Postopek : 2011/0127(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0082/2012

Predložena besedila :

A7-0082/2012

Razprave :

Glasovanja :

PV 19/04/2012 - 6.1
CRE 19/04/2012 - 6.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0131

PRIPOROČILO     ***
PDF 166kWORD 108k
29.3.2012
PE 480.602v02-00 A7-0082/2012

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

(14034/2011 – C7‑0046/2012 – 2011/0127(NLE))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalka: Elisabeth Köstinger

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

(14034/2011 – C7‑0046/2012 – 2011/0127(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14034/2011),

–   ob upoštevanju Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT) (14036/2011),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(3) in (4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0046/2012),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0082/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku pri izvrševanju veljavnega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu in pri pogajanju o novih tovrstnih sporazumih in njihovem izvrševanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Srednjeafriške republike.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Akcijski načrt EU o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov za leto 2003 (FLEGT)(1) je predvideval vzpostavitev partnerstva z državami proizvajalkami in izvoznicami lesa, da bi se zagotovilo, da se trguje samo z zakonito pridelanim lesom in da bi se spodbujalo dobro gospodarjenje z gozdovi. Pobuda FLEGT se še dalje oblikuje, medtem pa je EU sklenila vrsto prostovoljnih sporazumov o partnerstvu.

Trgovinski sporazum s Srednjeafriško republiko, sklenjen 28. novembra 2011, je po sporazumih z Gano, Kongom in Kamerunom četrti sporazum o partnerstvu, ki ga je EU sklenila s kakšno afriško državo. Sedaj potekajo pogajanja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu z dvema drugima državama iz porečja Konga, Demokratično republiko Kongom in Gabonom, pa tudi z Malezijo in Vietnamom. Pogajanja z Indonezijo in Liberijo so se končala maja 2011.

Kot prejšnji prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT tudi sporazum s Srednjeafriško republiko predvideva instrumente za boj proti nezakoniti sečnji, pomoč pri izboljšanju urejanja, upravljanja in zagotavljanja spoštovanja predpisov v gozdarskem sektorju te države, pa tudi za povečanje tržnih priložnosti za lesne proizvode Srednjeafriške republike v Evropi.

Istočasno prostovoljni sporazum o partnerstvu zavezuje partnersko državo, da vzpostavi zakonodajni okvir in sisteme za sledljivost, preverjanje zakonitosti in podeljevanje dovoljenj za les in lesne proizvode, ki se izvozijo na trg EU, ter za vzpostavitev nadzora in neodvisne revizije.

Sklenitev tega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu mora, kakor prejšnje sporazume FLEGT, odobriti Parlament.

Prostovoljno partnerstvo med EU in Srednjeafriško republiko

Gozdovi pokrivajo približno 54.000 km² ali 8,7 % površine Srednjeafriške republike. Gozdarski sektor predstavlja približno 4 odstotke BDP te države in 40 % prihodka od izvoza. 60 % lesa iz Srednjeafriške republike se izvozi v Evropo. Drugi glavni izvozni trgi so Kitajska, severna Amerika in Afrika (Kamerun in Čad)(2).

V Srednjeafriški republiki prihaja do uničevanja gozdov zlasti zaradi neustreznega zagotavljanja izvrševanja zakonodaje in neustreznega nadzora zaradi pomanjkljivih človeških, materialnih in finančnih virov, kar je privedlo do nezakonite sečnje, nezakonitega izkoriščanja lesa in gozdnih požarov. Istočasno pa je Srednjeafriška republika ena od prvih držav porečja Konga, ki je začela opravljati popis gozdov in spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Več kot 3 milijoni hektarov deževnega pragozda Srednjeafriške republike na jugozahodu države so dani v industrijsko koncesijo predvsem evropskim družbam. Gozdarska podjetja potrebujejo dovoljenja za izkoriščanje in uporabo tal, opredeljena v gozdarskem zakoniku Srednjeafriške republike iz leta 2008, ta dovoljenja pa so odvisna od načrtov gospodarjenja z gozdovi.

