Postopek : 2011/0150(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0069/2012

Predložena besedila :

A7-0069/2012

Razprave :

PV 10/09/2012 - 21
CRE 10/09/2012 - 21

Glasovanja :

PV 11/09/2012 - 10.8
CRE 11/09/2012 - 10.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0311

POROČILO     ***I
PDF 1209kWORD 1035k
7.5.2012
PE 478.420v03-00 A7-0069/2012

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(COM(2011)0315 – C7‑0150/2011 – 2011/0150(COD))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalka: Lara Comi

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
   POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(COM(2011)0315 – C7‑0150/2011 – 2011/0150(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0315),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0150/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2011(1),

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0069/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi vrednost za potrošnike.

(2) Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Evropska standardizacija krepi svetovno konkurenčnost evropske industrije, kadar je določena z usklajevanjem z mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, in sicer Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU). Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti, zlasti potrošnikom. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi varnost in vrednost za potrošnike.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropske standarde morajo še naprej sprejemati evropski organi za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

(3) Evropski sistem standardizacije je prostovoljen in tržno usmerjen, organiziran po načelih Svetovne trgovinske organizacije (STO), kot so določena v prilogi III Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini. Evropske standarde sprejemajo evropske organizacije za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

Obrazložitev

Komisija v sporočilu o strateški viziji za evropske standarde (COM(2011)0311 konč.) omenja sporazum o tehničnih ovirah v trgovini kot mednarodno dogovorjeno podlago za temeljna načela standardizacije. V okviru te uredbe in v skladu s prizadevanji EU za spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju standardov bi se morali sklicevati na mednarodno priznana merila Svetovne trgovinske organizacije; oblikovanje novih seznamov načel pa bi bilo lahko v nasprotju z njimi.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo predvsem zaradi domneve o skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za navedene proizvode, ki jih določa usklajevalna zakonodaja Unije.

(4) Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo, na primer zaradi domneve o skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za navedene proizvode, ki jih določa usklajevalna zakonodaja Unije.

Obrazložitev

Večina standardov ne podpira neposredno evropskih politik in zakonodaje, zaradi česar je besedilo zavajajoče.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Standardizacija je v mednarodni trgovini in pri odpiranju trgov čedalje pomembnejša. V skladu s Sporazumom o tehničnem sodelovanju med ISO in CEN (Dunajski sporazum) in dresdenskim sporazumom skuša Unija spodbuditi pripravo mednarodnih standardov, s čimer bi se okrepila konkurenčnost evropskih podjetij in panog na mednarodnem prizorišču. Vendar bi standardizacijo lahko uporabile tudi tretje države kot protikonkurenčen instrument, in s tem ustvarile tehnične ovire v trgovini. Zato je bistveno sodelovanje med evropskimi in mednarodnimi organi za standardizacijo, Unija pa bi morala spodbujati tudi dvostranske pristope, tako da bi svoje standardizacijske dejavnosti uskladila s partnerji, na primer v okviru čezatlantskega dialoga.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Evropske standarde bi bilo treba spodbujati tudi z dvostranskimi stiki pri pogajanjih o sporazumih ali z napotitvijo strokovnjakov za standardizacijo v tretje države, kot je bilo storjeno v primeru Kitajske. Takšno pobudo bi bilo treba sprožiti predvsem z Indijo, Rusijo in Brazilijo.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c) Poleg standardov, ki jih pripravljajo nacionalne, evropske in mednarodne organizacije za standardizacijo, forumi in konzorciji pripravljajo tehnične specifikacije. Te so koristne v primerih, kjer standardi niso na voljo. Zaradi mednarodne razsežnosti forumov in konzorcijev omogočajo te specifikacije predvsem odpiranje trgov zunaj Unije in zmanjšujejo tehnične ovire v trgovini, zlasti na področju IKT. Unija bi morala spodbujati stike med organi za standardizacijo ter forumi in konzorciji, pri tem pa poskrbeti, da ne bi ustvarila konkurenčnega sistema standardizacije.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d) Evropski parlament in Svet bi morala natančno opredeliti bistvene zahteve v zakonodaji Unije o uskladitvi pogojev za trženje proizvodov, da si organizacije za standardizacijo ne bi napačno razlagale ciljev in raven zaščite, opredeljenih v zakonodaji.

Obrazložitev

Glej besedilo v odstavku 15 poročila Evropskega parlamenta o prihodnosti evropske standardizacije (A7-0276/2010).

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

(5a) Evropski parlament je v resoluciji z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije1 oblikoval številna strateška priporočila glede pregleda evropskega standardizacijskega sistema.

 

_____________

 

1UL C 70 E, 8.3.2012, str. 56.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a) Če Komisija v skladu s členom (7)1 te uredbe od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo osnutek evropskega standarda ali evropski standard, ki ga je mogoče posredovati, mora pri tem upoštevati razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami, kot je določeno v PDEU, zlasti v členih 14, 151, 152, 153, 165, 166 in 168 Pogodbe, in v Protokolu št. 26 o storitvah splošnega interesa, ki so povezane s socialno politiko, poklicnim usposabljanjem, javnim zdravjem in storitvami splošnega interesa, ki vključujejo storitve splošnega gospodarskega interesa.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni organi za standardizacijo, posledica pa so lahko nasprotujoči si standardi in tehnične ovire na notranjem trgu. Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organi za standardizacijo in Komisijo o sedanjem in prihodnjem delu v zvezi s standardizacijo. Ta izmenjava informacij mora biti v skladu s Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, odobrenem s Sklepom Sveta št. 80/271/EGS z dne 10. decembra 1979 o sklenitvi večstranskih sporazumov, ki izhajajo iz trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979.

(10) Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalne organizacije za standardizacijo, posledica pa so lahko nasprotujoči si standardi in tehnične ovire na notranjem trgu. Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organizacijami za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo o sedanjem in prihodnjem delu v zvezi s standardizacijo, vključno z določbami o dogovorih o mirovanju, ki se uporabljajo za nacionalne organizacije za standardizacijo v sklopu evropskih organizacij za standardizacijo. Ta izmenjava informacij mora biti v skladu s Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, odobrenem s Sklepom Sveta št. 80/271/EGS z dne 10. decembra 1979 o sklenitvi večstranskih sporazumov, ki izhajajo iz trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Standardi so lahko evropskim politikam v pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostna raba virov, staranje ter inovacije nasploh. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na teh rastočih trgih lahko Evropa ustvari konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajša trgovino.

(12) Čeprav so standardi predvsem tržno usmerjena orodja, ki jih zainteresirane strani uporabljajo prostovoljno, so lahko evropskim politikam v veliko pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so globalizacija, gospodarska in finančna kriza, inovacije, notranji trg, šibkosti, podnebne spremembe, trajnostna raba virov, staranje prebivalstva, vključevanje invalidov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovni pogoji ter socialna vključenost. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na teh rastočih trgih lahko Evropa ustvari konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajša trgovino, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), ki predstavljajo velik delež evropskih podjetij.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Standardi so pomembna orodja podjetij ter zlasti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), vendar ta niso zadostno vključena v sistem standardizacije, zato obstaja tveganje, da standardi ne odražajo potreb in pomislekov MSP. Zato je nujno treba izboljšati njihovo zastopanost in udeležbo v postopku standardizacije, zlasti v tehničnih odborih.

(13) Standardi so pomembna orodja za konkurenčnost podjetij ter zlasti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), katerih sodelovanje v postopku standardizacije je bistveno za tehnološki napredek v Evropski uniji. Zato je treba, da pravila za standardizacijo spodbujajo MSP k aktivnemu prispevanju inovativnih tehnoloških rešitev pri naporih za standardizacijo, tako da izboljšajo svojo udeležbo na nacionalni ravni, na kateri so lahko bolj učinkoviti zaradi nižjih stroškov in odstotnosti jezikovnih ovir, v skladu z načelom nacionalne delegacije. Zato je nujno, da ta uredba izboljša zastopanost MSP in udeležbo v nacionalnih tehničnih odborih ter olajša njihov učinkovit dostop do standardov. Nacionalne organizacije za standardizacijo bi morale spodbujati svoje predstavnike, da upoštevajo stališča MSP v evropskih tehničnih odborih.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Pomembno je spodbujati izmenjavo zgledov najboljše prakse med nacionalnimi organizacijami za standardizacijo pri spodbujanju in okrepitvi udeležbe MSP v dejavnostih standardizacije.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v splošnem nezadostno zastopana v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni. Zato mora ta uredba s pomočjo subjekta z ustreznimi kvalifikacijami zagotoviti ustrezno zastopanost MSP v postopku evropske standardizacije.

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v splošnem nezadostno zastopana v več dejavnostih evropske standardizacije. Poleg tega mora ta uredba s pomočjo subjekta, ki ima stik z MSP in njihovimi organizacijami na nacionalni ravni in je njihov predstavnik, olajšati in spodbujati ustrezno udeležbo MSP v postopku evropske standardizacije.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, dostopnost in druga področja javne politike. Zato je treba s podporo organizacij, ki zastopajo interese potrošnikov, okolja in družbenih zainteresiranih strani, okrepiti vlogo in prispevek družbenih zainteresiranih strani pri pripravi standardov.

(15) Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, varnost delavcev in delovne pogoje, dostopnost in druga področja javne politike. Zato je treba s podporo organizacij, ki zastopajo interese potrošnikov, vključno z invalidi, javnim zdravjem, okoljem in drugimi družbenimi zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki delojemalcev in delodajalcev (socialnimi parterji), okrepiti vlogo in prispevek zainteresiranih strani, ki zastopajo javne in družbene interese pri pripravi standardov.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) V večini držav članic javni organi niso zelo zainteresirani za sodelovanje pri razvijanju standardov, čeprav je standardizacija zelo pomembno orodje za podporo politikam Unije in zakonodaji. Zato bi morala ta uredba zagotoviti udeležbo javnih organov v vseh nacionalnih tehničnih odborih, ki odražajo razvoj ali spremembo evropskih standardov, ki ju zahteva Komisija. Udeležba nacionalnih organov je bistvena zlasti za pravilno delovanje zakonodaje na področjih, ki jih zajema novi pristop, ter za preprečitev naknadnega nasprotovanja že usklajenim standardom.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Standardi morajo čim bolj upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu.

(16) Standardi morajo upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu. Zato bi morala ta uredba zagotoviti aktivno vlogo Skupnega raziskovalnega središča v evropskem standardizacijskem sistemu.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje je mogoče izboljšati, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organov za standardizacijo zahteva priprava evropskih standardov, je primerno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega delovnega programa, ki mora vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organom za standardizacijo.

(17) Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje je mogoče izboljšati, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani, z uvedbo mehanizmov za zbiranje mnenj in z olajšanjem izmenjave informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva priprava evropskih standardov, je primerno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega delovnega programa, ki bi moral vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organizacijam za standardizacijo. Vendar pa so standardi predvsem tržno orodje, zato je treba zagotoviti visoko raven sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo pri določanju njenega letnega delovnega programa evropske standardizacije, da bi zagotovili tržno usmerjenost standardov, ki jih namerava Komisija zahtevati od evropskih organizacij za standardizacijo.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Pred zahtevo novega dela glede standardizacije bi bilo potrebno tudi boljše posvetovanje med Komisijo in evropskimi organizacijami za standardizacijo, da se slednjim omogoči analiza ustreznosti predlagane vsebine za trg, da se zagotovi, da bo delo omejeno na opredelitev tehničnih sredstev za doseganje ciljev politike, ki jih je določil zakonodajalec, in za hitrejši odziv na vprašanje, ali so organizacije zmožne opraviti zahtevano delo glede standardizacije.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b) Za pospešitev procesa standardizacije in olajšanje udeležbe vseh zainteresiranih strani v tem procesu bi morale evropske in nacionalne organizacije za standardizacijo pri svojih metodah dela kar najbolje uporabiti informacijske in komunikacijske tehnologije.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Več direktiv, s katerimi se usklajujejo pogoji za trženje proizvodov, določa, da lahko Komisija od evropskih organov za standardizacijo zahteva sprejetje usklajenih evropskih standardov, na podlagi katerih se domneva skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Vendar veliko teh zakonodajnih aktov vsebuje najrazličnejše določbe v zvezi z nasprotovanjem tem standardom, če ne zajemajo vseh veljavnih zahtev ali jih ne zajemajo v celoti. Neskladne določbe, ki povzročajo negotovost gospodarskih subjektov in evropskih organov za standardizacijo, vsebujejo zlasti Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo, Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali, Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/22/ES z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih, Direktiva 2007/23/ES z dne 23. maja 2007 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet, Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami in Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah. Zato je treba v to uredbo vključiti enotni postopek iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS ter črtati zadevne določbe iz navedenih direktiv.

(18) Več direktiv, s katerimi se usklajujejo pogoji za trženje proizvodov, določa, da lahko Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva sprejetje usklajenih evropskih standardov, na podlagi katerih se domneva skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Vendar veliko teh zakonodajnih aktov vsebuje najrazličnejše določbe v zvezi z nasprotovanjem tem standardom, če ne zajemajo vseh veljavnih zahtev ali jih ne zajemajo v celoti. Neskladne določbe, ki povzročajo negotovost gospodarskih subjektov in evropskih organizacij za standardizacijo, vsebujejo zlasti Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo, Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali, Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/22/ES z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih, Direktiva 2007/23/ES z dne 23. maja 2007 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet, Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami in Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah. Zato je treba v to uredbo vključiti enotni postopek iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS ter črtati zadevne določbe iz navedenih direktiv, poleg tega je treba Evropskemu parlamentu podeliti pravico, da lahko nasprotuje usklajenemu standardu, ki ne zajema vseh veljavnih osnovnih zahtev v ustrezni zakonodaji, sprejeti po rednem zakonodajnem postopku.

Obrazložitev

Glej besedilo v odstavku 25 poročila Evropskega parlamenta o prihodnosti evropske standardizacije (A7-0276/2010). Ker Evropski parlament enakopravno s Svetom sodeluje v rednem zakonodajnem postopku, je utemeljeno, da se Evropskemu parlamentu podeli pravica do nasprotovanja usklajenim standardom.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Javni organi morajo pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne standarde, na primer z izbiro standardov, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na standarde s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(19) Javni organi bi morali pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne tehnične specifikacije, na primer z izbiro tehničnih specifikacij, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropske organizacije za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na tehnične specifikacije s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Nekateri standardi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razviti v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato je treba s to uredbo določiti postopek za izbor standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se bo lahko uporabljal v javnem naročanju in bo vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba mora določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take standarde in z njimi povezane postopke standardizacije. Te lastnosti morajo zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter morajo temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodne organizacije za standardizacijo.

(20) Nekatere tehnične specifikacije s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razvite v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato bi bilo treba s to uredbo določiti postopek za izbor tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki bi se lahko uporabljal v javnem naročanju in bi vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organizacijami za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba bi morala določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take tehnične specifikacije in z njimi povezane procese razvoja. Te lastnosti morajo zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter morajo temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodne organizacije za standardizacijo.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Zaradi spodbujanja inovacij in konkurence med standardiziranimi rešitvami se s priznanjem določene tehnične specifikacije ne sme onemogočiti priznanja konkurenčne tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsako priznanje mora temeljiti na izpolnjevanju lastnosti, pri čemer mora tehnična specifikacija doseči minimalno raven tržne razširjenosti. Tržne razširjenosti se ne sme razlagati kot široke uporabe na trgu.

(21) Zaradi spodbujanja inovacij in konkurence se s priznanjem določene tehnične specifikacije ne bi smelo onemogočiti priznanja tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsako priznanje bi moralo temeljiti na izpolnjevanju lastnosti, pri čemer bi morala tehnična specifikacija doseči pomembno raven tržne razširjenosti.

Obrazložitev

Standardizirane rešitve si ne bi smele nasprotovati. Niz standardov bi moral biti koheziven. Standardizirane tehnične rešitve bi morale podjetjem omogočiti enake možnosti, tako da bi bila lahko konkurenčna glede svojih načrtov ali storitev. Za potrošnike bi morale biti standardizirane tehnične rešitve jasen pokazatelj, kaj kupiti.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Izbrani standardi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevali k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

(22) Izbrane tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevali k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati ali zahtevati uporabo skladnosti z določenimi standardi na ravni Unije, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo standardov, določi seznam standardov in/ali specifikacij, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, zaradi spodbujanja njihove uporabe, predpiše njihovo obvezno izvajanje ali standarde in/ali specifikacije odstrani z navedenega seznama.

(23) Na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati ali zahtevati uporabo skladnosti z določenimi standardi na ravni Unije, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo standardov, določi seznam standardov in/ali specifikacij, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, zaradi spodbujanja njihove uporabe ali standarde in/ali specifikacije odstrani z navedenega seznama.

Obrazložitev

Standardi niso obvezujoči. So prostovoljni in bi morali takšni ostati.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Financiranje dejavnosti standardizacije mora omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti za pripravo standardov ali drugih standardizacijskih dokumentov. To je potrebno zlasti za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo, izvajanje medlaboratorijskih preskusov, potrjevanje veljavnosti ali vrednotenje standardov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni se mora nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji mora biti mogoče dodeliti donacije drugim subjektom z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

(29) Financiranje dejavnosti standardizacije mora omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti za pripravo standardov ali drugih standardizacijskih dokumentov. To je potrebno zlasti za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo ali izvajanje medlaboratorijskih preskusov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni se mora nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji mora biti mogoče dodeliti donacije subjektom, ki izvajajo zgoraj omenjene dejavnosti, z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) V zvezi s spremembami prilog k tej uredbi je treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe zaradi posodabljanja seznamov evropskih organov za standardizacijo, prilagoditve meril za priznavanje standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij tehničnemu razvoju ter prilagoditve meril za organizacije, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnimi deli opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov.

(33) V zvezi s spremembami prilog k tej uredbi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi posodabljanja seznamov evropskih organizacij za standardizacijo, prilagoditve meril za priznavanje standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij tehničnemu razvoju ter prilagoditve meril za organizacije, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo reprezentativnost. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnimi deli opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

črtano

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar sklicevanje na usklajeni standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

(36) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem letnemu delovnemu programu evropske standardizacije in usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar sklicevanje na usklajeni standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

Obrazložitev

Glede delovnega programa standardizacije bi se bilo treba posvetovati z državami članicami.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar je bilo sklicevanje na usklajeni standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati postopek pregleda, če bi tak sklep lahko imel posledice za domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

(37) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar je bilo sklicevanje na usklajeni standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati postopek pregleda, če bi tak sklep lahko imel posledice za domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Nacionalni organi bi morali prek nacionalnih organizacij za standardizacijo sodelovati v postopku standardizacije, da bi po objavi sklicevanja na te standarde v Uradnem listu Evropske unije čim bolj omejili spremembe statusa usklajenih standardov.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Direktive 98/34/ES, 89/686/EGS, 93/15/EGS, 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(39) Direktive 89/686/EGS, 93/15/EGS, 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa pravila o sodelovanju med evropskimi organi za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in Komisijo, oblikovanju evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, priznavanju tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT) ter financiranju evropske standardizacije.

Ta uredba določa pravila o sodelovanju med evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo, oblikovanju evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, priznavanju tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT), financiranju evropske standardizacije ter pogojih za uravnoteženo zastopanost evropskih organizacij zainteresiranih strani.

 

(Predlog spremembe velja za celotno besedilo. Njegovo sprejetje je povezano z ustreznimi spremembami v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo za večkratno ali stalno uporabo, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij:

(1) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je priznana organizacija za standardizacijo določila s soglasjem in jo potrdila za večkratno ali stalno uporabo, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij:

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) „mednarodni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel mednarodni organ za standardizacijo;

(a) „mednarodni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) „evropski standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;

(b) „evropski standard“ pomeni standard, ki ga je sprejela ena od evropskih organizacij za standardizacijo in se po objavi izvaja kot enak nacionalni standard, pri čemer morajo člani evropskih organizacij za standardizacijo odpraviti vse obstoječe in nasprotujoče si nacionalne standarde;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „usklajeni standard“ pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije;

(c) „usklajeni standard“ pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije in sklicevanje na katerega je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije;

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) „nacionalni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel nacionalni organ za standardizacijo;

(d) „nacionalni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka (e)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „standard IKT“ pomeni standard na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

črtano

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „tehnična specifikacija“ pomeni specifikacijo iz dokumenta, ki določa eno od naslednjega:

(4) „tehnična specifikacija“ pomeni specifikacijo iz dokumenta, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolniti proizvod, proces, storitev ali sistem, in določa eno od naslednjega:

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4 – točka (a)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zahtevane lastnosti proizvoda, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki za proizvod veljajo v zvezi z imenom, pod katerim se prodaja, izrazjem, simboli, preskušanjem in načini preskušanja, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti;

(a) zahtevane lastnosti proizvoda, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost, varstvo okolja, zdravje, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki za proizvod veljajo v zvezi z imenom, pod katerim se prodaja, izrazjem, simboli, preskušanjem in načini preskušanja, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) zahtevane lastnosti storitve, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost in varnost, vključno z zahtevami, ki za ponudnika veljajo v zvezi z informacijami, ki morajo biti na voljo prejemniku, kot je določeno v členu 22(1) do (3) Direktive 2006/123/ES;

(c) zahtevane lastnosti storitve, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost, varovanje okolja in javnega zdravja, varnost, vključno z zahtevami, ki za ponudnika veljajo v zvezi z informacijami, ki morajo biti na voljo prejemniku, kot je določeno v členu 22(1) do (3) Direktive 2006/123/ES;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) „tehnična specifikacija IKT“ pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) „nacionalna organizacija za standardizacijo“ pomeni organizacijo iz Priloge Ia;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Evropski in nacionalni organ za standardizacijo najpozneje ob objavi svojega delovnega programa o njem uradno obvesti druge evropske in nacionalne organe za standardizacijo ter Komisijo.

4. Evropska in nacionalna organizacija za standardizacijo najpozneje dva meseca pred objavo svojega delovnega programa o njem uradno obvesti druge evropske in nacionalne organizacije za standardizacijo ter Komisijo, ki ji najpozneje mesec dni po omenjenem uradnem obvestilu posredujejo svoje pripombe.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nacionalni organi za standardizacijo ne morejo nasprotovati vključitvi predmeta standardizacije v delovni program evropskega organa za standardizacijo.

5. Nacionalna organizacija za standardizacijo ne more nasprotovati vključitvi predmeta standardizacije v delovni program evropske organizacije za standardizacijo, če so bile podane negativne pripombe v zvezi s pomembnostjo za notranji trg.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo drugim evropskim in nacionalnim organom za standardizacijo ter Komisiji na njihovo zahtevo predloži osnutek nacionalnega standarda, evropskega standarda in evropskega standardizacijskega dokumenta.

1. Vsaka evropska in nacionalna organizacija za standardizacijo drugim evropskim in nacionalnim organizacijam za standardizacijo ter Komisiji na njihovo zahtevo vsaj v elektronski obliki predloži osnutek nacionalnega standarda, evropskega standarda in evropskega standardizacijskega dokumenta. Naslov vsakega osnutka nacionalnega standarda je treba poleg nacionalnega jezika poslati tudi v angleščini.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo takoj odgovori na pripombe, ki jih v zvezi s katerim koli takšnim osnutkom prejme od katerega koli drugega evropskega in nacionalnega organa za standardizacijo ter Komisije, in jih ustrezno upošteva.

2. Vsaka evropska in nacionalna organizacija za standardizacijo v dveh mesecih odgovori na pripombe, ki jih v zvezi s katerim koli takšnim osnutkom iz odstavka 1 prejme od katere koli druge evropske in nacionalne organizacije za standardizacijo ter Komisije, in jih ustrezno upošteva.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) se osnutki standardov objavijo tako, da lahko strani iz drugih držav članic predložijo pripombe;

(a) dostop do objavljenih osnutkov nacionalnih standardov na način, ki vsem pomembnim stranem, zlasti tistim iz drugih držav članic, omogoča predložitev pripomb;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Med pripravo evropskega standarda ali po njegovem sprejetju nacionalne organizacije za standardizacijo ne sprejemajo ukrepov, ki bi lahko posegali v nameravano usklajevanje, in zlasti na zadevnem področju ne objavijo novega ali spremenjenega nacionalnega standarda, ki ni popolnoma skladen z obstoječim evropskim standardom. Ob objavi novega evropskega standarda se odpravijo vsi neskladni nacionalni standardi.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Uporaba interneta ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sistemu standardizacije

 

Nacionalne in evropske organizacije za standardizacijo spodbujajo uporabo interneta ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sistemu standardizacije, zlasti tako, da:

 

a) vsem pomembnim zainteresiranim stranem zagotovijo mehanizem za spletno posvetovanje, ki je preprost za uporabo, za posredovanje pripomb o osnutkih standardov; ter

 

b) po možnosti organizirajo navidezna srečanja (vključno s spletnimi konferencami ali videokonferencami) tehničnih odborov.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanje malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani, zlasti prek organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

1. Evropske organizacije za standardizacijo spodbujajo ustrezno zastopanje in udeležbo vseh zadevnih zainteresiranih strani, vključno z javnimi organi, organi za tržni nadzor malimi in srednjimi podjetji (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniškimi organizacijami, vključno z invalidi, okoljskimi in družbenimi zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, zlasti prek organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka (d a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) iskanje soglasja;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Evropske organizacije za standardizacijo spodbujajo in olajšujejo učinkovito udeležbo zainteresiranih strani iz Priloge III te uredbe z namenom krepitve njihovega zastopanja. Takšna udeležba ne pomeni, da imajo te organizacije glasovalne pravice ali pravico veta v postopku razvoja standardov.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

2. Evropske organizacije za standardizacijo olajšajo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, Skupnega raziskovalnega središča Komisije, univerz, organov za tržni nadzor v državah članicah, socialnih partnerjev in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Dostop MSP do standardov

 

1. Nacionalne organizacije za standardizacijo v skladu z načelom nacionalnih delegacij spodbujajo in omogočajo dostop MSP do standardov in njihovega razvoja, zlasti tako, da:

 

a) na svoji spletni strani brezplačno objavijo povzetke standardov;

 

b) v svojih letnih delovnih programih opredelijo standardizacijske projekte, ki so posebej zanimivi za MSP;

 

(c) MSP omogočijo dostop do standardizacijskih dejavnosti, pri čemer od njih ne zahtevajo članstva;

 

(d) MSP omogočijo prost dostop do osnutkov standardov.

 

2. Poleg dostopa iz odstavka 1 nacionalne organizacije za standardizacijo v skladu z načelom nacionalnih delegacij spodbujajo in omogočajo dostop MSP do standardov in njihov razvoj, zlasti tako, da:

 

(a) uporabijo posebne cene za posredovanje standardov ter posredujejo pakete standardov po znižani ceni;

 

(b) omogočijo prost dostop ali vsaj posebne cene za udeležbo v standardizacijskih dejavnostih.

 

3. Pristojnost za kritje stroškov, ki nastanejo v skladu z odstavkom 1 ali 2, se določi na nacionalni ravni.

 

4. Nacionalne organizacije za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo vsake dve leti pošljejo poročilo o svojih dejavnostih, da izpolnijo zahteve, opredeljene v odstavku 1 in 2, in o vseh drugih ukrepih za izboljšanje udeležbe MSP v njihovih dejavnostih standardizacije. To poročilo objavijo na svoji spletni strani.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen – 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

Izmenjava najboljše prakse za MSP

 

Nacionalne organizacije za standardizacijo izmenjajo najboljšo prakso za izboljšanje udeležbe MSP v dejavnostih standardizacije ter za večjo in lažjo uporabo standardov.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5c

 

Udeležba javnih organov pri evropski standardizaciji

 

Države članice spodbudijo udeležbo javnih organov, vključno z organi za nadzor trga, pri nacionalnih dejavnostih standardizacije, katerih namen je razvoj ali sprememba standardov, kot zahteva Komisija v skladu s členom 7(1).

Obrazložitev

Spodbujanje udeležbe javnih organov je veliko bolj realen cilj kot pa njeno zagotavljanje, ki pa še vedno priznava njihovo pomembno vlogo.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme letni delovni program evropske standardizacije, v katerem navede evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente, ki jih namerava v skladu s členom 7 zahtevati od evropskih organov za standardizacijo.

1. Komisija po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, tudi tistimi, ki so navedene v Prilogi III, sprejme letni delovni program evropske standardizacije, v katerem navede evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente, ki jih namerava v skladu s členom 7(1) zahtevati od evropskih organizacij za standardizacijo.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Delovni program evropske standardizacije iz odstavka 1 bo vključeval tudi cilje za njeno mednarodno razsežnost pri podpori zakonodaji in politikam Unije ter opredelil, kdo si mora prizadevati za razvoj mednarodnega sodelovanja.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. V delovnem programu evropske standardizacije iz odstavka 1 se opredeli, kako se standardizacija vključuje v strategijo EU 2020 in kako se vzpostavlja skladnost med strategijo in delovnim programom.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Komisija delovni program evropske standardizacije iz odstavka 1 objavi na svoji spletni strani ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Skupni raziskovalni center

 

Skupni raziskovalni center Komisije prispeva k pripravi delovnega programa evropske standardizacije iz člena 6(1) in sodeluje pri dejavnostih evropskih organizacij za standardizacijo, tako da v okviru svoje stroke zagotavlja znanstveni prispevek za zagotovitev, da standardi upoštevajo gospodarsko konkurenčnost in socialne potrebe, kot so pomisleki glede okoljske trajnosti in varnosti.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija lahko v določenem roku od enega ali več evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in temelji na soglasju.

1. Komisija lahko v razumnem roku od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in cilje politike, ki so jasno navedeni v zahtevi Komisije, in temelji na soglasju. Pred posredovanjem te zahteve se Komisija v ta namen v razumnem roku posvetuje z evropskimi organizacijami za standardizacijo, vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti tistimi iz Priloge III, in odbori nacionalnih strokovnjakov, ustanovljenim z ustrezno sektorsko direktivo, če ta obstaja ter obvesti vse zainteresirane strani, registrirane v Evropskem registru o preglednosti. Pred posredovanjem te zahteve in med oceno izvajanja te zahteve, Komisija zagotovi, da se pravni okvir, povezan s storitvami uresničuje ob polnem upoštevanju delitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, določenimi v PDEU. Komisija s takšno zahtevo ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnimi zakoni in prakso, ki spoštujejo zakonodajo Unije.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija v treh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

3. Komisija v enem mesecu od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

Obrazložitev

Komisija bi morala biti sposobna delati ravno tako hitro kot evropske organizacije za standardizacijo, za katere je v členu 7(2) določen rok enega meseca.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če država članica meni, da usklajeni standard ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih zajemal in ki so določene v ustrezni zakonodaji Unije, o tem obvesti Komisijo.

1. Če država članica ali Evropski parlament meni, da usklajeni standard ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih zajemal in ki so določene v ustrezni zakonodaji Unije, o tem s podrobno razlagoobvesti Komisijo.

Obrazložitev

Glej besedilo v odstavku 25 poročila Evropskega parlamenta o prihodnosti evropske standardizacije (A7-0276/2010). Ker Evropski parlament s Svetom enakopravno sodeluje v rednem zakonodajnem postopku, mora imeti pravico do nasprotovanja usklajenim standardom.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Kadar Komisija ni bila obveščena o nasprotovanju usklajenemu standardu ali meni, da nasprotovanje ni utemeljeno, ga nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Komisija na svojem spletnem mestu redno objavlja in posodablja seznam usklajenih standardov, za katere se je uporabila odločitev iz odstavka 2.

Obrazložitev

Zaradi tržne varnosti je pomembno, da je odločitev Komisije o nepriznanju usklajenega standarda, ki ni v celoti skladen z zakonodajo, čim bolj pregledna.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Odločitev iz odstavka 2(a) tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2).

4. Odločitev iz odstavka 2(a) tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2), po posvetovanju, ki se v razumnem roku opravi z odborom nacionalnih strokovnjakov, ustanovljenim z ustrezno sektorsko direktivo, če ta obstaja.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Odločitev iz odstavka 2(b) tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(3).

5. Odločitev iz odstavka 2(b) tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(3), po posvetovanju, ki se v razumnem roku opravi z odborom nacionalnih strokovnjakov, ustanovljenim z ustrezno sektorsko direktivo, če ta obstaja.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

 

 

Obvestilo organizacij zainteresiranih skupin

Komisija vzpostavi sistem obveščanja za zainteresirana evropska gospodarska združenja in organizacije zainteresiranih skupin iz Priloge III, da zagotovi ustrezno posvetovanje in pomembnost za trg pred:

 

– sprejemanjem letnega delovnega programa evropske standardizacije iz člena 6(1);

 

– sprejemanjem zahtev za standardizacijo iz člena 6(2);

 

– sprejemanjem odločitve o nasprotovanju usklajenim standardom, kot je določeno v členu 8(2).

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Poglavje IV – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardi na področju IKT

Tehnične specifikacije na področju IKT

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priznavanje tehničnih specifikacij na področju IKT

Priznavanje in uporaba tehničnih specifikacij na področju IKT

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija se lahko na podlagi predloga javnega organa iz Direktive 2004/18/ES ali na lastno pobudo odloči, da prizna tehnične specifikacije, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, kot standarde IKT.

Komisija se lahko na podlagi predloga države članice ali na lastno pobudo odloči, po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT, ki so je vzpostavila Komisija, da se sklicuje na tehnične specifikacije IKT, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba standardov IKT v javnih naročilih

Uporaba tehničnih specifikacij IKT v javnih naročilih

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardi IKT iz člena 9 predstavljajo skupne tehnične specifikacije iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES ter Uredbe (ES) št. 2342/2002.

Tehnične specifikacije IKT iz člena 9 te uredbe predstavljajo skupne tehnične specifikacije iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES ter Uredbe (ES) št. 2342/2002.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izvedbo pripravljalnega ali dodatnega dela v zvezi z evropsko standardizacijo, vključno s študijami, dejavnostmi sodelovanja, seminarji, ocenami, primerjalnimi analizami, raziskovalnim delom, laboratorijskim delom, medlaboratorijskimi preskusi, vrednotenjem skladnosti ter ukrepi za skrajšanje obdobij za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov;

(c) izvedbo pripravljalnega ali dodatnega dela v zvezi z evropsko standardizacijo, vključno s študijami, dejavnostmi sodelovanja, tudi mednarodnim sodelovanjem, seminarji, ocenami, primerjalnimi analizami, raziskovalnim delom, laboratorijskim delom, medlaboratorijskimi preskusi, vrednotenjem skladnosti ter ukrepi za skrajšanje obdobij za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov brez poseganja v načelo odprtosti, kakovosti, preglednosti in konsenza med vsemi zainteresiranimi stranmi;

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) dejavnosti osrednjih sekretariatov evropskih organov za standardizacijo, vključno z razvojem politik, usklajevanjem dejavnosti standardizacije, procesiranjem tehničnega dela in zagotavljanjem informacij zainteresiranim stranem;

(d) dejavnosti osrednjih sekretariatov evropskih organizacij za standardizacijo, vključno z razvojem politik, usklajevanjem dejavnosti standardizacije, mednarodnim regulativnim dialogom, procesiranjem tehničnega dela in zagotavljanjem informacij zainteresiranim stranem ter zagotavljanjem teh informacij invalidom.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka (e)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) po potrebi prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organov za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

(e) prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organizacij za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) zbiranje informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, informacijami o najboljših praksah in ukrepi ozaveščanja;

(f) zbiranje dostopnih informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, povzetkov standardov, informacijami o najboljših praksah in ukrepi ozaveščanja, strategijah in programih usposabljanja; Te informacije in gradivo so na voljo v dostopni elektronski obliki in dostopni obliki za invalide.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) drugim organom, ki v sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo izvajajo delo iz točk (a), (c) in (g) odstavka 1.

(b) drugim nacionalnim in evropskim organom, ki v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo izvajajo delo iz točk (a), (c) in (g) odstavka 1.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 12 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) pravno in tehnično znanje, vključno s študijami, v zvezi z oceno potrebe po evropskih standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih ter v zvezi z njihovim razvojem;

(b) pravno in tehnično znanje, vključno s študijami, v zvezi z oceno potrebe po evropskih standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih ter v zvezi z njihovim razvojem ali usposabljanja strokovnjakov;

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 12 – točka (d)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) preverjanje kakovosti in skladnosti evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov z ustreznimi politikami in zakonodajo Unije;

črtano

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) pripravljajo in revidirajo evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente iz člena 11(1)(a);

črtano

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija sprejme odločitev o načinu financiranja iz odstavkov 1 in 2, zneskih donacij ter po potrebi o najvišjem deležu financiranja za posamezno vrsto dejavnosti.

3. Komisija po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo sprejme odločitev o načinu financiranja iz odstavkov 1 in 2, zneskih donacij ter po potrebi o najvišjem deležu financiranja za posamezno vrsto dejavnosti.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) so MSP, potrošniške organizacije ter okoljske in družbene zainteresirane strani pri delu v zvezi z evropsko standardizacijo ustrezno zastopani, kot je določeno v členu 5(1).

(b) evropske organizacije za standardizacijo omogočajo ustrezno udeležbo MSP, potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani, tudi socialnih partnerjev, pri delu v zvezi z evropsko standardizacijo, kot je določeno v členu 5(1).

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 16 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) posodobitev seznama evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I;

(a) posodobitev seznama evropskih organizacij za standardizacijo iz Priloge I za upoštevanje spremenjenih imen ali strukture;

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 16 – točka a (a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) pripravo in posodobitev seznama nacionalnih organizacij za standardizacijo iz Priloge Ia;

Predlog spremembe  889

Predlog uredbe

Člen 16 – točka (b)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) prilagoditev meril za priznavanje standardov na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju;

(b) prilagoditev meril za priznavanje tehničnih specifikacij na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju, ne da bi bilo ustvarjeno ali črtano katero od meril;

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 16 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) prilagoditev meril za organizacije iz Priloge III, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost.

(c) prilagoditev meril za organizacije iz Priloge III, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost, ne da bi bilo ustvarjeno ali črtano katero od meril ali organizacij.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Odločitve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se sprejmejo po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo.

Obrazložitev

Odločitve so bistvene za standardizacijski sistem, zato je treba vključiti evropske organizacije za standardizacijo.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

1. (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 16 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od 1. januarja 2013.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od 1. januarja 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pooblastilo iz člena 16 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je naveden v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

3. Pooblastilo iz člena 16 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Institucija, ki je začela notranji postopek odločanja glede preklica pooblastila po najboljših močeh v razumnem obdobju pred sprejetjem končne odločitve obvesti Komisijo o pooblastilu, na katerega se preklic nanaša, in o morebitnih vzrokih za preklic.

 

S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je naveden v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki ga je prejel v zvezi s tem aktom, ne nasprotuje ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

5. (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Odbor se z evropskimi in nacionalnimi organizacijami za standardizacijo sestane vsaj dvakrat letno.

Obrazložitev

Odločitve so bistvene za standardizacijski sistem, zato je treba vključiti evropske organizacije za standardizacijo.

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Komisija lahko na seje odbora iz odstavka 1 kot opazovalce povabi organizacije iz Prilog I, Ia in III ter druge zadevne zainteresirane strani.

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski organi za standardizacijo Komisiji vsako leto pošljejo poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje podrobne informacije o:

1. Evropske organizacije za standardizacijo Komisiji vsako leto pošljejo kratko in jedrnato poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje informacije o:

Obrazložitev

V angleški različici je uporabljena beseda „podrobne“, ki bi lahko povzročila še več birokracije, k izvajanju pa ne bi pripomogla. Zato bi poročilo moralo biti usmerjeno in relativno jedrnato.

Predlog spremembe 99

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zastopanosti MSP, potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani v nacionalnih organih za standardizacijo.

(b) zastopanosti potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani v nacionalnih organizacijah za standardizacijo.

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – točka (b a) (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) zastopanosti MSP na podlagi poročil iz člena 5a(3).

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 19a

 

Pregled

 

Komisija ob upoštevanju poročila iz člena 19(1)(a) preuči potrebo po dodatnih ukrepih za poenostavitev financiranja evropske standardizacije in zmanjšanje upravnega bremena za evropske organizacije za standardizacijo. Svoje sklepe predstavi v poročilu, ki ga do 1. januarja 2015 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ter po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija objavi seznam nacionalnih organov za standardizacijo in vse posodobitve navedenega seznama v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo objavi seznam nacionalnih organizacij za standardizacijo in vse posodobitve navedenega seznama na svojem spletnem mestu ter v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Priloga I a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga Ia

 

Nacionalne organizacije za standardizacijo

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Tehnične specifikacije je pripravila nepridobitna organizacija, ki je strokovno združenje, industrijsko ali trgovinsko združenje ali katera koli druga organizacija s članstvom, ki v okviru svoje stroke razvija standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ni evropski, nacionalni ali mednarodni organ za standardizacijo, pri čemer je tehnične specifikacije pripravila po postopkih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

2. Tehnične specifikacije je pripravila nepridobitna organizacija, ki je strokovno združenje, industrijsko ali trgovinsko združenje ali druga organizacija s članstvom, ki v okviru svoje stroke razvija tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ni evropska, nacionalna ali mednarodna organizacija za standardizacijo, pri čemer je tehnične specifikacije pripravila po postopkih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka a – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

tehnične specifikacije so bile pripravljene na podlagi odprtega odločanja, v katerem so lahko sodelovali vsi zainteresirani subjekti na trgu ali trgih, na katere vpliva standard;

tehnične specifikacije so bile pripravljene na podlagi odprtega odločanja, v katerem so lahko sodelovale vse zainteresirane strani na trgu ali trgih, na katere vpliva ta specifikacija;

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

postopek standardizacije je temeljil na sodelovanju in soglasju, pri čemer posamezna zainteresirana stran ni imela prednosti. Soglasje pomeni splošno strinjanje, pri katerem glede bistvenih vprašanj ni stalnega nasprotovanja kateremu koli pomembnemu delu zadevnih interesov in ki je doseženo v okviru postopka, v katerem se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani in se obravnavajo vsi nasprotni argumenti. Soglasje ne pomeni enoglasnosti;

postopek priprave tehničnih specifikacij je temeljil na sodelovanju in soglasju, pri čemer posamezna zainteresirana stran ni imela prednosti. Soglasje pomeni splošno strinjanje, pri katerem glede bistvenih vprašanj ni stalnega nasprotovanja kateremu koli pomembnemu delu zadevnih interesov in ki je doseženo v okviru postopka, v katerem se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani in se obravnavajo vsi nasprotni argumenti. Soglasje ne pomeni enoglasnosti;

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka (c) – točka (ii)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) podatki o (novih) standardizacijskih dejavnostih so bili obširno objavljeni s primernimi in dostopnimi sredstvi;

(ii) podatki o (novih) standardizacijskih dejavnostih so bili javno in obširno objavljeni s primernimi in dostopnimi sredstvi;

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka (c) – točka (iii)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) zaradi uravnoteženosti se je k udeležbi poskušalo pritegniti vse kategorije zainteresiranih strani;

(iii) zaradi uravnoteženosti se je k udeležbi poskušalo pritegniti vse kategorije interesnih skupin;

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Priloga III – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa MSP ter:

(a) Evropska horizontalna organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa izključno obrtniška podjetja in MSP ter:

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Priloga III – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) so jo nepridobitne organizacije, ki zastopajo MSP v vsaj dveh tretjinah držav članic, pooblastile za zastopanje interesov MSP v postopku standardizacije na evropski ravni.

(iii) so jo nepridobitne organizacije, ki zastopajo večino vseh MSP v vseh državah članicah, pooblastile za zastopanje interesov MSP v postopku standardizacije na evropski ravni.

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Priloga III – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje interesov potrošnikov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(ii) katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje interesov potrošnikov, tudi ranljivih potrošnikov, zlasti zaradi duševne ali telesne prizadetosti, starosti ali lahkovernosti, v postopku standardizacije na evropski ravni;

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Priloga III – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa družbene interese ter:

(d) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa družbene interese, vključno s socialnimi partnerji, ter:

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Priloga III – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(i) je nevladna, nepridobitna, reprezentativna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(1)

UL C 376, 22.12.2011, str. 69.


OBRAZLOŽITEV

V spomin na Alberta Normanda in njegove človeške in poklicne sposobnosti, ki so presegale vse standarde.

I. Predlog Komisije

Dne 1. junija 2011 je Evropska komisija sprejela standardizacijski paket, sestavljen iz predloga uredbe za spremembo in nadomestitev obstoječega pravnega okvirja o evropski standardizaciji,(1) ocene učinka in sporočila s strateško vizijo za evropsko standardizacijo v naslednjem desetletju.

Predlog Komisije je osnovan na dveh splošnih javnih posvetovanjih iz let 2009 in 2010, delu strokovnega sveta za pregled evropskega standardizacijskega sistema (EXPRESS), beli knjigi z naslovom „Posodobitev standardizacije IKT v EU – pot naprej“ in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije.(2)

II. Splošno mnenje poročevalke

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije za pregled evropskega standardizacijskega sistema s primernim upoštevanjem zahteve Parlamenta za spremembo, usmerjeno k ohranitvi mnogih uspešnih elementov sistema, odpravi pomanjkljivosti in vzpostavitvi pravega ravnovesja med nacionalno, evropsko in mednarodno razsežnostjo.

Poročevalka je pri pripravi tega poročila upoštevala ugotovitve poročila skupine EXPRESS, ki vsebuje številna pomembna priporočila in odzive na javno posvetovanje Komisije o pregledu evropskega standardizacijskega sistema. Upoštevala je tudi sklepe javne predstavitve, ki jo je dne 23. novembra 2011 organiziral odbor IMCO, ter se je lahko obsežno posvetovala s predstavniki nacionalnih in evropskih organizacij za standardizacijo ter glavnimi zainteresiranimi stranmi, vključenimi v proces razvoja standardov. Primerno je upoštevala tudi mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (poročevalec: A. Pezzini).

V ta osnutek poročila je vključila relativno omejeno število predlogov sprememb za izboljšanje evropskega standardizacijskega sistema v sedanjih mejah in s tesnim sodelovanjem Sveta.

(a) Lažji dostop do standardov in boljša udeležba MSP v procesu določanja standardov

Čeprav so mala in srednja podjetja (MSP) glavni steber evropskega gospodarstva, njihova udeležba v standardizaciji ni vedno sorazmerna z njihovim gospodarskim pomenom. Standardi niso vedno zasnovani tako, da bi bile upoštevane značilnosti in okolje malih in srednjih podjetij, zlasti malih, mikro in obrtnih podjetij. Zato je treba zagotoviti, da so standardi razumljivi in enostavni za uporabo, tako da jih lahko vsi uporabniki bolje izvajajo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo lahko mala in srednja podjetja v celoti sodelovala pri razvijanju standardov in zlahka dostopala do njih. Zato je poročevalka navedla številne predloge sprememb s širokim ciljem, da se izboljša udeležba MSP v dejavnostih standardizacije zlasti na nacionalni ravni in se jim olajša dostop do standardov.

(b) Zagotavljanje udeležbe javnih organov pri evropski standardizaciji

Poročevalka želi poudariti, da javni organi v večini držav članic kažejo omejeno zanimanje za udeležbo pri procesu razvijanja standardov, ne glede na pomembnost standardizacije kot orodja za podporo zakonodaji in javnim politikam. Meni, da bi države članice, še posebej pa organi za nadzor trga, morali poslati predstavnike, ki bi sodelovali v vseh nacionalnih tehničnih odborih, ki povzemajo razvoj standardov, katerih pripravo zahteva Komisija. Udeležba nacionalnih organov je bistvena zlasti za pravilno delovanje zakonodaje na področjih, ki jih zajema novi pristop, ter za preprečitev naknadnega nasprotovanja že usklajenim standardom.

(c) Omogočanje udeležbe družbenih zainteresiranih strani pri evropski standardizaciji

Poročevalka priznava pomen načela nacionalnih delegacij kot temelja evropskega standardizacijskega sistema, zlasti pri postopku razvoja standardov Evropskega odbora za standardizacijo in Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki. Vendar je treba poudariti, da je udeležba zainteresiranih strani, ki predstavljajo družbene interese, kot so potrošniki (vključno z invalidi), okoljevarstveniki in delavci, v nacionalnih tehničnih odborih še vedno zelo šibka ali pa je ni, kar so potrdile številne študije. Zato je treba z ohranitvijo finančne podpore evropskim organizacijam, ustanovljenim za zastopanje teh javnih interesov, zagotoviti neposredno udeležbo teh zainteresiranih strani na evropski ravni. Njihova udeležba sistemu podeljuje pomemben vidik legitimnosti in izboljšuje kakovost soglasja, evropski standardi pa so zaradi tega bolj reprezentativni.

(d) Standardizacija na področju storitev

Standardi so prispevali k znatnemu izboljšanju kakovosti in varnosti blaga, vendar na področju storitev še zdaleč niso tako številčni, da bi dosegli gospodarski pomen in potencial tega sektorja. Razvoj evropskih standardov za storitve, kot je določeno v Direktivi 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, bi moral pripomoči k nadaljnji uskladitvi v storitvenem sektorju, povečati preglednost, kakovost in konkurenčnost evropskih storitev ter spodbuditi konkurenco, inovacije, odpravo trgovinskih ovir in varstvo potrošnikov. Poročevalka zato podpira predlog Komisije za vključitev standardov za storitve v pravni okvir evropske standardizacije, saj bo to zagotovilo primerno pravno podlago, na kateri lahko Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva razvoj standardov na dobro opredeljenih in skrbno ocenjenih področjih, pri čemer ob upoštevanju javnega interesa zagotovi, da so standardi za storitve povezani s potrebami trga in potrošnikov.

(e) Izboljšanje in pospešitev evropskega procesa za določanje standardov z večjo preglednostjo in posvetovanjem

Poročevalka meni, da je bistveno, da se vsi evropski standardi razvijejo v razumnem obdobju, zlasti na tistih področjih, kjer so potrebni hitro, da bi izpolnili zahteve javnih politik in hitro se spreminjajočih razmer na trgu. Zato poziva nacionalne in evropske standardizacijske organizacije, naj še naprej izboljšujejo svojo uspešnost, hkrati pa upoštevajo, da pospešitev procesa standardizacije ne sme škodovati načelom odprtosti, kakovosti, preglednosti in soglasja med vsemi zainteresiranimi stranmi.

Meni, da bo proces za določanje standardov delno pospešilo boljše posvetovanje med Komisijo in evropskimi organizacijami za standardizacijo pred izdajo pooblastil, kar jim bo omogočilo analiziranje ustreznosti predlagane vsebine za trg, zagotovitev, da bo to omejeno na opredelitev tehničnih sredstev za doseganje ciljev politike, ki jih je določil zakonodajalec, in hitrejše odzivanje na vprašanje, ali so zmožne opraviti zahtevano delo glede standardizacije. Zato poročevalka predlaga fazo posvetovanja med Komisijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in zadevnimi zainteresiranimi stranmi že med pripravo pooblastila, da se zagotovi ustreznost zahtevanih standardov za trg. Široko posvetovanje z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi bi tudi moralo potekati pred sprejetjem letnega delovnega programa Komisije glede evropske standardizacije.

Poročevalka tudi poudarja pomen odbora iz člena 18 predlagane uredbe kot foruma med Komisijo in državami članicami za razpravo o vprašanjih glede standardizacije. Meni, da bi moral ta odbor biti po potrebi dostopen za opazovalce nacionalnih in evropskih organizacij za standardizacijo in vseh zadevnih zainteresiranih strani.

(f) Tehnične specifikacije na področju IKT

Poročevalka priznava, da forumi in konzorciji znatno prispevajo k standardizacijskemu sistemu z zagotavljanjem tehničnih specifikacij na področju IKT splošnega pomena, ki so pogosto bolj dovzetne za inovativne tehnologije. Strinja se z uvedbo novega sistema, ki zlasti na področju javnih naročil omogoča uporabo specifikacij, ki jih niso razvile evropske organizacije za standardizacijo. Vendar je treba poudariti, da bi morale te specifikacije imeti drugačen status kot standardi in da bi se bilo treba v procesu posvetovati z evropskimi organizacijami za standardizacijo, da bi zagotovili skladnost sistema.

(g) Financiranje

Poročevalka se zaveda, da sedanji sistem financiranja EU za podporo evropski standardizaciji zaradi visokih stroškov revizije in zamud pri odobritvi plačil, kar včasih prevlada nad koristmi finančne podpore, pogosto povzroča nezadovoljstvo. Komisija se je v tem predlogu zelo potrudila zmanjšati upravno obremenitev evropskih organizacij za standardizacijo, na primer z zagotavljanjem možnosti temeljite poenostavitve sistema pavšalnih zneskov, ki bo jasno ločen od vseh preverjanj dejanskih stroškov izvajanja. Ta predlog pomeni nadaljnji premik k sistemu, ki bo temeljil na uspešnosti, na podlagi opredelitve dogovorjenih kazalnikov in ciljev. Poročevalka poziva Komisijo, naj zagotovi finančno vzdržnost tega sistema in glede na prihodnjo spremembo finančne uredbe EU predlaga dodatne ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena.

III. Zaključek

Namen tega osnutka poročila je, da obravnava vsa ključna vprašanja, ki jih je treba natančneje obravnavati v tem predlogu, kar bi olajšalo razpravo v odboru. Poročevalka si pridržuje pravico do vložitve dodatnih predlogov sprememb po tem, ko bo dodatno preučila predlog Komisije in opravila dodatna posvetovanja. Njen namen na tej stopnji je spodbuditi plodno razpravo v odboru, pričakuje pa tudi dodatne predloge.

(1)

– Sklep Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij

– Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1988 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov

– Sklep št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju Evropske standardizacije

(2)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije (2010/2051(INI))


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (1.2.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(COM(2011)0315 – C7‑0150/2011 – 2011/0150(COD))

Pripravljavec mnenja: Franck Proust

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen tega predloga uredbe Komisije je revizija veljavnih direktiv. Sedanji sistem je dokaj učinkovit, zato je pomembno, da ta uredba veljavne določbe samo dopolni in ne uvaja temeljitih sprememb.

Standardizacija prispeva k številnim vidikom gospodarske dejavnosti, zlasti k rasti, produktivnosti in odpiranju trgov. Ima tudi velik vpliv na trgovino. Nekatere protekcionistične države pa lahko standardizacijo uporabijo tudi kot tehnično oviro za trgovino.

Zato mora Evropska unija spodbujati mednarodne standarde, za kar si že prizadeva prek mednarodnih organov za standardizacijo ali dvostranskih pristopov, zlasti pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih. Dobro bi bilo tudi, če bi Komisija v svoj delovni program vključila mednarodne cilje.

Naše mnenje se osredotoča predvsem na tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Te specifikacije večinoma razvijajo forumi in konzorciji, tj. združenja podjetij različnih velikosti, katerih cilj je skupna priprava specifikacij. Ti forumi in konzorciji imajo povečini mednarodno razsežnost, zato ima njihovo delo posledice na mednarodni ravni. Zanje ne veljajo enake obveznosti kot za evropske organe za standardizacijo. Področje IKT je še posebej dinamično, zato je pri njegovi standardizaciji potrebna velika odzivnost, da se zagotovi interoperabilnost ter spodbujata konkurenca in inovacije. Zato je tehničnih specifikacij občutno več na področju IKT kot na drugih področjih.

Z mednarodnega vidika je treba spodbujati tehnične specifikacije, saj jih pripravljajo mednarodne organizacije in tako omogočajo odpiranje trgov zunaj Evrope in zmanjšujejo tehnične ovire v trgovini.

Navzlic temu so na evropski ravni premalo priznane in veliko držav članic se v javnih naročilih nanje ne more sklicevati.

Komisija v svojem predlogu predlaga, da bi bilo na predlog države članice ali njeno lastno pobudo te tehnične specifikacije na področju IKT mogoče priznati kot standarde IKT pod pogojem, da izpolnjujejo nekatere zahteve. Vendar menimo, da s takim pristopom ne bo mogoče rešiti navedenih težav.

To bi pomenilo vmešavanje Komisije v postopek standardizacije, saj bi lahko sama odločala, ali je tehnična specifikacija standard, ne da bi jo pripravil evropski organ za standardizacijo. Pomembno je, da se politika v standardizacijo ne vmešava, saj gre za prostovoljen postopek. Čeprav morajo tehnične specifikacije izpolnjevati zahteve iz prilog k predlogu, da se priznajo kot standardi IKT, se postavlja vprašanje, na kakšni osnovi bo Komisija izbirala tehnične specifikacije, ki jih bo priznala kot standarde.

Ta predlog je sporen tudi zato, ker bi povzročil zmedo med standardi in tehničnimi specifikacijami. Forumi in konzorciji nimajo enakih obveznosti kot evropski organ za standardizacijo, zlasti glede posvetovanja z malimi in srednjimi podjetji ter organi za socialne zadeve, okolje in varstvo potrošnikov. Prav tako jim ni treba upoštevati načela skladnosti, po katerem ni mogoče sprejeti kontradiktornih standardov, ali standardov, ki bi se podvajali. Menimo, da je pomembno še naprej jasno razlikovati med standardi in tehničnimi specifikacijami, saj v nasprotnem primeru obstaja nevarnost vzpostavitve vzporednega sistema standardizacije.

Nenazadnje pa se nam zdijo merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnične specifikacije IKT, da jih Komisija prizna kot standarde, nepopolna. Ne upoštevajo določenih meril WTO, zlasti merila usklajenosti.

Komisija je s sklepom z dne 28. novembra 2011, objavljenim 30. novembra 2011 v Uradnem listu Evropske unije, sklenila, da bo ustanovila platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT, ki jo bodo sestavljali predstavniki nacionalnih organov držav članic in držav Evropskega združenja za prosto trgovino, predstavniki malih in srednjih podjetij ter industrijskih panog, pa tudi druge zainteresirane strani civilne družbe. Naloga te platforme bo svetovanje Evropski komisiji glede standardizacije na področju IKT (delovni program, potrebe, izvajanje itd.).

Ne zanikamo sicer dela, ki so ga opravili forumi in konzorciji na področju IKT, predlagamo pa, da Komisija po posvetovanju s platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT vsem državam članicam omogoči, da se na razpisih za javna naročila in pri izvajanju politik Evropske unije sklicujejo na tehnične specifikacije, pod pogojem, da so v skladu z zahtevami iz priloge, ki vključuje vsa merila WTO.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropske standarde morajo še naprej sprejemati evropski organi za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

(3) (Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Standardizacija je v mednarodni trgovini in pri odpiranju trgov čedalje pomembnejša. Z dresdenskim in dunajskim sporazumom skuša Unija spodbuditi pripravo mednarodnih standardov, s čimer bi se okrepila konkurenčnost evropskih podjetij in panog na mednarodnem prizorišču. Vendar bi standardizacijo lahko uporabile tudi tretje države kot protikonkurenčen instrument, in s tem ustvarile tehnične ovire v trgovini. Zato je bistveno sodelovanje med evropskimi in mednarodnimi organi za standardizacijo, Unija pa bi morala spodbujati tudi dvostranske pristope, tako da bi svoje standardizacijske dejavnosti uskladila s partnerji, na primer v okviru čezatlantskega dialoga.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) Evropske standarde bi bilo treba spodbujati tudi z dvostranskimi stiki pri pogajanjih o sporazumih ali z napotitvijo strokovnjakov za standardizacijo v tretje države, kot je bilo storjeno v primeru Kitajske. Takšno pobudo bi bilo treba sprožiti predvsem z Indijo, Rusijo in Brazilijo.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c) Poleg standardov, ki jih pripravljajo nacionalni, evropski in mednarodni organi za standardizacijo, forumi in konzorciji pripravljajo tehnične specifikacije. Te so koristne v primeru, ko standardov ni. Zaradi mednarodne razsežnosti forumov in konzorcijev omogočajo te specifikacije predvsem odpiranje trgov zunaj Evrope in zmanjšujejo tehnične ovire v trgovini, zlasti na področju IKT. Unija bi morala spodbujati stike med organi za standardizacijo ter forumi in konzorciji, pri tem pa poskrbeti, da ne bi ustvarila konkurenčnega sistema standardizacije.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Standardi so pomembna orodja podjetij ter zlasti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), vendar ta niso zadostno vključena v sistem standardizacije, zato obstaja tveganje, da standardi ne odražajo potreb in pomislekov MSP. Zato je nujno treba izboljšati njihovo zastopanost in udeležbo v postopku standardizacije, zlasti v tehničnih odborih.

(13) Standardi so pomembna orodja podjetij ter zlasti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), vendar ta niso zadostno vključena v sistem standardizacije, zato obstaja tveganje, da standardi ne odražajo potreb in pomislekov MSP. Pravila za standardizacijo bi morala spodbujati mala in srednja podjetja, da k prizadevanjem za standardizacijo dejavno prispevajo inovativne tehnološke rešitve. Poleg tega je nujno treba izboljšati njihovo zastopanost in udeležbo v postopku standardizacije, zlasti v tehničnih odborih.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v splošnem nezadostno zastopana v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni. Zato mora ta uredba s pomočjo subjekta z ustreznimi kvalifikacijami zagotoviti ustrezno zastopanost MSP v postopku evropske standardizacije.

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so na nekaterih področjih nezadostno zastopana v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni. Zato mora ta uredba s pomočjo subjekta z ustreznimi kvalifikacijami zagotoviti ustrezno zastopanost MSP v postopku evropske standardizacije, pri tem pa ohraniti načelo nacionalnih delegacij in se izogniti nepotrebnemu podvajanju struktur na evropski ravni. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zastopanosti in potrebam MSP v zvezi z delom na področju mednarodne standardizacije.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Javni organi morajo pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne standarde, na primer z izbiro standardov, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na standarde s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(19) Javni organi morajo pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne standarde, na primer z izbiro standardov, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za javna naročila predvideti možnost sklicevanja na nekatere tehnične specifikacije s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Nekateri standardi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razviti v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato je treba s to uredbo določiti postopek za izbor standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se bo lahko uporabljal v javnem naročanju in bo vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba mora določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take standarde in z njimi povezane postopke standardizacije. Te lastnosti morajo zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter morajo temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodne organizacije za standardizacijo.

(20) Nekatere tehnične specifikacije s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razvite v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato je treba s to uredbo določiti postopek za izbor tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se bo lahko uporabljal v javnem naročanju in bo vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba mora določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take tehnične specifikacije in z njimi povezane postopke standardizacije. Te lastnosti bi morale zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter bi morale temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodne organizacije za standardizacijo.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Izbrani standardi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevali k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

(22) Izbrane tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevale k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „standard IKT“ pomeni standard na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

črtano

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo takoj odgovori na pripombe, ki jih v zvezi s katerim koli takšnim osnutkom prejme od katerega koli drugega evropskega in nacionalnega organa za standardizacijo ter Komisije, in jih ustrezno upošteva.

2. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo v enem mesecu odgovori na pripombe, ki jih v zvezi s katerim koli takšnim osnutkom prejme od katerega koli drugega evropskega in nacionalnega organa za standardizacijo ter Komisije, in jih ustrezno upošteva.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) se osnutki standardov objavijo tako, da lahko strani iz drugih držav članic predložijo pripombe;

(a) se osnutki standardov nemudoma objavijo tako, da lahko strani iz drugih držav članic predložijo pripombe;

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanje malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani, zlasti prek organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

1. Evropski organi za standardizacijo spodbujajo ustrezno zastopanje malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniških organizacij ter okoljskih, delavskih in družbenih zainteresiranih strani, zlasti prek organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

2. Evropski organi za standardizacijo spodbujajo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Primer dobre prakse

 

Evropski organi za standardizacijo podpirajo, spodbujajo in širijo primere dobre prakse za udeležbo različnih interesnih skupin v nacionalnih organih za standardizacijo.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Delovni program evropske standardizacije bo vključeval tudi cilje za njeno mednarodno razsežnost pri podpori zakonodaji in politikam Unije ter opredelil, kdo si mora prizadevati za razvoj mednarodnega sodelovanja.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. V delovnem programu evropske standardizacije iz odstavka 1 se opredeli, kako se standardizacija vključuje v strategijo EU 2020 in kako se vzpostavlja skladnost med njima.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c. Delovni program evropske standardizacije iz odstavka 1 se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu za mnenje.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija lahko v določenem roku od enega ali več evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in temelji na soglasju.

1. Komisija lahko v določenem roku, ki je ambiciozen in ki so mu priloženi jasni seznami zahtev, vmesnih ciljev in javnih pozivov, od enega ali več evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in temelji na soglasju.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v treh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

Komisija v dveh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Poglavje IV – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardi na področju IKT

Tehnične specifikacije na področju IKT

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priznavanje tehničnih specifikacij na področju IKT

Uporaba tehničnih specifikacij na področju IKT

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija se lahko na podlagi predloga javnega organa iz Direktive 2004/18/ES ali na lastno pobudo odloči, da prizna tehnične specifikacije, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, kot standarde IKT.

Komisija se lahko na podlagi predloga javnega organa iz Direktive 2004/18/ES ali na lastno pobudo po posvetovanju s platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT odloči, da prizna tehnične specifikacije na področju IKT, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, za oddajo javnih naročil ali izvajanje politik Unije.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

črtano

Uporaba standardov IKT v javnih naročilih

 

Standardi IKT iz člena 9 predstavljajo skupne tehnične specifikacije iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES ter Uredbe (ES) št. 2342/2002.

 

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) po potrebi prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organov za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

(e) po potrebi prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organov za standardizacijo, ali v jezike, ki niso uradni jeziki Unije, če to omogoča spodbujanje evropskih standardov v tretjih državah;

(Popraviti je treba napačno številčenje v francoski različici predloga Komisije.)

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija sprejme odločitev o načinu financiranja iz odstavkov 1 in 2, zneskih donacij ter po potrebi o najvišjem deležu financiranja za posamezno vrsto dejavnosti.

3. Komisija sprejme odločitev o načinu financiranja iz odstavkov 1 in 2, zneskih donacij ter po potrebi o najvišjem deležu financiranja za posamezno vrsto dejavnosti. Komisija zagotovi, da je financiranje s strani Unije samo dopolnilno in vezano na posebne zahteve, tako da financiranje evropske standardizacije še naprej v največji meri zagotavlja zasebni sektor.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 16 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) prilagoditev meril za priznavanje standardov na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju;

(b) prilagoditev meril za priznavanje standardov na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju, ne da bi bilo ustvarjeno ali črtano katero od meril;

(Popraviti je treba napačno številčenje v francoski različici predloga Komisije.)

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 16 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) prilagoditev meril za organizacije iz Priloge III, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost.

(c) prilagoditev meril za organizacije iz Priloge III, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost, ne da bi bilo ustvarjeno ali črtano katero od meril ali organizacij.

(Popraviti je treba napačno številčenje v francoski različici predloga Komisije.)

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – uvodni stavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Tehnične specifikacije je pripravila nepridobitna organizacija, ki je strokovno združenje, industrijsko ali trgovinsko združenje ali katera koli druga organizacija s članstvom, ki v okviru svoje stroke razvija standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ni evropski, nacionalni ali mednarodni organ za standardizacijo, pri čemer je tehnične specifikacije pripravila po postopkih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

2. Tehnične specifikacije je pripravila nepridobitna organizacija, ki je strokovno združenje, industrijsko ali trgovinsko združenje ali katera koli druga organizacija s članstvom, ki v okviru svoje stroke razvija tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ni evropski, nacionalni ali mednarodni organ za standardizacijo, pri čemer je tehnične specifikacije pripravila po postopkih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

tehnične specifikacije so bile pripravljene na podlagi odprtega odločanja, v katerem so lahko sodelovali vsi zainteresirani subjekti na trgu ali trgih, na katere vpliva standard;

tehnične specifikacije so bile pripravljene na podlagi odprtega odločanja, v katerem so lahko sodelovale vse zainteresirane strani na trgu ali trgih, na katere vpliva tehnična specifikacija;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

postopek standardizacije je temeljil na sodelovanju in soglasju, pri čemer posamezna zainteresirana stran ni imela prednosti. Soglasje pomeni splošno strinjanje, pri katerem glede bistvenih vprašanj ni stalnega nasprotovanja kateremu koli pomembnemu delu zadevnih interesov in ki je doseženo v okviru postopka, v katerem se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani in se obravnavajo vsi nasprotni argumenti. Soglasje ne pomeni enoglasnosti;

postopek priprave tehničnih specifikacij je temeljil na sodelovanju in soglasju, pri čemer posamezna zainteresirana stran ni imela prednosti. Soglasje pomeni splošno strinjanje, pri katerem glede bistvenih vprašanj ni stalnega nasprotovanja kateremu koli pomembnemu delu zadevnih interesov in ki je doseženo v okviru postopka, v katerem se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani in se obravnavajo vsi nasprotni argumenti. Soglasje ne pomeni enoglasnosti;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Priloga 2 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) skladnost:

 

(i) tehnične specifikacije ne smejo biti v nasprotju z veljavnimi nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi standardi ali tistimi, ki so v pripravi, ter jih ne smejo podvajati.

 

(ii) ta določba mora spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti in ne sme biti uporabljena protikonkurenčno.

POSTOPEK

Naslov

Evropska standardizacija

Referenčni dokumenti

COM(2011)0315 – C7-0150/2011 – 2011/0150(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

23.6.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

23.6.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

23.11.2011

20.12.2011

 

 

Datum sprejetja

26.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, María Auxiliadora Correa Zamora, Marielle De Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Keith Taylor, Jan Zahradil, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, José Bové, George Sabin Cutaş, Mário David, Syed Kamall, Silvana Koch-Mehrin, Inese Vaidere, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Véronique De Keyser, Jutta Haug, Pier Antonio Panzeri, Traian Ungureanu


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1.3.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(COM(2011)0315 – C7‑0150/2011 – 2011/0150(COD))

Pripravljavec mnenja: Adam Gierek

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je povečati pozitivni učinek evropskih standardov na delovanje trga, gospodarsko rast, inovacije in konkurenčnost podjetij. Med drugim je namen direktive skrajšati postopek standardizacije v primerih, kjer se standardi pripravijo na zahtevo Komisije, da se zagotovi ustrezna zastopanost malih in srednjih podjetij ter družbenih zainteresiranih strani v postopku standardizacije (zlasti, kadar se standardi pripravijo na zahtevo Komisije) in da se razširi uporaba standardov informacijske in komunikacijske tehnologije, s tem pa izboljša interoperabilnost ter poveča število standardov za inovativne in hitro razvijajoče se proizvodne tehnologije, kot so nanotehnologija, biotehnologija in jedrska tehnologija, zraven tega pa tudi okrepitev konsolidacije obstoječih zakonodajnih okvirov.

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je sklenil predlagati spremembe direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki so glede na razvoj tehnologije in globaliziranega gospodarstva postale nujne. Izjemno pomembno je, da se pripravi nova zakonodaja za konsolidacijo v preteklosti uvedenih direktiv o politiki standardizacije in da se omenjene direktive posodobijo.

Najpomembnejše spremembe zadevajo opredelitev pooblastil Komisije ter Odbora za tehnične standarde in predpise. Med nedavnimi spremembami je vključitev standardizacije na področju storitev v zakonodajni okvir ter ločeno obravnavanje informacijske in komunikacijske tehnologije. Popravljena je bila tudi podlaga za financiranje standardizacije s strani EU.

Stališče poročevalca

Poročevalec pozdravlja predlog nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za konsolidacijo obstoječe politike standardizacije EU in vpeljavo novih elementov za upoštevanje novih izzivov in je mnenja, da je to trdna podlaga za posodobitev povezav med EU in evropskim sistemom standardizacije. Ti elementi zajemajo upoštevanje standardizacije na področju storitev in vključitev v sistem obveščanja. Zelo dobrodošel je oddelek o financiranju evropske standardizacije prek Komisije, ki ustvarja izboljšano pravno podlago in poenostavlja postopke.

Kljub temu nekateri elementi predloga vzbujajo zaskrbljenost glede operativne učinkovitosti javno-zasebnih partnerstev.

Spremembe določb uredbe so nujne za njeno preoblikovanje v izvedbeno orodje za podporo enotnemu trgu, uporabo evropskih standardov za izboljšanje konkurenčnosti in inovacij, pomoč pri udeležbi zainteresiranih strani ter zagotovitev trajnostnega razvoja. Evropski sistem standardizacije mora biti izboljšan z novimi elementi, ki bodo pomenili dodano vrednost.

Posebne pripombe

1) Veljavna pravila evropske standardizacije niso opredeljena ali omenjena.

2) Načelo nacionalne zastopanosti, ki je podlaga za evropsko (in mednarodno) standardizacijo, ni omenjeno.

3) V direktivi ni določb glede načela mirovanja, ki je ključno za uskladitev standardov na ravni EU.

4) Mnogo je določb splošnega značaja, kar pomeni, da glede na obsežni prenos pooblastil Komisiji omogočajo preveč različnih razlag. Potrebna je razjasnitev. To se nanaša tudi na nekatere opredelitve in ukrepe, zlasti na področjih, kjer je Komisija predstavila predloge, ki vplivajo na delovanje in skladnost obstoječega sistema.

5) Osnutek predloga Komisije predlaga, naj se namesto evropskih standardov uporabijo specifikacije različnih forumov in konzorcijev, saj naj bi bilo pogoje takšnih specifikacij lažje uresničiti. Eden od temeljev demokratičnega postopka standardizacije je družbeno soglasje. Moč sistema evropske standardizacije je njegova celovitost, saj zagotavlja skladnost niza standardov. Vključenost forumov in konzorcijev ne sme voditi k oblikovanju nasprotujočih si standardov ali konkurenčnim specifikacijam, prav tako pa ne sme ovirati sodelovanja malih in srednjih podjetij (cena sodelovanja na forumih je visoka, merila odločanja pa niso vedno demokratična). Poleg tega se lahko zgodi, da bi v nekaterih forumih in konzorcijih prevladali akterji, ki niso iz Evropske unije. Zato mora biti določanje standardov, kolikor je mogoče, omejeno na trenutno priznane evropske organizacije za standardizacijo, izkoristiti pa je treba tudi različne možnosti, ki jih glede priprave dokumentov z uporabo pospešenega postopka, ki temelji na soglasju in vključuje vse zainteresirane strani iz vseh držav članic EU, nudijo te organizacije (npr. organizacija tematskih konferenc).

Uporaba specifikacij forumov/konzorcijev mora biti dovoljena samo v strogo določenih primerih (npr. v postopkih javnega naročanja na področjih, kjer standardi ne obstajajo) ob sočasnem ohranjanju enakih zahtev glede soglasja, odprtosti, prostovoljnega sodelovanja, preglednosti itd. ter evropskih organizacij za standardizacijo.

6) Najnovejše tehnologije, kot so nanotehnologija, biotehnologija ali jedrska tehnologija, niso omenjene.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi vrednost za potrošnike.

(2) Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Evropska standardizacija krepi konkurenčnost podjetij, kadar je usklajena s sistemom mednarodne standardizacije. Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi vrednost za potrošnike.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropske standarde morajo še naprej sprejemati evropski organi za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

(3) Sistem evropske standardizacije bi moral biti voden s strani zainteresiranih strani in zanje v skladu z načeli kohezije, preglednosti, odprtosti, soglasja, neodvisnosti od posebnih interesov, tržne primernosti, učinkovitosti in nacionalne zastopanosti v postopku odločanja, evropske standarde pa bi morale še naprej sprejemati evropske organizacije za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

Obrazložitev

To odraža trenutno stanje.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo predvsem zaradi domneve o skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za navedene proizvode, ki jih določa usklajevalna zakonodaja Unije.

(4) Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo, na primer zaradi domneve o skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za navedene proizvode, ki jih določa usklajevalna zakonodaja Unije.

Obrazložitev

Velik delež evropskih standardov (70 %) ne podpira neposredno politike ali zakonodaje EU, zaradi česar je besedilo nekoliko zavajajoče.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Razvoj prostovoljnih standardov za storitve mora biti tržno usmerjen, pri čemer imajo prednost potrebe gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, ki jih standard neposredno ali posredno zadeva, ter morajo upoštevati javni interes in temeljiti na soglasju. Ti standardi morajo biti osredotočeni zlasti na storitve, povezane s proizvodi in postopki.

(8) Storitvene dejavnosti pogosto ustrezajo nacionalnim posebnostim. Zato bi moral razvoj prostovoljnih standardov za storitve obravnavati jasno opredeljena in skrbno ocenjena področja. Moral bi biti tržno usmerjen, pri čemer bi morale imeti prednost potrebe gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, ki jih standard neposredno ali posredno zadeva, ter bi moral upoštevati javni interes in temeljiti na soglasju. Ti standardi bi morali biti osredotočeni zlasti na storitve, povezane s proizvodi in postopki. V področju uporabe Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij1 je standardizacija dovoljena le podredno.

 

_________

 

1 UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

Obrazložitev

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij je namenjena zagotavljanju visokega standarda kakovosti (poklicnih) kvalifikacij v Uniji in je zato dokončni pravilnik za nadaljnji razvoj vzajemnih postopkov priznavanja, ki se primarno uporablja.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni organi za standardizacijo, posledica pa so lahko nasprotujoči si standardi in tehnične ovire na notranjem trgu. Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organi za standardizacijo in Komisijo o sedanjem in prihodnjem delu v zvezi s standardizacijo. Ta izmenjava informacij mora biti v skladu s Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, odobrenem s Sklepom Sveta št. 80/271/EGS z dne 10. decembra 1979 o sklenitvi večstranskih sporazumov, ki izhajajo iz trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979.

(10) Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni subjekti za standardizacijo, posledica pa so lahko nasprotujoči si standardi in tehnične ovire na notranjem trgu EU. Zato bi bilo treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi subjekti za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo o sedanjem in prihodnjem delu v zvezi s standardizacijo ter o določbah o načelu mirovanja, ki bi se uporabljale za nacionalne subjekte za standardizacijo v sklopu evropskih organizacij za standardizacijo. Ta izmenjava informacij bi morala biti v skladu s Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, odobrenem s Sklepom Sveta št. 80/271/EGS z dne 10. decembra 1979 o sklenitvi večstranskih sporazumov, ki izhajajo iz trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979.

Obrazložitev

Odsotnost načela mirovanja (člena 4 in 7 Direktive 98/34/ES). Mirovanje je odlično orodje, ki omogoča izogib tehničnim oviram trgovanju ter podpira tehnično uskladitev na ravni EU.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Standardi so lahko evropskim politikam v pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostna raba virov, staranje ter inovacije nasploh. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na teh rastočih trgih lahko Evropa ustvari konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajša trgovino.

(12) Kadar so standardi predvsem tržno usmerjena orodja, ki jih zainteresirane strani uporabljajo prostovoljno, so lahko evropskim politikam v pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostna raba virov, staranje ter inovacije nasploh. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na teh rastočih trgih lahko Evropa ustvari konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajša trgovino.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Standardi so pomembna orodja podjetij ter zlasti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), vendar ta niso zadostno vključena v sistem standardizacije, zato obstaja tveganje, da standardi ne odražajo potreb in pomislekov MSP. Zato je nujno treba izboljšati njihovo zastopanost in udeležbo v postopku standardizacije, zlasti v tehničnih odborih.

(13) Standardi so pomembna orodja podjetij, zlasti malih in srednjih (v nadaljnjem besedilu: MSP), vendar ta včasih niso zadostno zastopana in ustrezno vključena v sistem standardizacije, zato obstaja tveganje, da standardi ne odražajo ustreznih potreb in pomislekov MSP ali njihovih zmožnosti za prispevanje inovativne tehnologije. Pravila za standardizacijo bi morala spodbujati mala in srednja podjetja, da k prizadevanjem za standardizacijo dejavno prispevajo inovativne tehnološke rešitve. Zato je nujno treba izboljšati njihovo zastopanost in udeležbo v vseh fazah postopka standardizacije, zlasti v tehničnih odborih.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v splošnem nezadostno zastopana v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni. Zato mora ta uredba s pomočjo subjekta z ustreznimi kvalifikacijami zagotoviti ustrezno zastopanost MSP v postopku evropske standardizacije.

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so nezadostno zastopana na številnih področjih v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni. Zato bi morala ta uredba zagotoviti ustrezno zastopanost MSP v postopku evropske standardizacije. Podelitev dejanskega članstva v evropskih organizacijah za standardizacijo malim in srednjim podjetjem, vključno s pravico do glasovanja, bi po pričakovanjih morala pozitivno vplivati na vključenost in udeležbo teh podjetij pri standardizaciji.

Obrazložitev

Zainteresirane strani, vključno z MSP, sodelujejo pri evropski standardizaciji na nacionalni ravni, kjer sodelujejo s podobnimi podjetji in lokalnimi oblastmi ter lahko delujejo v domačem jeziku. Nacionalno soglasje, pridobljeno s sodelovanjem MSP, odposlanec nacionalnega subjekta (načelo nacionalne zastopanosti) nato posreduje ustreznim tehničnim odborom na ravni EU.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, dostopnost in druga področja javne politike. Zato je treba s podporo organizacij, ki zastopajo interese potrošnikov, okolja in družbenih zainteresiranih strani, okrepiti vlogo in prispevek družbenih zainteresiranih strani pri pripravi standardov.

(15) Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, dostopnost in druga področja javne politike. Zato je treba s podporo organizacij, ki zastopajo interese potrošnikov, okolja in družbenih zainteresiranih strani, okrepiti vlogo in prispevek družbenih zainteresiranih strani pri pripravi standardov. Podelitev dejanskega članstva v evropskih organizacijah za standardizacijo malim in srednjim podjetjem, vključno s pravico do glasovanja, bo pozitivno vplivala na kakovost standardov.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Standardi morajo čim bolj upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu.

(16) Standardi bi morali upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje je mogoče izboljšati, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organov za standardizacijo zahteva priprava evropskih standardov, je primerno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega delovnega programa, ki mora vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organom za standardizacijo.

(17) Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje je mogoče izboljšati, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani, z uvedbo mehanizmov za zbiranje mnenj in z olajšanjem izmenjave informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organov za standardizacijo zahteva priprava evropskih standardov, je primerno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega delovnega programa, ki bi moral vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organom za standardizacijo.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Javni organi morajo pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne standarde, na primer z izbiro standardov, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na standarde s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(19) Javni organi bi morali pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne standarde in tehnične specifikacije, na primer z izbiro standardov in tehničnih specifikacij, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato bi bilo treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na tehnične specifikacije s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Obrazložitev

Standardi so opredeljeni glede na regijo, od koder izhajajo, ali glede na metodo, s katero so bili razviti, ne pa glede na industrijski sektor.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Nekateri standardi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razviti v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato je treba s to uredbo določiti postopek za izbor standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se bo lahko uporabljal v javnem naročanju in bo vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba mora določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take standarde in z njimi povezane postopke standardizacije. Te lastnosti morajo zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter morajo temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodne organizacije za standardizacijo.

(20) Nekatere tehnične specifikacije s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razvite v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato bi bilo treba s to uredbo določiti postopek za izbor tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki bi se lahko uporabljal v javnem naročanju in bi vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba bi morala določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take tehnične specifikacije in z njimi povezane postopke standardizacije. Te lastnosti bi morale zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter morajo temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodno standardizacijo.

Obrazložitev

Standardi so opredeljeni glede na regijo, od koder izhajajo, ali glede na metodo, s katero so bili razviti, ne pa glede na industrijski sektor.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Zaradi spodbujanja inovacij in konkurence med standardiziranimi rešitvami se s priznanjem določene tehnične specifikacije ne sme onemogočiti priznanja konkurenčne tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsako priznanje mora temeljiti na izpolnjevanju lastnosti, pri čemer mora tehnična specifikacija doseči minimalno raven tržne razširjenosti. Tržne razširjenosti se ne sme razlagati kot široke uporabe na trgu.

(21) Zaradi spodbujanja inovacij in konkurence se s priznanjem določene tehnične specifikacije ne bi smelo onemogočiti priznanja tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsako priznanje bi moralo temeljiti na izpolnjevanju lastnosti, pri čemer bi morala tehnična specifikacija doseči pomembno raven tržne razširjenosti.

Obrazložitev

Standardizirane rešitve si ne bi smele nasprotovati. Niz standardov bi moral biti koheziven. Standardizirane tehnične rešitve bi morale podjetjem omogočiti enake možnosti, tako da bi bila lahko konkurenčna glede svojih načrtov ali storitev. Za potrošnike bi morale biti standardizirane tehnične rešitve jasen pokazatelj, kaj kupiti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Izbrani standardi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevali k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

(22) Izbrane tehnične specifikacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevale k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

Obrazložitev

Standardi so opredeljeni glede na regijo, od koder izhajajo, ali glede na metodo, s katero so bili razviti, ne pa glede na industrijski sektor.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati ali zahtevati uporabo skladnosti z določenimi standardi na ravni Unije, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo standardov, določi seznam standardov in/ali specifikacij, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, zaradi spodbujanja njihove uporabe, predpiše njihovo obvezno izvajanje ali standarde in/ali specifikacije odstrani z navedenega seznama.

(23) Na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati ali zahtevati uporabo skladnosti z določenimi standardi na ravni Unije, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo standardov, določi seznam standardov in/ali specifikacij, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, zaradi spodbujanja njihove uporabe ali standarde in/ali specifikacije odstrani z navedenega seznama.

Obrazložitev

Standardi niso obvezujoči. So prostovoljni in morali bi ostati takšni.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Financiranje dejavnosti standardizacije mora omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti za pripravo standardov ali drugih standardizacijskih dokumentov. To je potrebno zlasti za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo, izvajanje medlaboratorijskih preskusov, potrjevanje veljavnosti ali vrednotenje standardov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni se mora nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji mora biti mogoče dodeliti donacije drugim subjektom z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

(29) Financiranje dejavnosti standardizacije bi moralo omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti za pripravo standardov ali drugih standardizacijskih dokumentov. To je potrebno zlasti za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo, izvajanje medlaboratorijskih preskusov, potrjevanje veljavnosti ali vrednotenje standardov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni bi se moralo nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji bi moralo biti mogoče dodeliti donacije subjektom, ki izvajajo zgoraj omenjene dejavnosti, z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

Obrazložitev

Pomembno je, da samo nacionalne in evropske organizacije za standardizacijo preverjajo in pregledujejo evropske standarde. V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče zagotoviti potrebnega sodelovanja malih in srednjih podjetjih, nevladnih organizacij itd. Če bi smele standarde preverjati in pregledovati tudi druge organizacije, bi prišlo do tveganja ustvarjanja vzporednih sistemov.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar sklicevanje na usklajeni standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

(36) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem letnemu delovnemu programu evropske standardizacije in usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar sklicevanje na usklajeni standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

Obrazložitev

Glede delovnega programa standardizacije bi se bilo treba posvetovati z državami članicami.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar je bilo sklicevanje na usklajeni standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati postopek pregleda, če bi tak sklep lahko imel posledice za domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

(37) V povezavi z vsemi standardizacijskimi obvestili evropskih organizacij za standardizacijo, priznanjem tehničnih specifikacij na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije, nanotehnologije, biotehnologije in jedrske tehnologije, pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar je bilo sklicevanje na usklajeni standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati postopek pregleda, če bi takšni sklepi lahko imeli posledice za domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

Obrazložitev

Postopek za priznanje tehničnih specifikacij na področju novih tehnologij bi moral vsebovati možnost pripomb držav članic.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa pravila o sodelovanju med evropskimi organi za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in Komisijo, oblikovanju evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, priznavanju tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT) ter financiranju evropske standardizacije.

Ta uredba določa pravila o sodelovanju med evropskimi organi za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in Komisijo, oblikovanju evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, priznavanju tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT), financiranju evropske standardizacije ter pogojih za uravnoteženo zastopanost evropskih organizacij zainteresiranih strani.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 - točka 1 - uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo za večkratno ali stalno uporabo, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij:

(1) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo potrdi pristojni organ za standardizacijo, za večkratno ali stalno uporabo, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij:

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „usklajeni standard“ pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije;

(c) „usklajeni standard“ pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve Komisije za uporabo zakonodaje Unije, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „standard IKT“ pomeni standard na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

črtano

Obrazložitev

Standardi so opredeljeni glede na regijo, od koder izhajajo, ali glede na metodo, s katero so bili razviti, ne pa glede na industrijski sektor. Poleg tega je v tej opredelitvi premalo jasnosti glede pravega pomena pojma „standard IKT“.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „osnutek standarda“ pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij o določenem predmetu in se obravnava za sprejetje v skladu z ustreznim postopkom za standarde tak, kakršen je bil oblikovan po pripravljalnih delih ter predložen javnosti za pripombe in pregled;

(3) „osnutek standarda“ pomeni dokument, ki vsebuje predlagani standard, ki je predložen za pridobitev mnenja, glasovanje ali potrditev;

Obrazložitev

Uporabiti je treba opredelitev ustreznega evropskega standarda.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 2 - odstavek 4 - prvi del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „tehnična specifikacija“ pomeni specifikacijo iz dokumenta, ki določa eno od naslednjega:

(4) „tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki opredeljuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolniti proizvod, postopek ali storitev, in določa eno od naslednjega:

Obrazložitev

Sprejeto kot EN 45020.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a) „načelo mirovanja“ pomeni, da nacionalni subjekti za standardizacijo ne opravljajo nadaljnjega dela na projektih, ki so se že začeli;

Obrazložitev

Ta opredelitev je prisotna v členih 4 in 7 Direktive 98/34/ES.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nacionalni organi za standardizacijo ne morejo nasprotovati vključitvi predmeta standardizacije v delovni program evropskega organa za standardizacijo.

črtano

Obrazložitev

Nacionalni organi za standardizacijo, ki so člani evropskih organov za standardizacijo, morajo imeti možnost, da nasprotujejo vključitvi predmeta standardizacije v delovni program. S tem se omogočita prostovoljni značaj standardizacije in dejanski pomen za trg mandata za standardizacijo, ki ga je podelila Evropska komisija.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Med postopkom priprave evropskega standarda ali po njegovem sprejetju nacionalni subjekti za standardizacijo ne morejo sprejemati ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na uskladitev, zlasti pa na nekem področju ne morejo objaviti novega ali posodobljenega standarda, ki ni popolnoma skladen z obstoječim evropskim standardom.

Obrazložitev

Ta določba bi izpolnila merila načela mirovanja, prenesenega iz Direktive 98/34/ES.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) se osnutki standardov objavijo tako, da lahko strani iz drugih držav članic predložijo pripombe;

(a) se osnutki standardov objavijo tako, da lahko strani iz drugih držav članic predložijo pripombe. Če je potreben prevod, ga je treba opraviti na stroške zainteresirane strani;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Udeležba zainteresiranih strani v evropski standardizaciji

Udeležba zainteresiranih strani v evropski standardizaciji in olajšanje dostopa do standardov

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanje malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani, zlasti prek organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

1. Evropski organi za standardizacijo spodbujajo, omogočajo in podpirajo ustrezno zastopanje malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani, zlasti s spodbujanjem organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Standardi morajo biti zasnovani in prilagojeni tako, da upoštevajo lastnosti in okolje malih in srednjih podjetij, zlasti pri malih obrtnih podjetjih in mikropodjetjih, in jim tako omogočijo boljši in cenejši dostop do standardov.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Za zagotovitev dostopa uporabnikov do standardov, uvedenih v podporo zakonodaji in politikam EU, je treba načrtovati diferencialne sisteme za določanje cene ter za uvedbo posebnih cen in paketov standardov s popustom, zlasti za mala in srednja podjetja, mikropodjetja in obrtna podjetja.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

2. Evropski organi za standardizacijo omogočijo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz, organov za tržni nadzor v državah članicah in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Obrazložitev

Ustrezno zastopanje je nejasen izraz, ki bi lahko skupaj z zahtevno obvezo zagotavljanja zastopanja morebiti onemogočil celoten sistem standardizacije. Organizacija za standardizacijo se lahko zgolj po najboljših močeh potrudi vključiti zainteresirane strani, a če ne želijo sodelovati, to ne sme onemogočiti sistema. Obenem bi morali v procesu standardizacije sodelovati tudi organi držav članic za tržni nadzor ter v njem zagotavljati kakovost in znanje.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 6 - odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija sprejme letni delovni program evropske standardizacije, v katerem navede evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente, ki jih namerava v skladu s členom 7 zahtevati od evropskih organov za standardizacijo.

1. Komisija po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in zadevnimi zainteresiranimi stranmi, na primer s tistimi iz Priloge III, ter nacionalnimi organizacijami za standardizacijo sprejme letni delovni program evropske standardizacije in jih obvesti o njegovi objavi. V njem navede evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente, ki jih namerava v skladu s členom 7 zahtevati od evropskih organov za standardizacijo.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija lahko v določenem roku od enega ali več evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in temelji na soglasju.

1. Komisija lahko v določenem roku od enega ali več evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in temelji na soglasju. Komisija zadevne zainteresirane strani, vključno z vsemi interesnimi skupinami, obvesti o zahtevah, vloženih v skladu z odstavkom 1, in se z njimi o njih posvetuje.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zadevni evropski organ za standardizacijo v enem mesecu od prejema zahteve iz odstavka 1 navede, ali jo sprejema.

2. Zadevni evropski organ za standardizacijo v dveh mesecih od prejema zahteve iz odstavka 1 navede, ali jo sprejema.

Predlog spremembe             38

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija v treh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

3. Komisija v enem mesecu od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

Obrazložitev

Iz obrazložitvenega memoranduma izhaja, da je treba obravnavati vprašanje časa, potrebnega za pripravo standardov. Optimizacija postopkov mora vplivati na vse zainteresirane strani. Zato se predlaga, da se čas za odločitev o dodelitvi subvencij skrajša na en mesec (enak čas, kot ga imajo evropske organizacije za standardizacijo, da se odločijo o sprejetju prijave).

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Odločitev iz odstavka 2(a) tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2).

4. Odločitev iz odstavka 2(a) tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2) po posvetovanju z nadzornim odborom za ustrezno sektorsko direktivo.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Odločitev iz odstavka 2(b) tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(3).

5. Odločitev iz odstavka 2(b) tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(3) po posvetovanju z nadzornim odborom za ustrezno sektorsko direktivo.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Poglavje IV – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Standardi na področju IKT

Tehnične specifikacije na področju IKT

Obrazložitev

Standardi so opredeljeni glede na regijo, od koder izhajajo, ali glede na metodo, s katero so bili razviti, ne pa glede na industrijski sektor. Poleg tega je v opredelitvi standarda premalo jasnosti glede pomena pojma „tehnične specifikacije IKT“.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija se lahko na podlagi predloga javnega organa iz Direktive 2004/18/ES ali na lastno pobudo odloči, da prizna tehnične specifikacije, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, kot standarde IKT.

Komisija se lahko na podlagi predloga javnega organa iz Direktive 2004/18/ES ali na lastno pobudo po posvetovanju s predstavniki vseh zainteresiranih strani, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, odloči, da prizna tehnične specifikacije na področju IKT, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, za uporabo v javnem naročanju in politikah, da se zagotovi interoperabilnost na navedenem področju.

Komisija pri ocenjevanju skladnosti tehničnih specifikacij z zahtevami iz Priloge II primerno upošteva mnenja zainteresiranih strani, s katerimi se je posvetovala, vključno z mnenji evropskih organov za standardizacijo.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) po potrebi prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organov za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

(e) prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organov za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) zbiranje informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, informacijami o najboljših praksah in ukrepi ozaveščanja;

(f) zbiranje informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, povzetki standardov, informacijami o najboljših praksah, ukrepi ozaveščanja in moduli usposabljanja;

(Popraviti je treba napačno številčenje v francoski različici predloga Komisije.)

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) so MSP, potrošniške organizacije ter okoljske in družbene zainteresirane strani pri delu v zvezi z evropsko standardizacijo ustrezno zastopani, kot je določeno v členu 5(1).

(b) so MSP, potrošniške organizacije ter okoljske in družbene zainteresirane strani pri delu v zvezi z evropsko standardizacijo ustrezno zastopani, kot je določeno v členu 5(1), če so ustrezni strokovnjaki teh zainteresiranih strani na voljo in želijo sodelovati.

Obrazložitev

Organizacija za standardizacijo se lahko zgolj po najboljših močeh potrudi vključiti zainteresirane strani, a če ne želijo sodelovati, to ne sme onemogočiti sistema.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Da bi lahko MSP v celoti izkoristila razumevanje in uporabo evropskih usklajenih standardov, financiranje, odobreno evropskim organom za standardizacijo za namene prevajanja, obsega znaten delež skupnih stroškov, poenostavijo pa se tudi postopki za financiranje prevajanja. Sredstva za prevajalske dejavnosti iz točke (e) člena 11(1) se dodelijo v obliki pavšalnih zneskov na prevedeno stran, ki se izplačajo vnaprej in ob zagotovitvi dokazov za dejanski prevod evropskih standardov.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 16 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) posodobitev seznama evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I;

črtano

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 16 - točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) prilagoditev meril za priznavanje standardov na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju;

(b) prilagoditev meril za priznavanje tehničnih specifikacij na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju;

Obrazložitev

Za zagotovitev terminološke skladnosti s predlaganimi opredelitvami.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz člena 16 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od 1. januarja 2013.

2. Pooblastilo iz člena 16 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pooblastilo iz člena 16 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je naveden v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

3. Pooblastilo iz člena 16 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Institucija, ki je začela notranji postopek odločanja glede preklica pooblastila po najboljših močeh v razumnem obdobju pred sprejetjem končne odločitve obvesti Komisijo o pooblastilu, na katerega se preklic nanaša, in o morebitnih vzrokih za preklic.

 

Z odločitvijo o preklicu prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi, preneha veljati. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Odbor se z evropskimi in nacionalnimi organizacijami za standardizacijo in državami članicami sestane vsaj dvakrat letno.

Obrazložitev

Sklepi so bistveni za sistem standardizacije, zato morajo sodelovati evropske organizacije za standardizacijo in države članice.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Evropski organi za standardizacijo Komisiji vsako leto pošljejo poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje podrobne informacije o:

1. Evropski organi za standardizacijo Komisiji vsako leto pošljejo kratko in jedrnato poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje informacije o:

Obrazložitev

V angleški različici je uporabljena beseda „podrobne“, ki bi lahko povzročila še več birokracije, k izvajanju pa ne bi pripomogla. Zato bi poročilo moralo biti usmerjeno in relativno jedrnato.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija najpozneje do 31. decembra 2015 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo vsebuje oceno ustreznosti dejavnosti standardizacije, ki jih financira Unija, glede na zahteve politik in zakonodaje Unije.

3. Komisija najpozneje do 31. decembra 2015 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo vsebuje oceno ustreznosti dejavnosti standardizacije, ki jih financira Unija, glede na zahteve politik in zakonodaje Unije.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) podatki o (novih) standardizacijskih dejavnostih so bili obširno objavljeni s primernimi in dostopnimi sredstvi;

(ii) podatki o (novih) standardizacijskih dejavnostih so bili javno in obširno objavljeni s primernimi in dostopnimi sredstvi;

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga II – točka 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) ustrezno zastopanje:

 

(i) tehnične specifikacije so bile razvite z udeležbo vseh zainteresiranih strani;

 

(ii) zastopanost vseh kategorij zainteresiranih strani je bila uravnotežena.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga III – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa MSP ter:

(a) Evropska horizontalna organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa izključno obrtniška podjetja in MSP ter:

(Popraviti je treba napačno številčenje v francoski različici predloga Komisije.)

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga III – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa MSP ter:

(a) Evropska horizontalna organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa obrt in MSP ter:

POSTOPEK

Naslov

Evropska standardizacija

Referenčni dokumenti

COM(2011)0315 – C7-0150/2011 – 2011/0150(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

23.6.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

23.6.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Adam Gierek

28.6.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

5.10.2011

20.12.2011

 

 

Datum sprejetja

28.2.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Josefa Andrés Barea, Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Maria Da Graça Carvalho, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Seán Kelly, Alajos Mészáros, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Pavel Poc, Vladimír Remek, Jean Roatta, Hannu Takkula


  POSTOPEK

Naslov

Evropska standardizacija

Referenčni dokumenti

COM(2011)0315 – C7-0150/2011 – 2011/0150(COD)

Datum predložitve EP

1.6.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

23.6.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

23.6.2011

EMPL

23.6.2011

ENVI

23.6.2011

ITRE

23.6.2011

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

EMPL

7.7.2011

ENVI

13.7.2011

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Lara Comi

11.7.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

5.10.2011

23.11.2011

25.1.2012

28.2.2012

Datum sprejetja

21.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Christian Engström, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Mikael Gustafsson, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Frank Engel, Ashley Fox, Marielle Gallo, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Sabine Verheyen

Datum predložitve

26.3.2012

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov