PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo o izvrševanju gozdarske zakonodaje, upravljanju in trgovanju pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo

29.3.2012 - (11104/2011 – C7‑0241/2011 – 2011/0160(NLE)) - ***

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Elisabeth Köstinger

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo o izvrševanju gozdarske zakonodaje, upravljanju in trgovanju pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo

(11104/2011 – C7−0241/2011 – 2011/0160(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11104/2011),

–   ob upoštevanju Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo o izvrševanju gozdarske zakonodaje, upravljanju in trgovanju pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (11101/2011),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(3) in (4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7−0241/2011),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0081/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  poziva Komisijo, naj redno poroča Parlamentu o napredku pri izvajanju obstoječih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ter pri pogajanjih in izvajanju novih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Liberije.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Decembra 2005 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu z državami proizvajalkami in izvoznicami lesa, da bi se spodbudil izvoz zakonito pridobljenega lesa na evropski trg in izboljšalo upravljanje gozdov v partnerskih državah. Ti dvostranski sporazumi so temelj akcijskega načrta EU o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT)[1], ki je namenjen preprečevanju nezakonite sečnje.

Ob sklenitvi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu se partnerske države zavežejo, da bodo v EU izvažale le dokazljivo zakonite lesne proizvode. Da bi se preverila zakonitost izvoza lesa, se v sporazumih opredelijo okvir, ureditev in načini izdaje dovoljenj ter določijo nadzor nad dobavno verigo, okvir za preverjanje pravne skladnosti in zahteve glede neodvisnega nadzora. Partnerske države na podlagi prostovoljnega sporazuma o partnerstvu in ob podpori EU razvijejo sisteme preverjanja zakonitosti izvoza lesa v EU.

Komisija se je začela marca 2009 pogajati z Liberijo. Sporazum z Liberijo, ki je bil podpisan 27. julija 2011, je po sporazumu z Gano, Indonezijo, Kamerunom, Kongom in Srednjeafriško republiko šesti tak sporazum o partnerstvu, o katerem se je Unija pogajala. Zdaj se pogaja z nekaterimi drugimi afriškimi in azijskimi državami, zanimanje za sodelovanje v postopku prostovoljnih sporazumov o partnerstvu pa je izrazilo tudi več drugih držav.

Kot pri prejšnjih partnerskih sporazumih v okviru FLEGT je za sklenitev sporazuma potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Liberija in prostovoljni sporazum o partnerstvu v okviru FLEGT

Prostovoljni sporazum o partnerstvu med EU in Liberijo je treba videti v prav posebni luči. Skoraj 45% površine Liberije pokriva gozd in več kot polovica deževnih gozdov, ki še obstajajo v zahodni Afriki, leži v tej državi[2]. Gozdarski sektor je bil močno vpleten v dolgotrajno državljansko vojno (1997−2003), saj so s prihodki od prodaje lesa podpirali spopade, zaradi česar je Varnostni svet OZN uvedel sankcije proti liberijskim izvoznikom lesa. Te sankcije so bile preklicane leta 2006, ko je Liberija s preoblikovanjem pravnega okvira in izboljšanjem preglednosti poskušala reformirati gozdarski sektor[3].

Po zlomu gozdarskega sektorja po koncu vojne so si vlade predsednice Ellen Johnson Sirleaf začele prizadevati, da bi povečale trajnost in odgovornost tega sektorja. Ta prizadevanja je Liberija okrepila z vključitvijo v postopek prostovoljnega sporazuma o partnerstvu v okviru FLEGT. Čeprav je zapuščina dobe "krvavega lesa" še vedno živa, bosta sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu in novi sistem dodeljevanja dovoljenj zagotovila, da bo liberijski les zakonito pridobljen, in tako pomirila mednarodne trge. Liberija že ima nacionalni sistem sledljivosti za spremljanje lesnih proizvodov[4], na katerem bo temeljil prostovoljni sporazum o partnerstvu.

V Liberiji v postopku prostovoljnega sporazuma o partnerstvu aktivno sodelujejo mnoge interesne skupine ter sta vanj neposredno vključeni civilna družba in industrija, prvič pa v njem sodelujejo tudi skupnosti, ki živijo v gozdovih in katerih skrbi in pravice se obravnavajo v prostovoljnem sporazumu. Medtem ko se je sodelovanje zasebnega sektorja zmanjšalo zaradi neustrezne organizacije, civilna družba zelo aktivno sodeluje pri pogajanjih o prostovoljnemu sporazumu o partnerstvu in pri vzpostavljanju sistema.

V postopku prostovoljnega sporazuma o partnerstvu je veliko pozornosti posvečene novemu sistemu za preverjanje zakonitosti, neodvisnemu nadzoru, vlogi civilne družbe pri spremljanju sporazuma ter preglednosti in izmenjavi informacij.

Liberija je zavezana vzpostavitvi sistema, ki bo zagotavljal, da bodo vsi lesni proizvodi, izvoženi iz Liberije, zakonito proizvedeni. Poleg tega je liberijska opredelitev zakonitega lesa širša od minimalnega seznama proizvodov v prostovoljnem sporazumu o partnerstvu, saj vključuje vse od trsk in hlodov do lesenega pohištva ter zajema področja, kot so pravice do sečnje, pravice delavcev in okoljske obveznosti.

Kot nadaljnji ukrep za zmanjšanje morebitne razpršitve izvoza nezakonitega lesa na mednarodne trge zunaj EU − vključno z lesom, uvoženim iz tretjih držav − je Liberija sklenila razširiti zahteve glede zakonitosti lesnih proizvodov, prodanih na domačem trgu. To odraža pozitiven politični in zakonodajni vpliv postopka prostovoljnega sporazuma o partnerstvu.

Liberijski sistem za preverjanje zakonitosti naj bi se predvidoma začel razvijati januarja 2012. Liberija pričakuje, da bo sistem, vključno z izdajo dovoljenj za izvoz FLEGT, začel v celoti delovati do leta 2014. Libija bo morala vložiti veliko truda v vzpostavitev sistema za preverjanje zakonitosti, saj so njene zmogljivosti zelo pomanjkljive, potrebovala pa bo tudi mednarodno podporo.

Kar zadeva vzpostavitev sistema, bo izvajanje sporazuma nadziral skupni odbor za izvajanje, ki ga bodo ustanovile pogodbenice. Izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu bo spremljal tudi nacionalni odbor zainteresiranih skupin, ki bo sestavljen iz predstavnikov vlade, industrije, skupnosti in civilne družbe. Prostovoljni sporazum o partnerstvu uvaja tudi neodvisni nadzor, ki ga bo opravljala tretja stran in bo zagotavljal, da se bo prodajal ali izvažal le zakonito pridobljeni les.

Uredba EU o lesu

Poleg prostovoljnih sporazumov o partnerstvu je akcijski načrt FLEGT 2003 predvidel tudi novo uredbo EU o lesu[5]. Ta bo stopila v veljavo marca 2013, njen cilj pa je spodbuditi zakonito trgovanje z lesnimi proizvodi in zagotoviti enake pogoje za vse udeležence na trgu.

Prepovedala bo, da se v EU prodaja les, ki je glede na pravila države izvora pridobljen nezakonito, ter vsi proizvodi iz takega lesa. Uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo les in lesne proizvode na trg EU. Veljala bo za dobavno verigo lesa od mest poseka do evropskih potrošnikov in tako poskušala zagotoviti dostop do zakonito proizvedenih izdelkov na trgih EU, hkrati pa zaustaviti krčenje gozdov v tretjih državah.

Sprejetje te uredbe je odziv na vedno večjo ozaveščenost potrošnikov o nezakoniti sečnji in na povpraševanje po dokazljivo zakonitih in certificiranih lesnih proizvodih. Poleg tega je zaradi sprejetja uredbe očitno prišlo do povečanega zanimanja za postopek prostovoljnih sporazumov o partnerstvu, kar je povečalo možnosti za izboljšanje upravljanja gozdov v državah s tropskim gozdom, ki so pokazale zanimanje za ta postopek. Les iz partnerskih držav z dovoljenjem FLEGT se avtomatično šteje za proizvod, ki je bil pridobljen v skladu z novo uredbo, zato se lahko s partnerskim sporazumom poveča konkurenčna prednost liberijskega lesa pred nepreverjenim lesom.

Postopek naj bi prispeval k temu, da EU ponovno postane pomemben trga za liberijski les, pri čemer si EU prizadeva za spodbujanje ugodnega dostopa liberijskega lesa do njenega trga, vendar pa ni zanesljivih statističnih podatkov o izvozu, ki bi to potrjevali.

Zaključki

Kot prejšnji prostovoljni sporazumi o partnerstvu naj bi sporazum z Liberijo pomagal izboljšati upravljanje in izvrševanje zakonodaje v njenem gozdarskem sektorju. Poleg vzpostavitve partnerskega orodja, ki bo Liberiji pomagalo ustaviti nezakonito krčenje gozdov in njihovo izginjanje ter s tem zmanjšati vpliv na podnebne spremembe, naj bi prostovoljni sporazum o partnerstvu izboljšal tržne priložnosti za prodajo liberijskih lesnih proizvodov na evropskih in drugih mednarodnih trgih. Zato lahko pričakujemo, da bo sporazum pozitivno prispeval tudi k celostnemu razvoju in rasti Liberije.

Prostovoljni sporazum o partnerstvu med EU in Liberijo je bil razvit na pregleden način ob aktivnem sodelovanju interesnih skupin, vključno z vsemi ključnimi interesnimi skupinami na področju gozdarstva. Različne interesne skupine bodo še naprej sodelovale pri izvajanju in spremljanju izvajanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu in s tem povečale preglednost, odgovornost in dobro upravljanje v gozdarskem sektorju.

Toda pravi izzivi zadevajo učinkovito izvajanje in spremljanje sporazuma. V Liberiji je sporazum že v fazi izvajanja, ampak napreduje počasi. Kritična točka za Liberijo je razvoj njenih zmogljivosti, pri čemer bo potrebovala podporo EU in držav članic.

Kar zadeva podeljevanje dovoljenj, je cilj do leta 2014 vzpostaviti sistem podeljevanja dovoljenj morda preveč ambiciozen. Preden EU lahko začne sprejemati dovoljenja FLEGT, je potrebno na podlagi meril, določenih v prostovoljnemu sporazumu o partnerstvu, natančno oceniti liberijsko shemo podeljevanja dovoljenj kot tudi izvedbo trenutnih reform zakonodaje.

Poleg tega so organizacije civilne družbe izrazile pomisleke glede dejstva, da je liberijska vlada izdala veliko zasebnih dovoljenj za sečnjo, saj naj bi bilo to v nasprotju z duhom prostovoljnega sporazuma o partnerstvu. Te okoliščine bo treba pozorno spremljati.

Poročevalka Parlamentu priporoča, da poda soglasje k sklenitvi sporazuma, in hkrati poudarja, da bosta morala Liberija in Evropska komisija posvetiti zadostno pozornost učinkoviti in pravočasni izvedbi tega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu ter razvoju zmogljivosti in sodelovanju lokalnih skupnosti v Liberiji.

Poročevalka zato ponavlja zahtevo Parlamenta[6], da se redno poroča o napredku pri izvajanju sklenjenih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ter o pogajanjih in izvajanju novih sporazumov. Poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo zadostno finančno podporo za učinkovito izvajanje vedno večjega števila prostovoljnih sporazumov o partnerstvu.

Nadalje poročevalka opozarja, da morajo biti ukrepi za izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[7]. V zvezi s spremembami prilog prostovoljnega sporazuma o partnerstvu poročevalka poudarja, da je treba ob morebitnih prihodnjih prenosih pooblastil v celoti upoštevati posebne pravice Parlamenta, ki so urejene z delegiranimi akti (člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

• [1]  COM(2003)0251
• [2]  http://www.efi.int/files/attachments/euflegt/liberia_vpa-briefingnote_eng.pdf
• [3]  Vključno z doseganjem skladnosti s pobudo za preglednost v ekstraktivnih industrijah (EITI), kar je Liberija kot prva afriška država začela leta 2008; poleg tega je Liberija prva država, ki bo v to pobudo vključila tudi prihodke od prodaje lesa
• [4]  LiberFor, konzorcij evropskih podjetij in liberijskega organa za razvoj gozdov
• [5]  Uredba (EU) št. 995/2010
• [6]  P7_TA-PROV(2011)0008
• [7]  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

MNENJE Odbora za razvoj (29.2.2012)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo o izvrševanju gozdarske zakonodaje, upravljanju in trgovanju pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
(11104/2011 – C7‑0241/2011 – 2011/0160(NLE))

Pripravljavka mnenja: Judith Sargentini

PA_Leg_Consent

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj prostovoljnega partnerskega sporazuma med EU in Liberijo je izboljšanje upravljanja gozdov, povečanje preglednosti, večja udeležba civilne družbe in zaustavitev nezakonite sečnje. Odbor za razvoj pozdravlja tekoča in participativna pogajanja, ki vključujejo vse interesne skupine na področju gozdarstva in so omogočila prvi sporazum z neposredno udeležbo gozdnih skupnosti.

Kljub tem pozitivnim znamenjem moramo opozoriti, da je treba počakati, da se nova uredba preizkusi, ter da bo ključni izziv celotnega postopka učinkovito izvajanje . S tem v zvezi Odbor za razvoj meni, da se bodo določbe iz sporazuma štele za uspešne, če bodo cilji in obveznosti FLEGT dejansko podprti s politično voljo obeh strani. Zlasti želi odbor DEVE poudariti naslednje:

- Postopek prostovoljnega partnerskega sporazuma bi moral biti v skladu z vsemi instrumenti, povezanimi z gozdarstvom (zakoni, uredbe itd.), vsebovati pa mora izvedbeni okvir za zaustavitev nezakonite sečnje v lesni industriji in zmanjšanje korupcije.

- Liberijska vlada mora pokazati močno politično voljo, tako da dopolni sredstva, ki so jih zagotovili donatorji EU za podporo organizacijam skupnosti in civilne družbe, ter izda odredbo o podelitvi statusa pravnega subjekta pripravljalnemu odboru.

- Celoten gozdarski sektor mora ustrezno upoštevati pravice in interese skupnosti, ki jih bo prizadela sečnja, v skladu s socialnimi in okoljevarstvenimi pogoji, vključenimi v sporazume, podpisane s skupnostmi.

- Čeprav programi FLEGT in REDD (zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida zaradi krčenja in uničevanja gozdov) vključujejo uporabnike gozdov, se obravnavajo kot ločene pobude in so zanje v partnerskih državah pristojni različni ministri. Glede na to odbor poudarja, da bi brez vztrajanja pri dobrem upravljanju ter priznavanju pravice lokalnih skupnosti in avtohtonih prebivalcev programi REDD lahko zaobšli postopek posvetovanja (in kadar ustreza, tudi reforme upravljanja in zakonodaje), ki so del postopka FLEGT. Zaradi tega morajo projekti REDD temeljiti na postopku posvetovanja FLEGT in obravnavati vzroke za krčenje in uničevanje gozdov.

Velja omeniti tudi, da Evropski parlament trenutno obravnava načrt Komisije o vključitvi poročil o posamezni državi v predloge direktiv EU o preglednosti in računovodstvu. Ti predlogi so zlasti izjemnega pomena za dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin, vključno z lesno industrijo, saj zagotavljajo edinstveno priložnost, da EU prevzame vodilno vlogo s sprejetjem ambicioznih ukrepov o obveznih zahtevah po razkrivanju za evropska podjetja in se na ta način bori proti davčnim utajam in izboljša družbeno odgovornost večnacionalnih podjetij.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj da svojo odobritev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.2.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Ricardo Cortés Lastra, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Lövin, Gesine Meissner, Cristian Dan Preda, Bart Staes, Patrizia Toia
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Joseph Cuschieri, Zita Gurmai, Claudiu Ciprian Tănăsescu

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.3.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Damien Abad, Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Mário David, Elisabeth Köstinger, Jörg Leichtfried, Jarosław Leszek Wałęsa