Prostovoljni sporazum o partnerstvu temelji na nacionalni ureditvi in jo nadgrajuje. S sporazumom se Srednjeafriška republika zavezuje, da bo z EU trgovala le s preverjenimi lesnimi proizvodi. V ta namen bo vzpostavila sisteme preverjanja zakonitosti in sledljivosti v dobavni verigi, od standardov sečnje do preverjanja izvoznih pošiljk, pa vse do izdajanja izvoznih dovoljenj FLEGT. Poleg številnih ravni notranjega preverjanja bodo neodvisni revizorji v rednih presledkih preverjali vse vidike zagotavljanja zakonitosti v Srednjeafriški republiki. Istočasno bo EU za vse lesne proizvode iz Srednjeafriške republike zagotovila ugoden dostop do svojega trga.

Sporazum zajema vse lesne proizvode za izvoz, vključno z drobci za ogrevanje, hlodi, žagovino, furnirjem in lesenim pohištvom. Srednjeafriški sistem za preverjanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov se uporablja za ves izvoz, ne samo za izvoz v EU. Zajema tudi les, uvožen iz tretjih držav, ki se predela v Srednjeafriški republiki in nato izvozi. Sporazum pa ne zajema lesa in lesnih proizvodov, namenjenih za domači trg. Prav tako ne zajema lesa in lesnih proizvodov iz gozdov lokalnih skupnosti in obrtniške sečnje. Gozdarski zakonik iz leta 2008 predvideva podeljevanje koncesij za obrtniško sečnjo, njeni proizvodi pa bi se lahko v prihodnosti izvozili na evropski trg.

Opredelitve zakonitosti srednjeafriškega lesa in lesnih proizvodov so bile oblikovane v postopku z udeležbo številnih zainteresiranih strani, ki je vključeval zasebni sektor, civilno družbo in vladne predstavnike. Zainteresirane strani v sektorju gozdarstva, ki so bile vključene v pogajanja o sporazumu, bodo sodelovale tudi v fazi izvrševanja in nadzora prek nacionalnega odbora zainteresiranih strani.

Platforma za gospodarjenje z gozdovi, ki jo sestavljajo nevladne organizacije in civilna družba, bo spremljala izvajanje prostovoljnega sporazuma in bo svoje ugotovitve sporočala skupnemu odboru za izvajanja EU in Srednjeafriške republike, ki bo nadzoroval celotno področje uporabe sporazuma. Da bi se zagotovila vključitev civilne družbe, prostovoljni sporazum o partnerstvu predvideva krepitev zmogljivosti in usposabljanje na področju neodvisnega nadzora.

V srednjeafriškem deževnem pragozdu živijo številne domorodne skupnosti, ki so odvisne od izkoriščanja gozdnih virov. Razpredelnica zakonitosti prostovoljnega sporazuma o partnerstvu za srednjeafriški les vključuje pravice domorodnih skupnosti, vendar je treba njihove pravice na zemlji in lastništvo le-te opredeliti in pojasniti z zakonodajnimi reformami na nacionalni ravni. Kljub temu, da je postopek sprejemanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu omogočil dialog in večje spoštovanje pravic uporabe tako domorodnega prebivalstva kot tudi lokalnih skupnosti, je treba spremljati zakonodajni postopek, ki je bil s tem sprožen.

Nova uredba EU o lesu(3), ki bo pričela veljati marca 2013, bo prepovedala prodajo nezakonito pridelanega lesa in lesnih proizvodov v EU ter naj bi skupaj s prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu odvračala od nezakonitega in netrajnostnega izkoriščanja gozdov ter se tako spopadla z enim od poglavitnih razlogov za uničevanje gozdov. Poleg tega je upati, da se bo pospešilo izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu, ki je doslej bilo dokaj počasno. Postopek ratifikacije je zaključen le v Gani in Kamerunu.

Zaključne ugotovitve

Prostovoljni sporazum o partnerstvu naj bi vzpostavil partnersko orodje za izboljšanje standardov gospodarjenja, trajnosti in odgovornosti v gozdarskem sektorju, vendar lahko pričakujemo, da bo pozitivno prispeval tudi k splošnemu razvoju in rasti v Srednjeafriški republiki, tudi tako, da bo obvaroval prihodek od izvoza lesa v EU in na druge mednarodne trge. V prihodnosti bodo davčni prihodki od industrijskega izkoriščanja gozdov vse bolj koristili tudi lokalnemu gospodarstvu in skupnostim v Srednjeafriški republiki.

Prostovoljni sporazum o partnerstvu omogoča postopno izboljšanje gospodarjenja z gozdovi in ima široko podporo, vseeno pa je pravi izziv njegovo izvajanje. Srednjeafriška republika se trenutno istočasno s postopkom ratifikacije posveča dejavnostim izvajanja, vključno z razvojem sistema preverjanja zakonitosti ter novega zakonodajnega in institucionalnega okvira. Za izvajanje sporazuma bo ključna tehnična in finančna podpora EU.

Poleg tega bi bilo treba glede na to, da gozdarstvo predstavlja znatni delež izvoznih prihodkov Srednjeafriške republike, istočasno s preverjanjem zakonitosti izvoza lesa regulirati tudi notranji trg. Poročevalka sicer priznava, da ima postopek sklepanja prostovoljnega sporazuma o partnerstvu pozitivni splošni učinek na gospodarjenje z gozdovi v partnerski državi, vendar si želi, da bi bil vzpostavljen časovni okvir za zagotavljanje zakonitosti tudi na lokalnem trgu.

Pričakuje se, da bo sporazum pričel popolnoma učinkovati januarja 2014, tudi za izdajanje licenc FLEGT. Stranki sta se dogovorili, da bosta leta 2013 ocenili pripravljenost sistema ter naročili neodvisno oceno delovanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT. Glede na ambiciozen časovni načrt in ukrepe urejanja in krepitve zmogljivosti, ki jih mora sprejeti Srednjeafriška republika, bo potrebna pazljiva ocena.

Prav tako je treba opozoriti na dejstvo, da prostovoljni sporazumi o partnerstvu niso edini postopek, ki je v teku za krepitev trajnosti gozdarskega sektorja v partnerskih državah. Zato se je pri pregledu pravnega in ureditvenega okvira Srednjeafriške republike treba osredotočiti na zagotavljanje doslednosti med obveznostmi, sprejetimi v okviru postopkov FLEGT in med shemo zmanjševanja emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov (REDD).

Poročevalka priporoča, naj Parlament odobri sporazum, vendar poudarja, da bosta morala vlada Srednjeafriške republike in Evropska komisija posvetiti dovolj pozornosti učinkoviti in pravočasni uveljavitvi sporazuma, vključno s krepitvijo zmogljivosti, sodelovanjem lokalnih skupnosti, zaščito domorodcev, pa tudi splošnim ozaveščanjem o sporazumu med različnimi zainteresiranimi stranmi.

Poročevalka ponavlja poziv Parlamenta(4) za redno poročanje o napredku, tako pri izvajanju sklenjenih prostovoljnih sporazumov kot tudi pri pogajanjih o novih sporazumih in njihovem sklepanju. Poročevalka prav tako poziva Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo, da bo učinkovito izvrševanje vse večjega števila prostovoljnih sporazumov o partnerstvu podprto z ustreznimi finančnimi viri.

Poročevalka izpostavlja tudi, da bi bilo treba ukrepe za izvrševanje prostovoljnega sporazuma sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). Kar zadeva spremembe prilog k prostovoljnemu sporazumu, poročevalka poudarja, da je treba v prihodnosti pri morebitnem delegiranju pristojnosti v celoti upoštevati posebne pravice Parlamenta v okviru sistema delegiranih aktov (člen 290 PDEU).

(1)

COM(2003)0251

(2)

http://www.euflegt.efi.int/files/attachments/euflegt/carbriefingnote_english_lores_online.pdf

(3)

Uredba (EU) št. 995/2010

(4)

P7_TA-PROV(2011)0008

(5)

UL L 55, 28.2.2011, str. 13.


MNENJE Odbora za razvoj (1.3.2012)

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT)

(14034/2011 – C7‑0046/2012 – 2011/0127(NLE))

Pripravljavec mnenja: Bart Staes

PA_Leg_Consent

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Tropski gozdovi pokrivajo 31 % površine Srednjeafriške republike. Gozdarske dejavnosti v tej državi zagotavljajo največ delovnih mest v zasebnem sektorju, saj nanje odpade 4 % BNP in 40 % vseh državnih prihodkov od izvoza. Srednjeafriška republika namerava s prostovoljnim sporazumom o partnerstvu vzpostaviti nacionalni sistem za zagotavljanje spoštovanja zakonodaje pri proizvodnji lesa, vključno z vsemi lesnimi izdelki, namenjenimi EU, ter izdelki, ki se prodajajo doma in na trgih zunaj EU.

Vendar pa je ostalo še nekaj odprtih vprašanj. Prostovoljni sporazum o partnerstvu izključuje domači trg in s tem nešteto gozdarjev, ki se ukvarjajo s sečnjo s sekiro in motorno žago in pogosto delujejo netrajnostno, neuradno ali nezakonito. Glede tega je pomembno zagotoviti, da so mala gozdarska podjetja, ki delujejo za domači trg, profesionalna, dobičkonosna in trajnostna.

Poleg tega živi v državi velika populacija in skupnosti, odvisne od gozda, ki sodijo med najrevnejše prebivalstvo in še vedno nimajo zagotovljenega dostopa do tradicionalnih zemljišč, virov in javnih storitev. Skupine iz skupnosti, kot so Pigmejci Aka in pleme Mbororo, so se pritožile, da ni pravne podlage, ki bi jim omogočila pravico do zemlje na enakopravni osnovi z državo, kar ovira ustrezno upravljanje gozdov. Poleg tega civilna družba zaradi omejenega političnega prostora, namenjenega njenim ukrepom, nima velikega manevrskega prostora, da bi tem skupnostim pomagala.

Poleg tega se pomembni zakonodajni akti, kot so okoljski zakonik, pastirsko-poljedelski zakonik, osnutek projekta o podpori in zaščiti lokalnih skupnosti, in zakonik o zemljišču v zasebni in državni lasti le deloma uporabljajo, spremljanje njihovega izvajanja pa ni celostno. Te pomanjkljivosti so pripeljale do nenadzorovanega nezakonitega izkoriščanja lesa in gozdnih požarov. Tako lokalne skupnosti kot civilna družba so izrecno zahtevale spoštovanje pravice do posvetovanja, ki jo zagotavlja konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169, ki jo je država ratificirala leta 2010. Prostovoljni sporazum o partnerstvu bo praktični preizkus učinkovite uporabe pravic prvotnih prebivalcev.

Poleg tega bi moral zagovarjati skladnost politike za razvoj. Prvo področje leži med sedanjim sporazumom FLEGT, ki ga upravlja ministrstvo za gozdarstvo, in med shemo zmanjševanja emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov (REDD) pod vodstvom ministrstva za okolje, ki se odvijata istočasno, in brez pomembnih povezav z gozdarsko politiko. Drugo področje bi se moralo osredotočiti na obravnavo vloge industrijske sečnje, ki je sporazum o prostovoljnem partnerstvu ni uspel v celoti analizirati kot sedanjega ali morebitnega prihodnjega vzroka sečnje, čeprav že obstaja tri milijone hektarjev koncesij za aktivno sečnjo.

EU in Srednjeafriška republika bi morali prav tako poskrbeti za preglednost in reforme v preostalih ekstraktivnih sektorjih (kot so guma, palmovo olje, rudarstvo in nafta), ki bi utegnili vplivati na trenutne predloge FLEGT.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj da svojo odobritev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.2.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ricardo Cortés Lastra, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Filip Kaczmarek, Franziska Keller, Miguel Angel Martínez Martínez, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Lövin, Gesine Meissner, Cristian Dan Preda, Bart Staes, Patrizia Toia

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Joseph Cuschieri, Zita Gurmai, Claudiu Ciprian Tănăsescu


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Damien Abad, Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Mário David, Elisabeth Köstinger, Jörg Leichtfried, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gabriel Mato Adrover

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov