevtralnosti iz odstavka 4(3). Odstopanja upravičujeta okoljska vloga utekočinjenega naftnega plina (zmanjšanje CO₂ v primerjavi z drugimi tradicionalnimi gorivi) in njegova socialna vloga, saj omogoča dobavo energije za primarno uporabo (ogrevanje, kuhanje in pripravo sanitarne tople vode) državljanom na obrobnih območjih (redko poseljena območja, podeželska ali gorska območja in otoki).

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Za upravičence velja ureditev, ki mora pripeljati do povečane energetske učinkovitosti, ki je na splošno enakovredna tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije.	3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojskih dejavnostih ter v gozdarstvu.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 a*– točka a - točka i a (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) Doda se naslednji pododstavek:
__________________	„V primeru biometana je energijska vsebnost na količinsko enoto enaka kot pri zemeljskem plinu. Ker vnos biometana v omrežje zemeljskega plina prispeva k povečanju deleža obnovljivih virov, bi moral biti biometan izvzet iz obdavčitve glede CO₂ in energijske vsebnosti, če je proizveden v skladu s trajnostnimi merili iz člena 17 Direktive 2009/28/ES.“
^*^{Predlog Komisije za členom 1, točka 13 napačno vsebuje številko (1) namesto točke 14.}

Obrazložitev

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.	Komisija vsaka tri leta, prvič pa do konca leta 2015 predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in po potrebi predlog za njeno spremembo.

Obrazložitev

Za hitro vključitev novega razvoja in tehnoloških dosežkov ter za spremljanje razvoja na trgu z ogljikom bi bilo treba davčne stopnje preverjati in po potrebi spremeniti vsaka tri leta.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – pododstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija do leta 2023 predloži Svetu oceno o izvajanju določb te direktive glede stopnje obdavčitve zemeljskega plina v cestnem prometu in predlog za njene spremembe. V oceni je med drugim preučen napredek glede razpoložljivosti zemeljskega plina in biometana, rast omrežja polnilnih postaj v Evropi, tržni delež vozil na zemeljski plin v Uniji, inovacije in tehnološki razvoj biometana kot goriva za promet, ter dejanska vrednost najnižje ravni obdavčitve.

Obrazložitev

Primerno zakonodajno orodje, s katerim bi srednjeročno ocenili potrebo po ohranitvi ugodne davčne obravnave za nadomestna goriva, tudi z vidika razvoja plinastih goriv iz obnovljivih virov, bi bila „revizijska klavzula“. Biometan je eden glavnih stebrov za uresničitev 10-odstotnega cilja za biogoriva v prometu do leta 2020. Ker je razvoj biometana povezan z razvojem vozil na zemeljski plin, je srednjeročno gledano potrebna ugodna davčna obravnava. Zemeljski plin oziroma biometan povzročata zelo nizke emisije onesnaževal, obenem pa občutno zmanjšujeta hrup in emisije CO₂ v primerjavi z dizelskimi in bencinskimi motorji.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
Referenčni dokumenti	COM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 10.5.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 10.5.2011
Obravnava v odboru	26.10.2011
Datum sprejetja	31.1.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 16 19
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	János Áder, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Sirpa Pietikäinen, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Vicky Ford, Romana Jordan Cizelj, Filip Kaczmarek, Riikka Manner, Marisa Matias, Miroslav Mikolášik, Bill Newton Dunn, James Nicholson, Bart Staes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Andrea Zanoni
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Julie Girling, Emma McClarkin

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (7. 2. 2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Pripravljavec mnenja(*): Béla Kovács

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Splošni namen predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije je preoblikovati način obdavčevanja energije, da bi podprli cilj prehoda na nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo ter preprečili težave na notranjem trgu. Smoter predloga je zagotoviti dosledno ravnanje z viri energije, omogočiti prilagojen okvir za obdavčenje energije iz obnovljivih virov in oblikovati okvir za obdavčitev ogljikovega dioksida.

V ta namen direktiva o obdavčitvi energije predlaga, da bi najnižjo stopnjo davka na energetske proizvode razdelili na dva dela:

1. obdavčitev, povezano s CO₂, in sicer na podlagi emisij CO₂pri posameznem energetskem proizvodu po dogovorjeni višini 20 EUR na tono CO₂;

2. davek na splošno porabo energije na podlagi energetske vsebnosti, merjeno v gigajoulih, ne glede na energetski proizvod.

Stališče pripravljavca mnenja:

Pripravljavec mnenja odbora ITRE načeloma pozdravlja splošne cilje predlagane revizije direktive o obdavčitvi energije, zlasti namero, da bi jo bolj uskladili z energetskimi in podnebnimi cilji EU. Ima pa pridržke glede morebitnega učinka tega predloga na diskrecijsko pravico držav članic po Lizbonski pogodbi, da same odločajo o mešanici energetskih virov. Ta predlog bo imel znatne posledice za avtonomijo davčne ureditve v državah članicah in za podjetja, ki poslujejo na energetskem trgu. Zato je treba ukrepanje na ravni EU natančno utemeljiti in uskladiti s predlagano pravno podlago.

Pripravljavec mnenja poudarja, da ocena učinka ne vsebuje podrobne izjave, ki bi omogočala oceno skladnosti z načelom subsidiarnosti (in sorazmernosti), kot določa člen 5 Protokola št. 2. Čeprav sodi predlog v deljeno pristojnost Unije in držav članic, pripravljavec mnenja ugotavlja, da predlagana revizija direktive o obdavčitvi energije ni vedno omejena na uresničevanje ciljev, vsekakor pa bi bilo treba odločitve sprejemati čim bliže državljanom EU. Odstopanje od te predpostavke ne bi smelo biti samoumevno, ampak ga je treba utemeljiti dovolj natančno in jasno, da bodo lahko državljani EU razumeli kvalitativne in kvantitativne razloge za sklep, da so namesto nacionalnih ukrepov potrebni ukrepi na ravni EU.

Pripravljavec mnenja ima pomisleke tudi glede morebitnih gospodarskih in socialno-ekonomskih učinkov predlagane revizije.

Predlaga, da bi se vsi ukrepi v zvezi z revizijo sedanje direktive najprej skrbno analizirali glede vpliva na gospodarstvo posameznih držav članic, poleg tega pa bi morala revidirana direktiva predlagati prožne in stvarne rešitve, prilagojene tem gospodarstvom. Ob tem želi tudi spomniti, da so potrebna realna prehodna obdobja.

Pripravljavec mnenja obžaluje, da v predlogu Komisije ni dovolj zajeta industrijska politika. Revizija direktive o obdavčitvi energije bo omogočila skupen energetski davek na podlagi energetske vsebnosti goriv, za kar bodo v večini držav članic potrebne velike spremembe v ravni obdavčitve različnih virov. Pomembno je, da se oceni vpliv na vse panoge in poslovne sektorje, da bi zagotovili evropsko konkurenčnost. Pregled direktive ne bi smel povzročati motenj na trgu zaradi izgubljanja delovnih mest. Poleg tega je treba zagotoviti skladnost z drugimi področji politike.

Minimalne stopnje so bile nazadnje določene leta 2003 in pripravljavec mnenja soglaša, da bi jih bilo treba revidirati, da bi upoštevali inflacijo ter še naprej omogočali učinkovit okvir enotnega trga, v katerem bi bil upoštevan tudi okoljski vpliv različnih goriv. Spomniti želi, da bi samodejno prilagajanje minimalne stopnje državam članicam odvzelo nadzor nad prihodnjimi minimalnimi stopnjami v EU. Boji pa se, da bi izvajanje direktive, kakor jo predlaga Evropska komisija, privedlo do višjih cen premoga, zemeljskega plina, kurilnega olja in dizelskega goriva ter zaradi dražjega ogrevanja in cen izdelkov za končne uporabnike imelo neposreden negativni socialni učinek. Samodejno prilagajanje splošnega davka na porabo bi končnega porabnika nerazumno in nesorazmerno obremenilo. Pripravljavec mnenja opominja, da so cene goriva v zadnjih nekaj letih že precej zrasle.

Boji se, da bo omejena prožnost, ki jo državam članicam dopušča predlagana revizija direktive o obdavčitvi energije, povzročila vse večje stroške za energijo in gorivo v sektorjih, kot so kmetijstvo, vrtnarstvo, ribogojstvo in gozdarstvo.

Ostaja pri mnenju, da bi morale imeti države članice možnost, da same določajo strukturo svojih davkov, kot tudi razmerja med nacionalnimi davčnimi stopnjami za energente. Spomniti želi, da so bile za evropsko zakonodajo o kakovosti zraka in CO₂potrebne ogromne naložbe, zato bi bilo treba pri različnem obdavčevanju dizelskega goriva in bencina še naprej omogočati davčne spodbude za dizelsko gorivo zaradi večje energetske učinkovitosti in tehnologijo za večji prihranek CO₂, davek na to gorivo pa ne bi smel biti višji kot davek na bencin.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) V interesu tehnološke nevtralnosti bi se morale uporabljati najnižje ravni obdavčitve vseh energentov, danih v določeno uporabo. Enake stopnje nacionalne obdavčitve niso potrebne, kadar gre za energetsko politiko.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive – akt o spremembi

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

črtano

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Člen 9(2) Direktive 2003/96/ES dovoljuje nekaterim državam članicam, da uporabijo znižano raven za plinsko olje za ogrevanje. Navedena določba ni več združljiva s pravilnim delovanjem notranjega trga in širšimi cilji Pogodbe. Zato jo je treba črtati.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Vsaka reforma obdavčitve energije bi morala zagotoviti, da sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, ne bodo v slabšem položaju v primerjavi s sektorji, ki jih ta sistem pokriva.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) V primeru utekočinjenega naftnega plina, ki se uporablja kot motorno gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe energije ali možnost izvzetja tega goriva iz obdavčitve niso več upravičene, predvsem če se upošteva potreba po povečanju tržnega deleža obnovljivih virov energije, zato jih je treba srednjeročno odpraviti.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2003/96/ES

Člen 1 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice morajo uvesti obdavčitev energentov in električne energije v skladu s to direktivo.	1. Države članice morajo uvesti obdavčitev energentov in električne energije v skladu s to direktivo in tako zagotoviti, da bodo blago in storitve na voljo po dostopnih cenah in da prebivalci ne bodo izpostavljeni nevarnosti energetske revščine. V ta namen bo Komisija izvedla ocene učinka.

Obrazložitev

Glavni cilj Evropske unije je zagotoviti blaginjo svojih državljanov.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 2 – odstavek 1 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) iz oznak KN 2909 19 10 in 3824 90 91;“	(h) iz oznak KN 2909 19 10 in 3824 90 97;“

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2 – točka a – točka ii

Direktiva 2003/96/ES

Člen 2 – odstavek 1 – točka j


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) iz oznak KN 2909 19 90, 3823 19 90 in 3824 90 97, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.“	(j) iz oznak KN 2909 19 90 in 3823 19 90, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.“

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Člen 1 – točka 3

Direktiva 2003/96/ES

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) električno energijo, ki se uporablja za črpanje namakalne vode;

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4 – točka b – uvodni del

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Dodata se odstavka 3 in 4: „3.	črtano

Obrazložitev

Ta določba je v nasprotju z načelom subsidiarnosti, ker omejuje svobodo držav članic pri določanju njihove davčne politike.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Brez poseganja v izjeme, diferenciacije in zmanjšanja iz te direktive, države članice zagotovijo, da se v primeru, kadar so v Prilogi I v zvezi z določeno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, določijo enake ravni obdavčitve za proizvode, dane v navedeno uporabo. Brez poseganja v člen 15(1)(i) za pogonska goriva iz preglednice A Priloge I, se to uporablja od 1. januarja 2023.	črtano

Predlog spremembe 12

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V prvem pododstavku se vsaka uporaba, za katero je v preglednicah A, B oziroma C Priloge I opredeljena najnižja raven obdavčitve, šteje za eno samo uporabo.	črtano

Obrazložitev

Gl. uvodno izjavo 12.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, določene v tej direktivi, se prilagodijo vsaka tri leta z začetkom od 1. julija 2016, da bi se upoštevale spremembe v usklajenem indeksu potrošniških cen z izjemo energije in nepredelane hrane, ki ga je objavil Eurostat. Tako pridobljene najnižje ravni obdavčitve objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije.	črtano

Obrazložitev

Ta določba je v nasprotju z načelom subsidiarnosti, ker omejuje svobodo držav članic pri določanju njihove davčne politike.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Najnižje ravni se prilagodijo samodejno s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska v evrih glede na odstotek spremembe v navedenem indeksu v teku treh predhodnih koledarskih let. Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 0,5 %, se prilagoditev ne izvede.“	črtano

Obrazložitev

Samodejno prilagajanje najnižjih ravni bi državam članicam odvzelo nadzor nad višino prihodnjih najnižjih ravni v EU.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Člen 1 – točka 5 – točka a

Direktiva 2003/96/ES

Člen 5 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Pod pogojem, da upoštevajo najnižje ravni obdavčitve, ki so določene s to direktivo, države članice lahko, pod davčnim nadzorom, uveljavijo diferencirane davčne stopnje v naslednjih primerih:“	„Pod pogojem, da upoštevajo najnižje ravni obdavčitve, ki so določene v skladu s to direktivo, države članice lahko, pod davčnim nadzorom, uveljavijo diferencirane davčne stopnje v naslednjih primerih:“

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Člen 1 – točka 6 – uvodni del

Direktiva 2003/96/ES

Člen 7 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Člen 7 se nadomesti z naslednjim:	(6) V členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Člen 1 – točka 11 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Razen splošnih določb iz Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarine in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS(*) o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Unije, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje:	1. „Razen splošnih določb iz Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarine in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS(*) o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Unije, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja energetske revščine, izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje:

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a - točka i (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka (b a) (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-i) doda se naslednja točka:
	„(ba) do 1. januarja 2023 električna energija, ki se uporablja za polnjenje električnih in hibridnih vozil za cestni prevoz.“

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;	(h) električno energijo, zemeljski plin, premog, trda goriva in druge energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka i


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) do 1. januarja 2023 zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, uporabljena kot pogonsko sredstvo;“	(i) do 1. januarja 2023 zemeljski plin, bioplin in utekočinjeni naftni plin, uporabljeni kot pogonsko sredstvo ter utekočinjeni naftni plin, uporabljen kot gorivo;

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i a (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka l a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) doda se naslednja točka:
	„(la) zemeljski plin in biometan, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, vsaj dokler delež obnovljivih virov energije, uporabljenih v prometnem sektorju, ne zraste na 10 %. Komisija stalno spremlja tržna gibanja in pravočasno predloži ustrezne zakonodajne predloge.“

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka a – točka ii

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) doda se naslednji pododstavek:	črtano
„Točke (a) do (e) in (g) se uporabljajo samo za splošno obdavčitev porabe energije.“

Predlog spremembe 23

Predlog direktive – akt o spremembi

Člen 1 – točka 13 – točka (b)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Za upravičence velja ureditev, ki mora pripeljati do povečane energetske učinkovitosti, ki je na splošno enakovredna tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije.“	3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven obdavčitve, vključno z ničelno stopnjo, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo za namakanje, pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojskih dejavnostih ter v gozdarstvu.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da kmetijske, vrtnarske, ribogojske in gozdarske dejavnosti obdavčijo tudi z ničelno stopnjo.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka 1 – točka a – točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Do 1. januarja 2023 lahko države članice, brez poseganja v odstavek 5 tega člena, uporabijo izjemo ali znižano stopnjo splošne obdavčitve porabe energije pod davčnim nadzorom za obdavčljive proizvode iz člena 2 te direktive, kadar so takšni proizvodi sestavljeni iz ali vsebujejo enega ali več naslednjih proizvodov in kadar so – v primeru biogoriv in tekočih biogoriv, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES – ti proizvodi skladni s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene direktive:“	1. Do 1. januarja 2023 lahko države članice, brez poseganja v odstavek 5 tega člena, uporabijo izjemo ali znižano stopnjo splošne obdavčitve porabe energije pod davčnim nadzorom za obdavčljive proizvode iz člena 2 te direktive, kadar so takšni proizvodi sestavljeni iz ali vsebujejo enega ali več naslednjih proizvodov ali kadar so – v primeru biogoriv in tekočih biogoriv, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES – ti proizvodi skladni s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene direktive ali kadar je – v primeru pogonskih goriv – njihov tržni delež manjši od 5 %:

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Člen 1 – točka 14

Direktiva 2003/96/ES

Člen 18 – odstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Bolgarija, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška lahko za uporabe iz členov 8 in 9 uporabijo prehodno obdobje do 1. januarja 2021 za namen uvedbe obdavčitve CO₂. Če se Unija odloči, da je treba ravni emisij toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšati za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi, doseženimi leta 1990, Komisija pregleda uporabo teh prehodnih obdobij in, če je potrebno, predstavi predlog za namen njihovega skrajšanja in/ali spremembe najnižjih ravni obdavčitve CO2, kot je določeno v Prilogi I.“	5. Bolgarija, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška lahko za uporabe iz členov 8 in 9 uporabijo prehodno obdobje do 1. januarja 2030 za namen uvedbe obdavčitve CO₂ Če se Unija odloči, da je treba ravni emisij toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšati za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi, doseženimi leta 1990, Komisija pregleda uporabo teh prehodnih obdobij in, če je potrebno, predstavi predlog za znižanje najnižjih ravni obdavčitve CO₂ v primerjavi s tistimi iz Priloge I.“

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Člen 1 – točka 19

Direktiva 2003/96/ES

Člen 27 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(5) se dodeli Komisiji za nedoločen čas.	1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.	Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te direktive ter vplivu njene uporabe na gospodarstvo Unije in blaginjo državljanov Unije. Če se v poročilu ugotovi, da so k tej direktivi potrebni predlogi sprememb, Komisija predloži ustrezen predlog.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poročilo Komisije med drugim preuči najnižjo raven obdavčitve CO2, vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, uporabo električne energije v prometu, ter utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Poročilo upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše cilje Pogodbe.	Poročilo Komisije med drugim preuči najnižjo raven obdavčitve CO2, vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, uporabo električne energije v prometu, ter utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Poročilo upošteva vpliv na cene blaga in storitev ter na energetsko revščino med prebivalci držav članic, pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše cilje Pogodbe ter uspeh prizadevanj za uporabo davčnih prihodkov za povečanje energetske učinkovitosti sektorja.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2003/96/ES

Priloga I – RazpredelnicaA – stolpec 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obdavčitev CO₂	Obdavčitev CO₂
1. januar 2013	1. januar 2013
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2003/96/ES

Priloga I – Razpredelnica A – stolpec 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Splošna obdavčitev porabe energije	črtano
1 januar 2018
9.6 EUR/GJ
9.6 EUR/GJ
9.6 EUR/GJ
9.6 EUR/GJ
9.6 EUR/GJ

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2003/96/ES

Priloga I – Razpredelnica A – vrstica 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Zemeljski plin

Oznake KN 2711 11 00 in 2711 21 00

20 EUR/t CO₂

1,5 EUR/GJ

5,5 EUR/GJ

9,6 EUR/GJ

Predlog spremembe

Zemeljski plin

Oznake KN 2711 11 00 in 2711 21 00

20 EUR/t CO₂

1,0 EUR/GJ

Predlog spremembe 32

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2003/96/ES

Priloga I – Razpredelnica B – stolpec 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obdavčitev CO₂	Obdavčitev CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Priloga

Direktiva 2003/96/ES

Priloga I – Razpredelnica C – stolpec 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obdavčitev CO₂	Obdavčitev CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂
20 EUR/t CO₂	12 EUR/t CO₂

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
Referenčni dokumenti	COM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 10.5.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 10.5.2011
Obravnava v odboru	20.10.2011
Datum sprejetja	6.2.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 25 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Vicky Ford, Norbert Glante, Robert Goebbels, András Gyürk, Jacky Hénin, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Béla Kovács, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Jens Rohde, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonio Cancian, António Fernando Correia De Campos, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Seán Kelly, Bernd Lange, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Zofija Mazej Kukovič, Morten Messerschmidt, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Silvia-Adriana Ţicău
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Michael Theurer

MNENJE Odbora za promet in turizem (2.12.2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
(KOM(2011)0169 – C7‑0105/2011 – 2011/0092(CNS))

Pripravljavec mnenja: Brian Simpson

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Predlog Komisije

Sedanja Direktiva o obdavčitvi energije določa minimalne stopnje za obdavčitev energentov, ki se uporabljajo kot pogonska goriva, goriva za ogrevanje in za elektriko. Te stopnje na splošno veljajo za količino porabljenega energenta. Komisija meni, da ima ta sistem vrsto negativnih posledic, kot je spodbujanje dejanj, ki so v nasprotju s cilji EU na področju podnebnih sprememb ali ki izkrivljajo notranji trg.

S svojim predlogom za revizijo namerava Komisija odpraviti te negativne posledice. Ena izmed glavnih zamisli je nova struktura obdavčitve energije z razdelitvijo najnižje stopnje obdavčitve energentov na dva dela:

1) prvi bi temeljil na emisijah CO₂ posameznih energentov. vsi tisti viri energije, ki so ali priznani kot prosti CO₂ ali pa bodo ta naziv pridobili v prihodnosti, bi morali biti neobdavčeni.

2) drugi bi temeljil na vsebnosti energije na gigajoul ne glede na energent, s čimer bi se zagotovila spodbuda za varčevanje z energijo.

Hkrati je namen predloga, da bi Direktivo o obdavčitvi energije bolje uskladili z drugimi politikami EU, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Komisija v zvezi s tem predlaga, naj se obdavčitve v zvezi s CO₂ ne uporabljajo za naprave, za katere velja sistem trgovanja z emisijami, kar vključuje tudi letalstvo.

Prometno politiko zadevajo tudi številni drugi vidiki predloga:

– odprava možnosti za države članice, da lahko razlikujejo med davčno obravnavo komercialne in nekomercialne uporabe plinskega olja kot pogonskega goriva;

– odprava možnosti uporabe nižje ravni splošne obdavčitve porabe energije za taksije, ker ta ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu;

– posodabljanje opredelitev standardnih rezervoarjev in posebnih zabojnikov.

Na koncu Komisija predlaga, da se izvzame električno energijo z obrežja, zagotovljeno ladjam, ko so te zasidrane v pristanišču, in da se ohranijo obstoječe obveznosti držav članic da iz obdavčitve izvzamejo gorivo, ki se uporablja za zračni in pomorski promet. Komisija glede celinskih plovnih poti predlaga, da se ohranijo sedanja pravila, ki državam članicam omogočajo, da uporabijo popolno ali delno izvzetje iz obdavčitve ali znižanje njene ravni.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Treba je zagotoviti neprekinjeno pravilno delovanje notranjega trga v okviru novih zahtev, ki se nanašajo na omejevanje podnebnih sprememb, uporabo obnovljivih energetskih virov in varčevanje z energijo, kot potrjujejo sklepi predsedstva Evropskega Sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter 11. in 12. decembra 2008. Zato je treba zagotoviti dosledno obravnavo energetskih virov iz te direktive, da bi se vzpostavili enaki pogoji za porabnike energije ne glede na energetski vir, ki ga uporabljajo.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Obdavčitev energentov bi morala biti tehnološko nevtralna, s čimer bi omogočili razvoj novih tehnologij.

Obrazložitev

Politika Komisije mora biti popolnoma tehnološko nevtralna, da bi omogočila razvoj novih tehnologij. Od obstoječih tehnologij bi morali ohraniti le najbolj trajnostne in učinkovite.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Glavni namen obdavčitve energije je spodbujati porabnike, da jo učinkoviteje uporabljajo in pridobivajo iz čistejših virov. Obdavčitev emisij CO₂ je za države članice lahko stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/16/ES. Zaradi potencialne vloge obdavčitve CO₂ so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Ker je za obdavčitev energije potreben ustrezen okvir, je treba vsakega izmed teh elementov izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO₂ se je treba sklicevati na emisije CO₂, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO₂, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pri splošni obdavčitvi porabe energije se je treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. V tem okviru je treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi morajo biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO₂, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija. Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Kar zadeva možnost, da države članice uporabijo nižjo raven obdavčitve za komercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva v primerjavi z nekomercialno, pa se zdi, da ta določba ni več združljiva z zahtevo po izboljšanju energetske učinkovitosti in potrebo po obravnavi čedalje večjega vpliva prometa na okolje, zato jo je treba črtati. Komisija bi morala zato preučiti razlikovanje med komercialno in nekomercialno uporabo, da bi prevozna podjetja dobila priložnost, da se prilagodijo na izhod iz prehodnega obdobja, če bo po izvedbi ustrezne ocene učinka predviden konec takega razlikovanja. Člen 9(2) Direktive 2003/96/ES dovoljuje nekaterim državam članicam, da uporabijo znižano raven za plinsko olje za ogrevanje. Navedena določba ni več združljiva s pravilnim delovanjem notranjega trga in širšimi cilji Pogodbe. Zato jo je treba črtati.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obrazložitev

Šteti je treba, da so taksiji javno prevozno sredstvo, ki prispeva k zmanjšanju zastojev. Zato bi morali imeti še naprej možnost uživati izjeme za gorivo.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Direktiva 2003/96/ES zavezuje države članice, da iz obdavčenja izvzamejo gorivo za plovbo v vodah Skupnosti, kakor tudi električno energijo, proizvedeno na krovu plovil, tudi kadar so slednja privezana v pristanišču. Poleg tega lahko države članice to ugodno davčno obravnavo razširijo na celinske plovne poti. V nekaterih pristaniščih obstajajo čistejše nadomestne možnosti pri uporabi električne energije z obrežja, ki pa je obdavčljiva. Da bi se še pred sprejetjem celovitejšega okvira o tej zadevi določila prva spodbuda za razvoj in uporabo te tehnologije, morajo države članice iz obdavčitve energije izvzeti uporabo obrežne električne energije na plovilih, ki so privezana v pristanišču. Ta izjema se mora uporabljati dovolj dolgo, da se upravljavcev pristanišč ne bi odvrnilo od potrebnih naložb, vendar pa mora biti časovno omejena na tak način, da bo njena delna ali celovita ohranitev pravočasno vsebovana v novi odločitvi.

(19) Direktiva 2003/96/ES zavezuje države članice, da iz obdavčenja izvzamejo električno energijo, proizvedeno na krovu plovil, tudi kadar so slednja privezana v pristanišču. V nekaterih pristaniščih obstajajo čistejše nadomestne možnosti pri uporabi električne energije z obrežja, ki pa je obdavčljiva. Da bi preprečile proizvodnjo električne energije iz goriva na krovu plovila, medtem ko je to privezano v pristanišču, in s tem povezano onesnaževanja lokalnega zraka, ki ga ta povzroča, morajo države članice iz obdavčitve energije izvzeti uporabo obrežne električne energije na plovilih, ki so privezana v morskem pristanišču ali pristanišču na celinskih plovnih poteh. Poleg tega ne bi smela biti več dovoljena proizvodnja električne energije za plovila, privezana v pristanišču, kjer je mogoče uporabiti električno energijo iz električnega omrežja z obrežja.

Obrazložitev

Ta prepoved proizvodnje električne energije ob privezu v pristanišču iz na krovu shranjenega goriva krepi sistem izjem, ki ga je predvidela Komisija, in bo omogočila zmanjšanje onesnaževanja v pristaniščih.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19a) Da bi spodbudile uporabo notranjih plovnih poti, morajo imeti države članice možnost še naprej uporabljati ugodno davčno obravnavo teh poti.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19b) Za različne vrste prometa bi bilo treba ustvariti enake pogoje. Zahtevo, da se v nekaterih sektorjih uporaba goriva izvzame iz obdavčitve, bi bilo treba postopoma odpraviti. Da bi evropska podjetja in panoge ostali konkurenčni, bi bilo treba to storiti z mednarodnim posvetovanjem.

Obrazložitev

Zahteva, da se izvzamejo nekatere vrste prometa, ni v skladu z načelom odprtega in poštenega evropskega prometnega trga. Pomembno pa je, da se ne ogrozi konkurenčni položaj naših podjetij glede na mednarodna.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2003/96/ES

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Države članice, ki uvedejo sistem dajatev za uporabo cest za vozila ali spojene kombinacije vozil, namenjene izključno cestnemu prevozu blaga, obdavčijo gorivo, ki ga taka vozila uporabljajo, samo na osnovi splošnih vrednosti porabe energije, določenih v preglednici A Priloge I.

Obrazložitev

Z evrovinjeto naj bi internalizirali zunanje stroške in tako med drugim krili stroške onesnaževanja, ki ga povzroča cestni tovorni promet. Predlog spremembe preprečuje dvojno obdavčitev za takšno onesnaževanje.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 5 – alinea 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (razen taksijev), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;“	– za naslednje uporabe: lokalni potniški promet, zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;

Obrazložitev

Šteti je treba, da so taksiji javno prevozno sredstvo, ki prispeva k zmanjšanju zastojev. Zato bi morali imeti še naprej možnost uživati izjeme za gorivo.

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 2003/96/ES

Člen 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I.“	1. S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I.
	2. Države članice lahko v prehodnem obdobju, ki bo ocenjeno v skladu s členom 29, razlikujejo med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva pod pogojem, da so upoštevane najnižje ravni obdavčitve Skupnosti in da davčna stopnja za komercialno uporabo tega plinskega olja ni nižja od nacionalne ravni obdavčitve, ki velja v skladu z odstavkom 1, ne glede na izjeme iz te direktive za tako uporabo.
	3. „Komercialno plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo“, pomeni plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za naslednje namene:
	a) prevoz blaga za najem ali plačilo s pogonskimi vozili ali kombinacijami vozil, namenjenimi izključno cestnemu prevozu blaga in z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki presega 7,5 ton;
	b) prevoz potnikov, bodisi linijski bodisi izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih določa Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila1.
	_____________
	1 UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka iii

Direktiva 2003/96/ES

Člen 14 – odstavek 1 – točka e


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) do 31. decembra 2020 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v pristaniščih.“	(e) električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih plovnih poteh.

Obrazložitev

Ta izjema ne bi smela biti časovno omejena, če želimo znatno zmanjšati emisije CO2 in žvepla ter druge škodljive emisije, ki so nevarne za zdravje ljudi na pristaniških območjih. Omogočiti je treba ugodnejšo obravnavo, da bi med pristaniškimi organi spodbudili in popularizirali te pobude.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 – točka a – točka -i (novo)

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 1 – točka e


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-i) Odstavek se spremeni:
	e) energente in električno energijo, ki se uporabljajo za prevoz potnikov in blaga z vlakom, podzemno železnico, tramvajem, trolejbusom ali avtobusom, ki kot gorivo uporabljajo električno energijo, zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin;

Obrazložitev

Predlog spremembe spreminja besedilo Direktive 2003/96 z vključitvijo električnih avtobusov ter avtobusov, ki uporabljajo zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Državam članicam bi moralo biti tudi omogočeno, da vključijo oprostitev davkov za vlake, podzemne železnice in tramvaje ter mestne avtobuse z nizko emisijo dušikovih oksidov in trdnih delcev, ki zelo škodujejo javnemu zdravju v mestnem okolju.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 19

Direktiva 2003/96/ES

Člen 27


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izvajanje pooblastila	Prenos pooblastil
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(5) se dodeli Komisiji za nedoločen čas.	Komisija je v skladu s členom 27a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o obdavčitvi energentov in električne energije.
2. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem uradno obvesti Svet.
3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členu 27a in členu 27b.“

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 20

Direktiva 2003/96/ES

Členi od 27a do 27c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preklic pooblastila	Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo iz člena 2(5) lahko Svet kadar koli prekliče.	(1) Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Kadar je Svet začel notranji postopek za odločitev o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.	(2) Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 27 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ...*.
3. Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.	(3) Pooblastilo iz člena 27 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
	(4) Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	(5) Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 27, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki ga je prejel v zvezi s tem aktom, ne nasprotuje ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
	_________________
	^* UL: vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive.
Člen 27b
Nasprotovanje delegiranim aktom
1. Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v [treh] mesecih od datuma uradnega obvestila.
2. Če do izteka tega roka Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.
Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če je Svet obvestil Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bo nasprotoval.
3. Če Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Svet navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.
Člen 27c
Obveščanje Evropskega parlamenta
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.“

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – odstavka 1 in 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.	Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.
Poročilo Komisije med drugim preuči najnižjo raven obdavčitve CO₂, vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, uporabo električne energije v prometu, ter utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Poročilo upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše cilje Pogodbe.	Poročilo Komisije med drugim preuči raven obdavčitve energentov in električne energije, ki jo predpišejo države članice na nacionalni in/ali regionalni ravni, najnižjo raven obdavčitve CO₂, vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, razlikovanje med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja kot pogonskega goriva in možnosti za odpravo tega razlikovanja, uporabo električne energije v prometu, ter utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. To poročilo mora vključevati pregled obstoječih davčnih določb iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu. Poročilo upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše cilje Pogodbe.
	V prvem poročilu se oceni, ali je treba odpraviti izjemo iz člena 14(1)(b) in (c) za dobavljene energente, ki se uporabljajo kot gorivo v zračnem prometu in v vodah Skupnosti, če je dosežen dogovor o uvedbi ukrepov za zmanjšanje CO₂ v zračnem in pomorskem sektorju v okviru Mednarodne pomorske organizacije ali Mednarodne organizacije civilnega letalstva ali okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah.
	Če na mednarodni ravni ni doseženega napredka, Komisija pripravi zakonodajne predloge za zmanjšanje emisij CO₂ v obeh sektorjih, pri tem pa upošteva tveganje premestitve emisij CO₂ in konkurenčnost sektorja.

Obrazložitev

Pomembno je, da se odločitve o zračnem in pomorskem sektorju sprejmejo na mednarodni ravni, s čimer se preprečita izkrivljanje konkurence in tveganje premestitve emisij CO₂. Komisija naj stori vse, da bi bil dosežen mednarodni dogovor, če pa ne bo dosežen, naj predlaga ustrezne zakonodajne spremembe.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
Referenčni dokumenti	KOM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 10.5.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 10.5.2011
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Brian Simpson 23.5.2011
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka	Sabine Wils
Obravnava v odboru	11.10.2011	21.11.2011
Datum sprejetja	22.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 9 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Philippe De Backer, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Debora Serracchiani, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Thomas Ulmer, Peter van Dalen, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Philip Bradbourn, Michel Dantin, Wolf Klinz, Dominique Riquet, Laurence J.A.J. Stassen, Sabine Wils

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (21. 12. 2011)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Pripravljavec mnenja: Sergio Gutiérrez Prieto

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog spremembe direktive, ki spreminja ureditev Unije na področju obdavčitve energentov in električne energije, močno vpliva na primarni sektor.

Najprej spreminja ureditev na področju obdavčitve energije, porabljene v kmetijstvu. Čeprav imajo države članice še vedno možnost, da uvedejo davčne izjeme (do začetka uporabe znižane ravni 0 %) ali znižanja, kot v sedanji direktivi, je ta možnost povezana le z energetsko razsežnostjo in z izpolnjevanjem zahtev energetske učinkovitosti (člen 15.3). Ohranjanje možnosti zmanjšanja obremenitve, na primer za plinsko olje za rabo v kmetijstvu, je v sedanjem kontekstu nižanja prihodka kmetij in povečanja stalnih stroškov proizvodnje (kjer lahko energetski stroški zaradi povišanja cene plinskega olja in energije znašajo 30 % vseh stroškov) pozitivno za zagotavljanje trajnosti evropskih kmetij, saj pri kmetijskih strojih plinskega olja ni mogoče nadomestiti. Pogojevanje teh davčnih ugodnosti s politikami energetske učinkovitosti z namenom zmanjšanja teh stalnih stroškov mora biti dovolj prožno in vključeno v državne strategije, oblikovane skupaj s sektorjem, ki bodo zajemale dovolj dolgo obdobje, da ne bi pomenile dodatnega bremena, ki bi še poslabšalo gospodarsko vzdržnost naših proizvajalcev, ki jih že dovolj bremenijo zahteve horizontalnih ukrepov naše skupne kmetijske politike.

Predlog spremembe direktive 2003/96 vključuje razbremenitev pri obdavčevanju, povezanem s CO₂, za nekatere sektorje, ki v skladu z odstavkom 13 člena 10 direktive 2003/87 štejejo kot tvegani, kar zadeva selitev virov ogljika, vendar med temi sektorji ni kmetijstva. Že v sporočilu Komisije o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 je bilo priznano tveganje selitve virov ogljika v kmetijstvu, zato je treba od Komisije zahtevati, da vzporedno z direktivo 2003/96 spremeni direktivo 2003/87, in sicer najkasneje šest mesecev po začetku veljavnosti direktive o obdavčitvi energije, tako da vključi kmetijstvo med sektorje, ki lahko koristijo to davčno ugodnost, da bi zagotovili, da bi bili vsi sektorji ali podsektorji, kjer obstaja tveganje selitve virov ogljika, enako obravnavani v direktivi o obdavčitvi energije, kot predlaga Komisija v točki 3.2 sporočila o tem predlogu.

Kar zadeva biomaso, predlog direktive o obdavčitvi energije izboljšuje davčno obravnavo toliko, kolikor je njena energetska zmogljivost manjša glede na njen volumen, in tako odpravlja davčno diskriminacijo glede na energijo iz fosilnih virov. Zato je treba opozoriti na pomembno vlogo, ki jo mora imeti biomasa pri sestavi energetske mešanice držav članic, ne le zato, ker ni energija iz fosilnih virov, ampak tudi zato, ker njena proizvodnja učinkuje kot ponor ogljika. Z vidika obdavčevanja, čeprav je biomasa še vedno zunaj področja uporabe direktive o obdavčitvi energije, je treba pozvati k uskladitvi različnih stopenj DDV, ki se uporabljajo za biomaso v različnih državah članicah (predvsem v državah članicah, ki mejijo med seboj), da bi pri razvoju biomase preprečili t.i. učinek meje med različnimi regijami ali državami Unije.

Nazadnje pozivamo, naj bo Evropski parlament vključen med institucije, ki jih mora Komisija obvestiti o uporabi direktive pet let po njenem začetku veljavnosti, in pozdravljamo uvedbo prehodnega obdobja do leta 2023 za popolno uvedbo sprememb, ki jih prinaša ta direktiva.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, da bi zagotovile ekonomsko vzdržnost teh sektorjev, ki so že obremenjeni s strogimi socialnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi zahtevami, kar ni ustrezno nadomeščeno na trgu. Kljub temu je preučitev navedene možnosti razkrila, da bi bila ohranitev te ravni pri splošni obdavčitvi porabe energije v nasprotju s širšimi cilji politike Unije, razen če bi bila povezana z ravnjo, ki zagotavlja napredek na področju energetske učinkovitosti, obenem pa bi srednjeročno povzročila zmanjšanje fiksnih stroškov proizvodnje v teh sektorjih. Ta napredek na področju energetske učinkovitosti je treba razumeti v dovolj dolgem obdobju, poleg tega pa ga je treba vključiti v načrtovanje in nadzor javnih organov. Države članice bi morale operaterjem v teh sektorjih zagotoviti tehnična navodila, če se za nižjo raven obdavčitve uvedejo dodatne zahteve za energetsko učinkovitost. Kar zadeva obdavčitev CO₂, je treba pri obravnavi zadevnih sektorjev upoštevati zmogljivost zajemanja in skladiščenja ogljika ter tveganje selitve virov ogljika za vsak zadevni sektor in podsektor, pa tudi morebiten učinek na njegovo produktivnost in vzdržnost. Sektor, ki proizvaja biomaso z visokim potencialom zajemanja ogljika, bi moral biti izjema. Bistveno je, da se v regijah z izjemno zmogljivostjo proizvajanja energije iz obnovljivih virov spodbuja energetska neodvisnost njihovih kmetijskih in živinorejskih dejavnosti.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a) Sektor biomase je strateški sektor za sestavo prihodnjih energetskih mešanic držav članic in za oblikovanje strategij za razvoj proizvodov iz biomase z visoko dodano vrednostjo za nizkoogljično gospodarstvo, saj proizvodnja biomase deluje kot ponor ogljika. Države članice bi se morale zato izogibati uporabi preveč različnih stopenj obdavčevanja, tudi v primeru DDV, da bi preprečile tveganje „učinka meje“ med državami članicami.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Člen 1 – točka 1

Direktiva 2003/96/ES

Člen 1 – odstavek 2 – točka 5 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Opredelitev biomase v tej direktivi ne posega v uporabo drugačne opredelitve v različnih nacionalnih zakonodajah, če se uporablja v namene, ki se razlikujejo od te direktive.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 – točka a – točka ii

Direktiva 2003/96/ES

Člen 2 – odstavek 1 – točka i


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
i) iz oznak KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo in denaturirani v skladu s členom 27(1)(a) in (b) Direktive 92/83/ES;	i) iz oznak KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

Obrazložitev

Predlagana omejitev opredelitve denaturiranega etanola iz člena 2(i) ni skladna s prakso na trgu in opredelitvijo bioetanola v zakonodaji držav članic, kot so na primer Švedska, Avstrija in Nemčija.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka b

Direktiva 2003/96/ES

Člen 15 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe

„3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Za upravičence velja ureditev, ki mora pripeljati do povečane energetske učinkovitosti, ki je na splošno enakovredna tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije.“	„3. Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Države članice skupaj z upravičenci oblikujejo posebne strategije, ki bodo zagotovile povečano energetsko učinkovitosti, ki bo na splošno enakovredna tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije.“

Obrazložitev

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Člen 1 – točka 13 – točka b a (novo)

Direktiva 2203/96/ES

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice upravičencem, med katere sodijo tudi male in srednje kmetije, zagotovijo celovita navodila v zvezi z uporabo zahtev glede energetske učinkovitosti za nižjo raven obdavčitve.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Člen 1 - točka 13 - točka 1 - točka a - točka i

Direktiva 2003/96/ES

Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do 31. decembra 2023 lahko države članice, brez poseganja v odstavek 5 tega člena, uporabijo izjemo ali znižano stopnjo splošne obdavčitve porabe energije pod davčnim nadzorom za obdavčljive proizvode iz člena 2 te direktive, kadar so takšni proizvodi sestavljeni iz ali vsebujejo enega ali več naslednjih proizvodov in kadar so – v primeru biogoriv in tekočih biogoriv, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES – ti proizvodi skladni s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene direktive:	1. Države članice lahko pod davčnim nadzorom uporabijo izjemo ali znižano stopnjo obdavčitve za davek na porabo energije za obdavčljive proizvode iz člena 2 te direktive, kadar so sestavljeni iz ali vsebujejo enega ali več naslednjih proizvodov:

Obrazložitev

Ponovno bi bilo treba uvesti duh člena 16 Direktive št. 2003/96/ES. Dejansko bodo biogoriva v pomembni meri prispevala k ciljem Evropske unije na področju podnebja in energije. Državam članicam je treba omogočiti, da lahko dajejo na trg goriva, ki vsebujejo biogoriva. Davki predstavljajo pomembno spodbudo pri prvem dajanju nove vrste goriva na trg.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Člen 1 – točka 14

Direktiva 2003/96/ES

Člen 18 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Portugalska lahko uporabi ravni splošne obdavčitve porabe energije za energente in električno energijo, porabljene v Avtonomni regiji Azorov in Madeire, ki so nižje od najnižjih ravni obdavčitve, določenih s to direktivo, za pokrivanje transportnih stroškov, nastalih zaradi otoškega in razpršenega značaja navedenih regij.	3. Španija in Portugalska lahko uporabita ravni splošne obdavčitve porabe energije za energente in električno energijo, porabljene v avtonomnih skupnostih Kanarski otoki in Baleari ter v avtonomnih regijah Azori in Madeira, ki so nižje od najnižjih ravni obdavčitve, določenih s to direktivo, za pokrivanje transportnih stroškov, nastalih zaradi otoškega in razpršenega značaja navedenih regij.

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo.	Vsaka tri leta in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te direktive in po potrebi predlog za njeno spremembo.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Člen 1 – točka 21

Direktiva 2003/96/ES

Člen 29 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V vsakem primeru se mora seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO₂, za namene člena 14a te direktive redno pregledovati, zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.	V vsakem primeru se mora seznam sektorjev oziroma podsektorjev v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO₂, za namene člena 14a te direktive redno pregledovati, prvi pregled se izvede najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive, zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
Referenčni dokumenti	COM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 10.5.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 9.6.2011
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Sergio Gutiérrez Prieto 24.5.2011
Obravnava v odboru	22.11.2011
Datum sprejetja	20.12.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Richard Ashworth, Liam Aylward, Luis Manuel Capoulas Santos, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Iratxe García Pérez, Sergio Gutiérrez Prieto, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Elisabeth Jeggle, Elisabeth Köstinger, Agnès Le Brun, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), James Nicholson, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Spiros Danelis (Spyros Danellis), Marian Harkin, Christa Klaß, Giovanni La Via, Astrid Lulling, Milan Zver

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije
Referenčni dokumenti	COM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS)
Datum posvetovanja z EP	29.4.2011
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 10.5.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 10.5.2011	ENVI 10.5.2011	ITRE 10.5.2011	TRAN 10.5.2011
	AGRI 9.6.2011
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Astrid Lulling 10.5.2011
Obravnava v odboru	31.8.2011	7.11.2011	19.12.2011
Datum sprejetja	29.2.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 6 16
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Pascal Canfin, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Sampo Terho, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Băsescu, Philippe De Backer, Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Ashley Fox, Enrique Guerrero Salom, Thomas Händel, Danuta Jazłowiecka, Krišjānis Kariņš, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Sirpa Pietikäinen, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis)
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Godelieve Quisthoudt-Rowohl
Datum predložitve	8.3.2012

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov