POROČILO o Evropi, gospodarni z viri

8.5.2012 - (2011/2068(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Gerben-Jan Gerbrandy

Postopek : 2011/2068(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0161/2012

Predložena besedila :

A7-0161/2012

Razprave :

PV 23/05/2012 - 16
CRE 23/05/2012 - 16

Glasovanja :

PV 24/05/2012 - 10.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0223

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
MNENJE Odbora za ribištvo
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Evropi, gospodarni z viri

(2011/2068(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boljše zagotavljanje koristi okoljskih ukrepov EU: krepitev zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo“ (COM(2012)0095),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo[1],

– ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje o časovnem okviru Komisije za Evropo, gospodarno z viri, sprejetih 19. decembra 2011 (18786/11), sklepov Sveta za konkurenco z dne 29. septembra 2011 o konkurenčnem evropskem gospodarstvu in Sveta za okolje z dne 20. decembra 2010 o trajnostnemu upravljanju materialov ter trajnostni proizvodnji in potrošnji: ključni prispevki za Evropo, gospodarno z viri,

– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010“ (SOER2010),

– ob upoštevanju bližajoče se konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Braziliji 20–22. junija 2012,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zagotavljanje surovin za blagostanje Evrope v prihodnosti – predlog za evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin“ (COM(2012)0082),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o tem, kako preprečevati nastajanje živilskih odpadkov: strategije za učinkovitejšo živilsko verigo v EU[2],

– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0161/2012),

A. ker sedanja gospodarska, finančna in okoljska kriza kaže, da Evropa nujno potrebuje nove vire trajnostne gospodarske rasti;

B. ker zaradi posledic pomanjkanja virov, na primer porasta cen, najbolj trpijo osebe z manjšimi prihodki in tisti, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi, zato je zdaj bolj kot kadar koli prej potrebna sinergija med socialno in okoljsko politiko;

C. ker vedno večje povpraševanje po naravnih virih in njihovo pretirano izkoriščanje ter s tem povezana sprememba rabe zemljišč vodita v slabšanje okolja, hitrejše podnebne spremembe in uničevanje omejenega naravnega kapitala Zemlje, pa tudi v izgubo biotske raznovrstnosti;

D. ker omejenost virov, ki je posledica intenzivne rabe, špekulacije s cenami na blagovnih borzah in dramatično povečana svetovna poraba zvišujejo cene surovin, pri čemer so realne cene osnovnih dobrin od začetka stoletja narasle za 147 %; ker se bo EU pri zagotavljanju dostopa in nemotene dobave najpomembnejših virov verjetno srečala z velikimi izzivi; ker je učinkovita raba surovin v industriji in na politični ravni priznana kot bistvena pri obvladovanju teh izzivov;

E. ker bo prehod gospodarstva na gospodarno ravnanje z viri, pri čemer bodo obenem spoštovane omejitve našega planeta ter večanje števila svetovnega prebivalstva in števila tistih, ki živijo v prihodnjih industrijskih državah, povečal konkurenčnost ter zagotovil nove vire za rast in delovna mesta prek prihranka zaradi večje učinkovitosti, komercializacije inovacij in boljšega gospodarjenja z viri v vsem njihovem življenjskem ciklu;

F. ker je recikliranje več kot zbiranje odpadkov, ki se jih lahko reciklira, in bi bilo zato nujno v prihodnje ukrepe vključiti vse korake v vrednostni verigi;

G. ker bi morala prihodnja celostna politika virov ne samo razločevati med „obnovljivimi“ in „neobnovljivimi“ viri, temveč vključiti tudi „trajne“ materiale;

H. ker Eurobarometer iz marca 2011 kaže, da državljane EU najbolj skrbita učinkovita raba virov ter trajnostna proizvodnja in potrošnja; ker napredka glede trajnosti nikakor ne bo mogoče doseči, če pri tem ne bodo sodelovali državljani, za kar je potrebno spremeniti odnos in družbene navade glede izrabljanja virov;

I. ker je zaradi povečane porabe virov, vode in zemljišč zagotavljanje dostopa do virov in nemotene oskrbe z njimi vse večji izziv;

J. ker konkurenčna industrija omogoča nove naložbe v učinkovitejše tehnologije;

Prednostni ukrepi

1 poziva Komisijo, naj vzpostavi skupne projektne skupine za tri najpomembnejša področja – hrana in pijača, stanovanja ter mobilnost, da bi čim prej razvili evropske akcijske načrte za učinkovito rabo virov z jasnimi ukrepi za zmanjševanje njihove porabe; te projektne skupine bi morale dopolniti delo platforme EU za učinkovito rabo virov, sestavljati pa bi jih morali strokovnjaki iz Komisije, držav članic, industrije, civilne družbe in drugih zainteresiranih strani; njihova naloga bi bila spodbujati partnerstvo med akterji vzdolž vrednostne verige;

2. poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2013 odpravijo ovire za delovanje evropskega trga recikliranja in ponovne uporabe ter naj delovanje takega trga spodbuja s krepitvijo povpraševanja po recikliranih materialih in stranskih proizvodih ter večanjem njihove razpoložljivosti, in sicer s pomočjo ukrepov, ki bi morali vključevati hitro dodatno oblikovanje strogih meril za prenehanje statusa odpadka in gospodarske spodbude, kot je nižji DDV za sekundarne materiale za področja, na katerih trg ne deluje, ali spodbujanje inovativnih tehnologij zbiranja in ločevanja; v zvezi s tem poudarja, da je nujno treba začeti izvajati vso obstoječo zakonodajo s področja odpadkov ter pospešiti izvrševanje in spremljanje;

3. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo raziskave in tehnološke inovacije, da bi pospešile prehod na gospodarstvo, gospodarno z viri; poudarja, da je Unija inovacij, vključno s programom Horizon 2020, evropskim partnerstvom za inovacije glede surovin, akcijskim načrtom za ekološke inovacije ter središči znanja in inovacij, eno od gonil Evrope, gospodarne z viri; poziva Komisijo, naj oblikuje lahko dostopno spletno bazo podatkov o najboljših praksah s področja učinkovitosti virov;

4. poziva Komisijo in države članice, naj se do konca leta 2013 dogovorijo glede jasnih, vzdržljivih in merljivih kazalnikov za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega kroga, na primer v obliki košarice štirih kazalnikov rabe virov, in sicer vpliv na zemljišča, poraba vode, uporaba materialov in ogljični odtis, ter naj te kazalnike uporabijo kot osnovo za zakonodajne pobude in konkretne cilje zmanjšanja; poudarja, da mora biti ta proces pregleden in da mora vključevati najpomembnejše zainteresirane strani;

5. poziva Komisijo, naj predlaga razširitev področja uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov na neenergetske proizvode in naj pripravi dodatne zahteve glede okoljsko primerne zasnove za splošno gospodarnost z viri in učinkovitost izdelkov, vključno z vsebnostjo recikliranih materialov, trajnostjo ter možnostjo recikliranja, popravila in ponovne uporabe, s čimer bi izboljšali njihov vpliv na okolje in spodbujali trge recikliranja; poudarja, da mora vsak tak predlog temeljiti na celoviti oceni učinka in biti skladen z drugimi ustreznimi ureditvami;

6. poziva Komisijo in države članice, naj načrt učinkovite rabe virov kar najbolj celovito vključijo v vse druge politike, tudi v splošne politike gospodarskega upravljanja, kot je Evropa 2020, in naj ga izvajajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

Program za prihodnjo rast

7. pozdravlja vodilno pobudo o Evropi, gospodarni z viri, ter časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in njegovo vizijo ter faze do leta 2050; poziva Komisijo, naj hitro predlaga vse zakonodajne in druge pobude, potrebne za uresničitev teh faz in zagotovitev usklajenosti vseh politik EU z njimi in s splošno vizijo EU o nizkoogljičnem gospodarstvu do leta 2050, med drugim z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z letom 1990; poudarja, da je ločitev gospodarske rasti od rabe virov bistvena za izboljšanje evropske konkurenčnosti in zmanjšanje njene odvisnosti od virov; Komisiji priporoča, naj zagotovi ohranitev stabilnega zakonodajnega okvira, da ne bi ogrozili dolgoročnih naložb;

8. poudarja, da je učinkovita raba virov pomembna za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; je trdno prepričan, da bi moral imeti pri tem pomembno vlogo okvirni program za raziskave in inovacije Horizon 2020; države članice pa poziva, naj sprejmejo nacionalne načrte o učinkoviti rabi virov, ki bodo vključevali tudi specifične ukrepe in cilje v skladu s cilji iz časovnega načrta EU;

9. poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 predlaga nov okvir politike za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, ki bi določal postopek opredelitve prednostnih proizvodov ali storitev, ki najbolj prispevajo k globalni porabi na najpomembnejših področjih – voda, zemljišča, surovine in ogljik, ter njegovo uskladitev s kazalniki potrošnje, kot so določeni v načrtu o učinkoviti rabi virov; okvir naj pospremi z zakonodajnimi predlogi, v katerih naj prednostne proizvode in storitve obravnava z ustreznimi orodji, vključno z mehanizmi, s katerimi bi lahko izboljšali gospodarnost z viri v dobavni verigi, ter z možnostjo postavljanja minimalnih zahtev ali meril za uspešnost z izvedbenimi ukrepi;

10. meni, da ukrepi za doseganje večje energetske učinkovitosti ne morejo v nobenem primeru biti omejeni na javni sektor, zato poziva Komisijo, države članice in podjetja, naj svojo gospodarsko strategijo naslonijo na korenito izboljšano učinkovitost pri rabi virov, tako da bo gospodarska rast ločena od rabe virov; verjame tudi, da se je treba osrediniti na učinkovito in dejansko rabo virov;

11. poudarja, da je treba nujno takoj ukrepati v podporo inovacijam in naložbam v nove tehnike in poslovne modele, vključno s sektorskimi industrijskimi strategijami in trajnostnimi poslovnimi modeli, kot je na primer lizinška družba, ter ustvariti nove spodbude, ki bodo koristile gospodarstvu; poudarja, da ima pri uresničevanju zelene gospodarske rasti poglavitno vlogo zasebni sektor, tudi mala in srednja podjetja;

12. poudarja, da mora Evropa kot reciklirajoča družba svoje odpadke v veliki meri ponovno izkoriščati in reciklirati ter na najbolj učinkovit način proizvajati sekundarne surovine;

13. poziva k razvoju malim in srednjim podjetjem prijaznega standarda za rabo virov na osnovi konceptov, kot je globalni dogovor Združenih narodov;

14. poziva Komisijo in države članice, naj cilje učinkovite rabe virov v celoti vključijo v evropski semester o usklajevanju gospodarske politike; poziva države članice, naj to potrebo potrdijo v Evropskem svetu; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne podatke o tem, kako bo napredek držav članic pri doseganju učinkovitejše rabe virov v konkretnem smislu ocenjen v okviru procesa evropskega semestra;

15. poudarja, da prednost prvega na področju učinkovite rabe virov lahko pritegne rastoče trge ter da EU obvladuje približno tretjino svetovnega trga za okoljsko tehnologijo;

Preoblikovanje gospodarstva

16. ponovno opozarja, da je za preprečitev prihajajočih težav, kot sta na primer pomanjkanje virov in porast njihovih cen, nujno potrebno absolutno zmanjšanje porabe virov;

17. ugotavlja, da bo prehod na gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, mogoče uresničiti le, če bodo tržne cene v celoti odražale raven omejenosti virov in vse stroške proizvodnega postopka; poudarja, da trgi spodbujajo učinkovito rabo virov, če cene odražajo dejanske stroške uporabljenih virov; poziva k izvajanju pristopa življenjskega cikla v računovodskem procesu in k internalizaciji zunanjih okoljskih stroškov skladno z načelom „onesnaževalec plača“;

18. potrjuje zavezo Komisije razvoju tržnih instrumentov, s katerimi bi omogočili vključitev zunanjih dejavnikov v tržne cene, tako da bi odražale dejanske stroške porabljanja virov in s tem povezane okoljske vplive, kakor je zapisano v časovnem okviru;

19. poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo spodbude, da bodo podjetja in javni organi merili, primerjali in nenehno izboljševali svoj vpliv na zemljišča, porabo vode, uporabo materialov in ogljični odtis, ter ukrepe, s katerimi bodo razširile načelo proizvajalčeve odgovornosti in odpravile ukrepe, zaradi katerih je raba virov manj učinkovita;

20. poziva države članice k premiku na bolj okoljsko obdavčenje in poudarja, da bo to omogočilo znižanje drugih davkov, na primer na delo, ter povečalo konkurenčnost, ustvarilo enake konkurenčne pogoje in omogočilo tehnološki razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo in primerjajo učinke tega instrumenta;

21. poziva Evropsko komisijo, naj preuči razvoj modela razvrstitve po pomembnosti (hierarhije), s katerim bi zagotovili najvišjo dodano vrednost rabe virov, ne da bi pri tem ogrozili okolje, na podoben način kot je predstavljeno v poročilu o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo (2011/2056(INI));

22. poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma in do leta 2014 sprejmejo konkretne načrte na podlagi jasne opredelitve postopne opustitve vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, vključno s subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, in naj poročajo o napredku prek programov nacionalnih reform;

23. poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev razširjenih vseevropskih shem za odgovornost proizvajalcev, da bi spodbudili učinkovitost v vseh državah članicah, tudi v tistih, kjer je stopnja ponovne uporabe in recikliranja precej nižja od povprečja EU;

24. poudarja pomen vloge državljanov in organizacij civilne družbe pri doseganju premikov, ki spreminjajo gospodarstvo; poudarja, da je treba oblikovati strategije ozaveščanja, da bi spremenili ravnanje potrošnikov in se izognili povratnim učinkom;

25. poudarja, da je treba zagotoviti trajnostno evropsko dobavo surovin, ki zadostuje za zadovoljitev potreb rastočega sektorja za recikliranje odpadkov in zagotavlja razširitev evropskega odprtega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest;

26. poziva k okrepljenim zahtevam na področju zelenih javnih naročil za proizvode in storitve, ki znatno vplivajo na okolje in najbolj prispevajo k porabi najpomembnejših svetovnih virov (voda, zemljišča, surovine in ogljik), kot je določeno v načrtu o učinkoviti rabi virov; poziva Komisijo, naj oceni, kje bi lahko zelena javna naročila povezali s projekti, ki jih financira EU; poziva k prizadevanjem za spodbujanje skupnih javnih naročil in mrež uradnikov s tega področja, tako da bi zelena javna naročila podprli še pred koncem tega leta, ne da bi to povzročilo poslabšanje konkurenčnosti javnih podjetij;

27. poziva k razširitvi okoljskih podatkov na konvencionalne izdelke široke potrošnje; podpira poskuse uvedbe okoljskih oznak v državah članicah ter spodbuja Komisijo, naj oblikuje usklajeno evropsko metodo za izračun okoljskega odtisa proizvodov, da bi potrošnike bolj obveščala o vplivih na okolje proizvodov, za katere se ne uporabljajo obstoječi ukrepi, kot so ekološka in energijska oznaka ali oznaka ekološkega kmetovanja;

28. poziva države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje zakonodaje EU v zvezi z odpadki ter minimalnih ciljev prek nacionalnih strategij in načrtov za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi; ponavlja, da je treba cilje v zvezi z zbiranjem in ločevanjem dodatno izdelati ter jih določiti tako, da bo vseh fazah recikliranja zagotovljena količinsko največja in najbolj kakovostna predelava materialov; zato poudarja, da je treba pri financiranju EU dati prednost dejavnostim, ki so višje v hierarhiji odpadkov, kakor določa okvirna direktiva o odpadkih (da imajo npr. obrati za recikliranje prednost pred odlaganjem odpadkov); poziva Komisijo, naj razmisli o potrebi po izboljšanju in uskladitvi metod izračuna in statistike v zvezi z odpadki, da bi zagotovili zanesljivo podlago za spodbujanje recikliranja;

29. poziva Komisijo in države članice, naj se učinkoviteje spoprimejo z nezakonitimi pošiljkami odpadkov, predvsem nevarnih, v tretje države, predvsem pa naj okrepijo nadzorne mehanizme na tem področju; v zvezi s tem spodbuja k oblikovanju evropske „zunanje politike na področju odpadkov“, ki bi težila k temu, da bi tudi zunaj EU širila evropske standarde ravnanja z odpadki;

30. poudarja, da se več kot 20 % živil zavrže, ter poziva Komisijo in države članice h konkretnim ukrepom za znatno zmanjšanje živilskih odpadkov; poudarja tudi, da tu ne gre namreč samo za odmetavanje hrane, pač pa tudi za porabljanje virov pri pripravi in pakiranju živil;

31. poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo informiranju, izobraževanju in ozaveščanju, predvsem kar zadeva ločevanje odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje, pri tam pa naj upoštevajo, da izobraževanje neposredno vpliva na navade glede učinkovitega izrabljanja virov;

32. poziva Komisijo, naj širše vključi zakonodajo s področja odpadkov, upoštevaje hierarhijo odpadkov in potrebo po kar največjem zmanjšanju preostalih odpadkov; zato poziva Komisijo, naj do leta 2014 oblikuje predlog za postopno uvedbo splošne prepovedi nastajanja odlagališč na evropski ravni in za postopno odpravo sežiganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati, do konca tega desetletja; to je treba podpreti z ustreznimi prehodnimi ukrepi, vključno z nadaljnjim razvojem skupnih standardov na podlagi vidika življenjskega cikla; poziva Komisijo, naj pregleda cilje s področja recikliranja do leta 2020 iz okvirne direktive o odpadkih; meni, da bi mogel k uresničevanju tega cilja pripomoči tudi davek na odlagališča, ki so ga nekatere države članice že uvedle;

33. želi opozoriti, da bi lahko obstoječa odlagališča uporabili kot skladišča surovin (za urbano rudarstvo), čeprav je to področje slabo raziskano;

34. poziva države članice, naj razširijo delo na področju smernic za razvoj standardov za reciklirane materiale prek Evropskega odbora za standardizacijo;

35. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo politike težile h kaskadni uporabi naravnih surovin in k izbiranju najbolj energetsko učinkovitih proizvodov z največjo dodano vrednostjo, pri čemer je treba še posebej upoštevati potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;

36. poziva Komisijo, naj tak kaskadni pristop spodbuja tudi pri uporabi biomase, pri čemer naj imajo recikliranje in proizvodi z najvišjo dodano vrednostjo, ki učinkovito porabljajo vire, na primer proizvodi in industrijski materiali biološkega izvora, prednost pred energijo iz biomase;

37. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo program za ozaveščanje in naj podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagajo z usmerjanjem;

38. poudarja, da mora pristop življenjskega cikla, če naj bo smiseln, temeljiti na čim natančnejših izračunih; ob tem vztraja, da morajo dobavitelji pri izvajanju direktive o kakovosti goriva uporabljati ločeno privzeto vrednost za katranske peske;

39. poziva Komisijo, naj jasno opredeli, da zbiranja in obdelave ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev za recikliranje ne bi smeli zaupati le javnim podjetjem;

40. poudarja, da so raziskave, razvoj in inovacije pomembni za hitrejši prehod v Evropo, gospodarno z viri; želi spomniti, da je potrebnih več inovacij, še posebej na področju okolju prijaznega raziskovanja materialov in njihove ekstrakcije, kmetijstva, kemije, obdelave in recikliranja odpadkov, gospodarjenja z vodo, potenciala za ponovno uporabo, nadomeščanja materialov, ki vplivajo na okolje, tehnologij in zasnove za manjšo porabo materialov in energije, obnovljive energije in energetske učinkovitosti; poudarja, da bi uvedba davčnih odbitkov v zvezi z manjšo rabo virov koristila tudi inovacijam, raziskavam in razvoju;

41. opozarja, da bi morali z učinkovito rabo virov prispevati k okrepitvi tehničnih zmogljivosti EU, s čimer bi v celotni vrednostni verigi zagotovili večji izkoristek surovin (pri rudarjenju, obdelavi, rafiniranju, recikliranju);

42. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče na področju rudarstva in predelovalne industrije v EU povečati učinkovito rabo virov, da bi povečali konkurenčnost in trajnost, tudi s spodbujanjem uporabe novih tehnologij in povečanjem proizvodnje stranskih proizvodov poleg osnovnih kovin;

43. poziva države članice, naj razmislijo o ustanovitvi središč za inovacijsko tehnologijo, ki bi podpirala ekstrakcijo, recikliranje in ponovno uporabo uporabnih sestavin rudarskih odpadkov ter omogočala nadaljnjo uporabo tovrstnih proizvodov iz različnih vrst skladišč odpadkov in gradbeništva, pa tudi okoljsko varno ravnanje s tovrstnimi skladišči;

44. opozarja, da je treba uporabljati alternativne proizvode, s katerimi bomo spremenili energetsko in materialno intenzivne vzorce potrošnje, obenem pa dosegli enako stopnjo uspešnosti, ter alternativne surovine in druge materiale, zaradi katerih bodo proizvodni procesi manj energetsko intenzivni;

45. poziva Komisijo, naj preuči posledice davka na vire in primarne surovine, zlasti morebitne stranske učinke, kot so netrajnostna zamenjava, utaja davkov ali preusmeritev gospodarskih dejavnosti v tretje države;

46. poudarja pomen spretnosti in usposabljanja; Komisijo in države članice poziva, naj v zvezi s tem v tesnem dialogu sodelujejo s socialnimi partnerji, akademskimi krogi in industrijo; poziva jih tudi, naj v sodelovanju z industrijo in akademskimi krogi prek posebnih univerzitetnih programov in štipendij podpirajo učinkovito rabo virov; zato podpira programe izmenjave na tem področju, kot je program Erasmus Mundus na področju rudnin in okolja.

47. poudarja, da je treba vlagati v recikliranje surovin in redkih zemljin, saj imajo pridobivanje, rafiniranje in recikliranje teh elementov hude okoljske posledice, razen če se z njimi ustrezno ravna;

Naravni kapital in ekosistemske storitve

48. poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo ekonomsko vrednost ekosistemov in te ocene do leta 2015 zajamejo v sistemih poročanja in računovodstva;

49. poudarja, da je biotska raznovrstnost zaradi ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja, poglavitna za človekov obstoj in blaginjo družb, tako neposredno kot posredno; pozdravlja in podpira strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, z vsemi njenimi cilji in ukrepi; poudarja, kako pomembno je vključevati varstvo biotske raznovrstnosti, tudi v Evropi, gospodarni z viri;

50. v skladu s tem pozdravlja dejstvo, da so bili pripravljeni posebni ukrepi za nadzor nad invazivnimi vrstami, in poziva, naj se ti ukrepi nemudoma začnejo izvajati;

51. poudarja, da je voda pomembna kot poglavitni naravni vir za človeka in ekosisteme; želi spomniti na vse večje pritiske na razpoložljivost in kakovost varnih in stalnih vodnih virov zaradi krčenja gozdov, širjenja mest, demografske in gospodarske rasti ter podnebnih sprememb; poudarja potrebo po večravenskem pristopu pri gospodarjenju z vodnimi viri ter izpostavlja vlogo lokalnih in regionalnih organov v zvezi z vodilno pobudo za Evropo, učinkovito z viri;

52. poziva Komisijo, naj izračuna tudi stroške okoljske škode, ki je posledica kmetijske in ribiške politike EU, ter to objavi;

53. poziva Komisijo, naj izkoristi najboljšo prakso na področju učinkovite rabe virov ter pripravi primerna merila in začne pilotne projekte za več virov, na primer fosfor, da bomo do leta 2020 dosegli skoraj 100-odstotno ponovno uporabo ter optimizirali njihovo rabo in recikliranje; poudarja, da bi morala take projekte financirati EU;

54. meni, da je treba z evropskimi viri ravnati bolj strateško in okoljsko sprejemljivo; meni, da si je treba bolj prizadevati za gospodarjenje z obstoječimi viri v EU, predvsem minerali, kovinami in lesom ter viri energije, kot so fosilna goriva; poudarja, da ima EU potencial za pokrivanje lastnih potreb po surovinah, in poziva k zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza surovin, pridobljenih z okoljsko netrajnostnimi metodami;

55. meni, da bi se morale panoge v državah članicah vse bolj zanašati na domače surovine; poudarja, da bi moralo gospodarjenje z domačimi viri zagotoviti, da se ne bodo zapravljali;

56. poudarja, kako pomembni so sonaravno kmetijstvo in spremembe v prehrani za zmanjšanje vnosa živalskih beljakovin, kar pripomore k zmanjšanju rabe zemljišč zaradi uvoza in evropskega ogljičnega odtisa;

57. meni, da je večja ozaveščenost potrošnikov odločilna pri učinkovitejši rabi virov na področju potrošnje hrane, in podpira pobude na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU za bolj trajnostne vzorce potrošnje hrane;

58. opozarja na vlogo obnovljivih naravnih virov, kot so gozdovi, pri učinkoviti rabi virov; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo obnovljivih, okolju prijaznih surovin in drugih materialov biološkega izvora, ki jih je mogoče reciklirati; zlasti poudarja, da je uporaba obnovljivih materialov z nizkimi emisijami, kot je les, pri gradnji gospodarna z viri;

59. poudarja, da je treba okrepiti varstvo gozdov v EU, pa tudi sredstva za preprečevanje tveganj na tem področju, saj so gozdarski viri in okoljske značilnosti lesa izredno pomemben naravni kapital; poziva k oblikovanju instrumentov za financiranje ukrepov za preprečevanje gozdnih požarov in napadov škodljivcev; poziva Komisijo, naj skupaj z lesno industrijo preuči možnosti uvedbe konkretnih ukrepov za trajnostno izkoriščanje gozdarskih virov, predvsem s pilotnimi projekti; poziva k boljši uporabi obstoječih gozdarskih ukrepov v okviru različnih politik EU, da bi izboljšali gospodarsko vrednost gozdov in zagotovili večjo razpoložljivost lesa kot materiala, na primer s programom ponovnega pogozdovanja v programih za razvoj podeželja;

60. poudarja, da izgube hranil v okolju zaradi kmetijske proizvodnje povzročajo velike zunanje stroške za ekosisteme, zdravje ljudi in podnebje; poziva Komisijo, naj uvede sodobne tehnike ravnanja s hranili, da bi kljub vse intenzivnejši proizvodnji zmanjšali izgube hranil;

61. poudarja, da je sveženj reform skupne ribiške politike bistveni element vodilne pobude za Evropo, gospodarno z viri; meni, da je treba obravnavati vprašanja največjega trajnostnega donosa, preprečevanja zavržkov, čistejših in učinkovitejših motorjev, bolj selektivne ribiške opreme, enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni in presežne zmogljivosti flot ter tako zagotoviti okoljsko in ekonomsko trden sektor ribištva in ribogojstva; poleg tega poudarja, da so male priobalne flote družbeno in gospodarsko pomembne;

Upravljanje in spremljanje

62. poziva Komisijo, naj v posvetovanju z vsemi glavnimi zainteresiranimi stranmi sprejme vzdržljive in zlahka razumljive kazalnike, na primer za vpliv na zemljišča, porabo vode, uporabo materialov in ogljični odtis, s katerimi se bo spremljal napredek pri doseganju ciljev; kazalniki bi morali temeljiti na učinkovitih računovodskih orodjih ter doslednih in splošno sprejetih znanstveno utemeljenih metodologijah, morali bi biti tudi izrecno opredeljeni, da bi se uporabljali po vsej EU pri oblikovanju politike in za zasebne akterje; poleg tega bi morali upoštevati vplive v vsem življenjskem ciklu in omogočati merjenje virov, ki vstopajo v gospodarstvo, da bi obravnavali vse vidike pomanjkanja virov, tudi skrite tokove; opozarja, da predlagani kazalnik produktivnosti virov ne bo zagotovil potrebnih informacij;

63. ponovno poudarja, da je pomembno opredeliti sklop doslednih, merljivih, jasnih in preverljivih sektorskih ciljev ter tudi skupnega cilja, da bi uresničili vizijo in faze časovnega okvira; priznava, da je tematika kompleksna in da je zato potrebna trdna znanstvena podlaga; poziva Komisijo, naj na osnovi tega najkasneje v letu dni po sprejetju ustreznih kazalnikov predstavi konkreten predlog za tovrstne cilje za EU in države članice ter naj zagotovi, da bodo vse politike EU skladne z zastavljenimi cilji; meni, da bi morale faze časovnega okvira veljati za cilje, dokler ne bodo določeni podrobnejši cilji; poziva države članice, naj vključijo ustrezne cilje tudi v svoje strategije za učinkovito rabo virov;

64. poudarja, da so posebni kazalniki učinkovite rabe virov odločilnega pomena na vseh področjih politike, in poziva Komisijo, naj jih vključi v vse svoje presoje vplivov; poleg tega meni, da bi moral biti obvezni del vsake presoje vplivov tudi pregled konkurenčnosti, kakor je predvideno v sporočilu Komisije COM(2010)0614;

65. poziva Komisijo, naj uveljavi popolno izvajanje veljavne zakonodaje, zlasti v zvezi z vodo, da bi kar najbolje izkoristili vse priložnosti;

66. pozdravlja direktivo o kakovosti goriv EU kot pomemben korak v pristopu do rabe virov, ki upošteva življenjski cikel, ter poudarja, da morajo dobavitelji pri izvajanju te direktive uporabiti ločene privzete vrednosti za katranski pesek;

67. meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program zagotoviti ustrezen politični okvir za uresničitev vizije ter faz in ciljev časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri;

68. poziva Komisijo, naj pregleda politike EU ter med drugim oceni nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo in skupno kmetijsko politiko z vidika njihovega vpliva na učinkovito rabo virov;

69. meni, da je učinkovita raba virov v Evropi primeren okvir za ustvarjanje zelenih delovnih mest za vse, brez diskriminacije;

70. vztraja, da učinkovito uporabo virov pogosto ogrožajo okorni upravni postopki; poziva Komisijo, naj poenostavi postopke odobritve, da bi omogočila boljše zagotavljanje učinkovite rabe virov; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije glede direktive o preglednosti;

71. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo kampanje javnega obveščanja in izobraževanja, usmerjene k zagotavljanju večje sprejetosti izdelkov iz recikliranih odpadkov;

72. poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo najbolj gospodarna raba virov bistveno načelo v regionalni politiki; poudarja, da bi se z gospodarno rabo virov morali ukvarjati tudi na regionalni in lokalni ravni ob upoštevanju zmožnosti, pomanjkljivosti in različnih stopenj razvitosti evropskih regij; poudarja tudi, da morajo lokalni in regionalni organi ukrepe za gospodarno rabo virov uskladiti s strategijo EU 2020;

Mednarodna razsežnost

73. meni, da je učinkovita in trajnostna raba ter porazdelitev virov bistveni element industrijske politike EU, ki bi morala sedaj in v prihodnosti dajati pečat tudi zunanjim odnosom Unije; v zvezi s tem meni, da je trgovina z okolju prijaznim blagom in storitvami orodje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja, ki je koristen tako s trgovinskega kot z okoljskega vidika;

74. meni, da bi se morala pravičen, odprt in nediskriminatoren večstranski trgovinski sistem in varstvo okolja medsebojno krepiti ter delovati v korist lokalnih skupnosti, če bodo večstranska trgovinska pravila prenovljena tako, da se bodo bolje odzivala na okoljske izzive in osnovne človeške potrebe;

75. poziva Komisijo, naj v tekoča in prihodnja dvostranska ali večstranska pogajanja EU bolj vključi vprašanja v zvezi s surovinami, kot so a) izvozne omejitve in b) naložbeni vidiki;

76. poudarja, da odprtje svetovnih trgov okolju prijaznemu blagu in storitvam s spodbujanjem trajne rabe ustvarja izvozne možnosti in nova delovna mesta, povezana z razširjanjem novih zelenih tehnologij, inovacij in konkurenčnosti, ter vodi v nižje cene, višjo kakovost in večjo izbiro za potrošnike;

77. pozdravlja dosežke v krogu trgovinskih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije iz Dohe v zvezi z zmanjšanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir pri trgovini z okolju prijaznim blagom in storitvami, ter odločno poziva udeležene strani, naj si ne glede na prihodnost kroga iz Dohe še naprej prizadevajo za jasno opredelitev okolju prijaznega blaga in storitev, ki bo zajemala družbeno odgovornost gospodarskih družb, okoljske standarde EU ter načela pravične trgovine;

78. ponavlja, da morajo vsi veljavni dvostranski in regionalni evropski trgovinski sporazumi vključevati visoko zastavljene cilje o trajnosti, kot v primeru nedavno sklenjenih sporazumov Evropske unije o prosti trgovini z Republiko Korejo, Kolumbijo in Perujem ter Srednjo Ameriko; meni, da bi morale biti zahteve, ki obravnavajo trajnost in okolje, obravnavane enako kot trgovinski vidiki sporazumov, zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te zahteve v novih sporazumih o prosti trgovini vključene v določbe o reševanju sporov;

79. meni, da bi lahko vključitev tarifnih preferencialov za okolju prijazno blago in storitve, proizvedene na družbeno odgovoren način, v splošni sistem preferencialov ustvarila dodano vrednost v trgovanju EU z državami v razvoju in dodatno spodbudila doseganje ciljev strategije Evropa 2020 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev Unije;

80. meni, da je v okviru konference Rio +20 in priprav nanjo potrebna nova okrepljena razprava, zlasti na temo učinkovitosti prostovoljnega značaja družbene odgovornosti gospodarskih družb, v katero bodo vključene vse države članice ZN, civilna družba in sindikati;

81. poudarja, da ekološke inovacije v EU spodbujajo učinkovitejšo rabo virov tudi zunaj naših meja ter tako zmanjšujejo izčrpavanje svetovnih virov; zato poziva države članice, naj okrepijo svoje strategije za učinkovito rabo virov in si delijo znanje na svetovnih forumih, na primer na vrhunskem srečanju Rio+20; vztraja, da hitro rastoča svetovna potrošnja in krčenje zalog surovin kažejo na potrebo po naložbah v učinkovito rabo virov po vsem svetu;

82. poudarja, da bi bilo lahko prihodnje vrhunsko srečanje o Zemlji Rio +20 pomemben forum za razprave o učinkoviti rabi virov in trajnostnem razvoju; meni, da bi lahko novi sveženj ciljev trajnostnega razvoja zapolnil vrzeli razvojnih ciljev tisočletja in postal nov trden svetovni projekt, ki priznava neločljive povezave med okoljem in vsemi razsežnostmi razvoja; odločno poziva EU in njene države članice, naj imajo na tej konferenci odločno in pozitivno vlogo, da bi dosegli izzive vzpostavitve vključujočega in zelenega gospodarstva na svetovni ravni;

° °

83. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV (2011)0364.
[2] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2012)0014.

OBRAZLOŽITEV

„Svetovno gospodarstvo se počasi in neenakomerno izvija iz najhujše krize, ki smo jo kdaj poznali. Čeprav sproti rešujemo težave, kot so visoka brezposelnost, inflacijski pritiski ali fiskalni deficiti, se moramo ozreti v prihodnost in razviti nove načine, s katerimi bomo zagotovili, da bomo imeli rast in napredek, ki sta nam bila doslej samoumevna, tudi še v prihodnosti.” OECD, Green Growth 2011

O izzivih ni dvoma: naš planet se približuje devetim milijardam prebivalcev leta 2050, število potrošnikov srednjega razreda se bo v naslednjih desetih letih skoraj podvojilo na več kot tri milijarde, po podatkih Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo se mora proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, že zdaj pa je 60 % svetovnih ekosistemov poškodovanih ali se netrajnostno izkoriščajo.

Evropa potrebuje nov program za prihodnjo rast, kar bo zahtevalo drugačno miselnost: nov način dojemanja naših vzorcev proizvodnje in potrošnje. Ne bodo potrebne samo tehnične, temveč tudi institucionalne spremembe in socialne inovacije. Novi program za prihodnjo rast bo Evropi zagotovil visoko stopnjo blaginje in kakovosti življenja.

Prve korake proti novemu programu zastavlja časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, ki podaja tudi analizo. Ne odraža pa, da so spremembe nujne. Za pretvorbo gospodarstva v sklenjen krog si preprosto ne moremo privoščiti deset, dvajset let. Nimamo veliko časa, saj živimo v zelo tekmovalnem svetu, gospodarstva v vzponu pa neznansko hitro rastejo. Evropska komisija je zastavila pravo smer, vendar oblikovani ukrepi niso dovolj konkretni.

Zato je naloga Parlamenta, da opredeli prednostne naloge ter potisne Komisijo, države članice in gospodarske panoge proti ambicioznejšemu programu. Tako naloga naše institucije ni zgolj slediti strukturi časovnega okvira, pač pa najprej opredeliti njegove prednostne naloge in določiti merila za nov program za prihodnjo rast, da bi okrepili njegov položaj in poslali jasno politično sporočilo.

Najpomembnejši izzivi so: 1) Ustvariti skupen program z javnim in zasebnim sektorjem. Prehod v krožno gospodarstvo je družbeni izziv, kar bi morali dojeti vsi. 2) Korenito izboljšati uporabo sekundarnih materialov v Evropi in ustvariti prave spodbude za preprečitev nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. 3) Postaviti učinkovito rabo virov in trajnost za najpomembnejšo prednostno nalogo v inovacijskih programih na evropski in nacionalni ravni. 4) Spremeniti način, kako merimo blaginjo in gospodarsko rast, upoštevaje okoljsko trajnost, naravni kapital in učinkovito rabo virov. 5) Določiti nova merila za vse izdelke, ki prihajajo na evropski trg, in sicer tako, da se področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov razširi na vsebnost recikliranih materialov, trajnost in možnost ponovne uporabe.

Novi program za prihodnjo rast pomeni, da ni več sprejemljivo nadaljevati po starem. To bo težavna politična lekcija, saj zahteva pogum in vizijo ter moč za zagovarjanje dolgoročnejšega programa. Resno moramo premisliti o subvencijah. Pogosto niso škodljive le za okolje, temveč onemogočajo tudi inovacije. Vladne subvencije in stimulacijski svežnji morajo biti zlasti v teh kriznih časih osredinjeni na strukturno krepitev gospodarstva. Za to je treba postopoma opustiti škodljive subvencije in s tem ustvariti nove priložnosti.

V politični razpravi se pogosto osredotočamo na vprašanje ciljev in kazalnikov. Znanstvena srenja deluje v to smer in si še naprej prizadeva, da bi jih razvila, kajti podatke moramo zares razumeti. Katera je prava smer, že vemo. Ne moremo si privoščiti čakanja na popolne kazalnike in cilje, ki se vedno zdijo dosegljivi v samo nekaj letih. Dovolj že vemo, da se v političnem smislu premaknemo naprej; podrobnosti bomo urejali kasneje.

To ni samo evropski program: nov program za prihodnjo rast bi morali sprejeti tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Eurobarometer kaže, da so evropski državljani pripravljeni v tem programu prevzeti dejavno vlogo – z bolj trajnostno potrošnjo, z zmanjševanjem količine odpadkov, njihovim boljšim zbiranjem in sortiranjem. Tak odnos kaže, da učinkovitejša raba virov ni samo naloga „od zgoraj navzdol“, temveč se da k njej pristopiti z dveh strani, torej „od zgoraj navzdol“ in „od spodaj navzgor“. Pri udeležbi državljanov imajo odločilno vlogo lokalni politiki. Učinkovito rabo virov so državljani že sprejeli, dajmo jo še mi.

Mednarodno gledano gremo lahko samo naprej. EU bi morala odigrati vodilno vlogo pri uveljavljanju tega novega programa za prihodnjo rast na vrhunskem srečanju Rio+20. Prehod v zeleno gospodarstvo je neizogiben, učinkovitejša raba virov pa je njegov sestavni del. EU bi morala izkoristiti svojo politično in gospodarsko moč in v to smer pritegniti tudi druge dele sveta.

Da bi zagotovili blaginjo sebi in tudi prihodnjim generacijam omogočili enake koristi, kot jih uživamo mi, moramo začeti delovati v okviru omejitev našega planeta in ločiti gospodarsko rast od porabljanja virov.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (18.4.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o Evropi, gospodarni z viri
(2011/2068(INI))

Pripravljavec mnenja: Salvatore Iacolino

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da je učinkovita in trajnostna raba ter porazdelitev virov bistveni element industrijske politike Evropske unije, ki bi morala sedaj in v prihodnosti dajati pečat tudi zunanjim odnosom EU; v zvezi s tem meni, da je trgovina z okolju prijaznim blagom in storitvami orodje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja v korist trgovine in okolja;

2. poudarja, da je ločitev gospodarske rasti od rabe virov bistvena za izboljšanje evropske konkurenčnosti in zmanjšanje njene odvisnosti od virov;

3. je prepričan, da je intenzivna raba svetovnih virov, zlasti neobnovljivih, nevarna za naš planet in ogroža zanesljivo oskrbo z energijo;

4. meni, da bi se morala pravičen, odprt in nediskriminatoren večstranski trgovinski sistem in varstvo okolja medsebojno krepiti ter koristiti lokalnim skupnostim, če bodo večstranska trgovinska pravila prenovljena tako, da se bodo bolje odzivala na okoljske izzive in osnovne človeške potrebe;

5. pozdravlja dosežke v krogu trgovinskih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije iz Dohe v zvezi z zmanjšanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir pri trgovini z okolju prijaznim blagom in storitvami, ter odločno poziva udeležene strani, naj si ne glede na prihodnost kroga iz Dohe še naprej prizadevajo za jasno opredelitev okolju prijaznega blaga in storitev, ki bo zajemala družbeno odgovornost gospodarskih družb, okoljske standarde EU ter načela pravične trgovine;

6. poudarja, da bi bilo lahko prihodnje vrhunsko srečanje o Zemlji Rio +20 pomemben forum za razprave o učinkoviti rabi virov in trajnostnem razvoju; meni, da bi lahko novi sveženj ciljev trajnostnega razvoja zapolnil vrzeli razvojnih ciljev tisočletja in postal nov trden svetovni projekt, ki priznava neločljive povezave med okoljem in vsemi razsežnostmi razvoja; odločno poziva EU in njene države članice, naj imajo na tej konferenci odločno in pozitivno vlogo, da bi dosegli izzive vzpostavitve vključujočega in zelenega gospodarstva na svetovni ravni;

7. meni, da je v okviru konference Rio +20 in priprav nanjo potrebna nova okrepljena razprava, zlasti na temo učinkovitosti prostovoljnega značaja družbene odgovornosti gospodarskih družb, v katero bodo vključene vse države članice ZN, civilna družba in sindikati;

8. poudarja, da odprtje svetovnih trgov okolju prijaznemu blagu in storitvam s spodbujanjem trajne rabe ustvarja izvozne možnosti, nova delovna mesta, povezana z razširjanjem novih zelenih tehnologij, inovacij in konkurenčnosti, vodi v nižje cene, višjo kakovost in večjo izbiro za potrošnike;

9. poziva Komisijo, naj v tekoča in prihodnja dvostranska ali večstranska pogajanja EU bolj vključi vprašanja v zvezi s surovinami, kot so a) izvozne omejitve in b) naložbene vidike (podjetništvo);

10. poziva k razvoju malim in srednjim podjetjem prijaznega standarda za rabo virov na osnovi standarda ISO 26000 in konceptov, kot je globalni dogovor Združenih narodov;

11. pozdravlja poudarek na zelenem javnem naročanju v načrtu EU za gospodarnost z viri, ki podaja dodatne zahteve za izdelke in projekte s pomembnim okoljskim učinkom; poziva Komisijo, naj si prizadeva za strožja pravila o gospodarnosti z viri pri javnem naročanju, tudi v okviru večstranskega Sporazuma Svetovnega trgovinske organizacije o vladnih naročilih;

12. pozdravlja direktivo o kakovosti goriv EU, ki je pomemben korak v pristopu do rabe virov in upošteva življenjski cikel, ter poudarja, da morajo dobavitelji pri izvajanju te direktive dobavitelji uporabiti ločene privzete vrednosti za katranski pesek;

13. je zaskrbljen zaradi izkrivljajočega vpliva subvencij za fosilno energijo na svetovno trgovino, zaradi njihovega vpliva na podnebje ter na javne izdatke; pozdravlja obvezo skupine G 20 za postopno odpravo teh subvencij; poziva EU, naj prevzame mednarodno vodilno vlogo na tem področju, Komisijo pa, naj hitro pripravi predloge za časovni razpored postopnega odpravljanja teh subvencij v EU; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj ga obvestijo o posojilih, ki jih agencije za izvozna posojila in Evropska investicijska banka odobrijo za projekte, ki imajo negativen vpliv na podnebje;

14. ponavlja, da morajo vsi veljavni dvostranski in regionalni evropski trgovinski sporazumi vključevati visoko zastavljene cilje o trajnosti, kot v primeru nedavno sklenjenih sporazumov Evropske unije o prosti trgovini z Republiko Korejo, Kolumbijo in Perujem ter Srednjo Ameriko; meni, da bi morale biti zahteve, ki obravnavajo trajnost in okolje, obravnavane enako kot trgovinski vidiki sporazumov, zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te zahteve v novih sporazumih o prosti trgovini vključene v določbe o reševanju sporov;

15. meni, da lahko vključitev tarifnih preferencialov za okolju prijazno blago in storitve, proizvedene na družbeno odgovoren način, v splošni sistem preferencialov ustvari dodano vrednost v trgovanju Evropske unije z državami v razvoju in dodatno spodbudila doseganje ciljev strategije Evropa 2020 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev EU;

16. poudarja, da je povečanje proizvodnje virov pomembno za konkurenčnost industrijske politike EU, učinkovita raba virov bistvena za obsežno zmanjšanje rabe in odvisnosti od uvoza energije, tehnologije na področju učinkovitosti pa v številnih tretjih državah, tudi v državah v razvoju, ustvarjajo razvojne priložnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.3.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Damien Abad, Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Mário David, Elisabeth Köstinger, Jörg Leichtfried, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Gabriel Mato Adrover

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (26.1.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o Evropi, gospodarni z viri
(2011/2068(INI))

Pripravljavec mnenja: Kent Johansson

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je učinkovita raba virov pomembna za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; poudarja tudi, da je bistveno ločevanje realne gospodarske rasti in porabljanje virov, zlasti surovin, če želimo izboljšati industrijsko konkurenčnost Evrope in zmanjšati njeno sedanjo relativno odvisnost od uvoženih virov, zlasti surovin; je trdno prepričan, da bi moral imeti pri tem pomembno vlogo okvirni program za raziskave in inovacije Horizon 2020; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne podatke o tem, kako bo napredek držav članic pri doseganju učinkovitejše rabe virov v konkretnem smislu ocenjen v okviru procesa evropskega semestra, države članice pa, naj sprejmejo nacionalne načrte o učinkoviti uporabi virov, ki bodo vključevali tudi specifične ukrepe in cilje v skladu s cilji iz časovnega načrta EU;

2. poudarja, da je voda osrednji vir, ki ga je treba v EU varovati in z njim ravnati gospodarno; meni, da so za gospodarjenje z vodo potrebne skupne naložbe, saj so povodja večinoma na ozemlju več držav članic;

3. poudarja, da je uspešnost politike za učinkovito rabo virov v veliki meri odvisna od skladnosti z vsemi pomembnimi notranjimi in zunanjimi politikami EU in od politične zavezanosti držav članic, da jo bodo izvajale; Komisijo odločno poziva, naj predlaga jasne, merljive in preverljive cilje ter kazalnike in ukrepe, vključno s specifičnimi cilji in konkretnimi zakonodajnimi pobudami, podprtimi s potrebnimi sredstvi in finančnimi mehanizmi, da bi zagotovila uspešnost glavnega predloga; poziva jo tudi, naj poskrbi za usklajenost časovnega načrta za učinkovito rabo virov v Evropi s strategijo EU za surovine;

4. podpira zamisel Komisije, da se obdavčitev dela preusmeri v obdavčitev porabe energije in okoljsko obdavčitev; vendar meni, da v mnogih sektorjih obdavčitev mineralnih surovin ni ustrezen fiskalni instrument za povečanje učinkovite rabe virov; pozdravlja namero, da bi s pripravo načrtov in časovnih razporedov ter poročil o okolju škodljivih subvencijah v okviru programov nacionalnih reform spodbudili države članice k hitrejšemu postopnemu opuščanju teh subvencij; meni, da pri tem ne bi smeli ogroziti konkurenčnosti EU ali povečati tveganja selitve virov ogljika; odločno poziva države članice, naj spodbujajo nove tehnologije in trajnostno rast, denimo z zagotavljanjem, da bo njihova politika javnih naročil bolje odražala učinkovitost virov; meni, da je treba okrepiti razvoj meril in spodbujanje javnih organov, da jih sprejmejo;

5. ugotavlja, da posredno obdavčevanje ali odprava obstoječih subvencij nista ustrezni orodji za povečanje učinkovite rabe virov, saj lahko povzročita negativne zunanje vplive v različnih sektorjih in zbudita dvome glede socialne enakosti; poudarja, da vsakršno povečanje skupnih stroškov surovin lahko povzroči tudi umik naložb iz EU;

6. opozarja, da bi morali z učinkovito rabo virov prispevati k okrepitvi tehničnih zmogljivosti EU, s čimer bi v celotni vrednostni verigi zagotovili večji izkoristek surovin (pri rudarjenju, obdelavi, rafiniranju, recikliranju);

7. poudarja, da se je v mnogih industrijskih sektorjih povečala učinkovitost rabe virov, k čemur je prispevalo zlasti ogromno povišanje cen; vendar poudarja, da je za spodbuditev učinkovite rabe virov potrebna korenita sprememba potrošniških vzorcev v družbi in spremembe proizvodnje zaradi uspešnosti, ne pa trendov, kar bi lahko dosegli z novimi rešitvami na področju učinkovitega gospodarjenja z viri ter z uporabo političnih konceptov, ki v EU največ prispevajo k rasti, ustvarjanju delovnih mest in zanesljivosti oskrbe z energijo; zato poziva:

– k vlaganju v inovativne poslovne modele;

– naj se posebna pozornost nameni ponovni uporabi surovin z vlaganjem v zasnovo izdelkov, ki bodo zanesljivo delovali dlje časa (od časa, ko so dani na trg, do konca svoje uporabne dobe), ob izrabi pa jih bo zlahka reciklirati in obdelati v okviru ravnanja z odpadki in se jih bo tudi zlahka dalo popraviti in ponovno uporabiti;

– k naložbam v raziskave na področju novih tehnologij trajnostnega rudarjenja in predelave kovin;

– k razširitvi področja uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi, ki temelji na okoljski presoji, da bi vključevala merila, kot so učinkovita raba virov, delež recikliranega materiala, vzdržljivost in možnost ponovne uporabe ter izvajanje te direktive;

– k sprejetju programa najboljšega tekmeca kot učinkovitega mehanizma za izboljšanje učinkovitosti;

8. poziva Komisijo, naj učinkovito rabo virov vključi v vodilni pobudi za integrirano industrijsko politiko in Unijo inovacij, kar naj vključuje tudi razvoj dolgoročnih sektorskih industrijskih strategij in politik, potrebnih za podporo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo na učinkovit način uporabljalo vire in energijo;

9. poziva k hitremu izvajanju okvirne direktive o odpadkih, zlasti k uveljavitvi hierarhije odpadkov, katere namen bi moral biti dajanje prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju ter drugim oblikam ponovnega pridobivanja surovin namesto odlaganja, da bi postopoma opuščali odlaganje na deponijah;

10. opozarja, da je treba uporabiti alternativne proizvode, s katerimi bomo spremenili energetsko in materialno intenzivne vzorce potrošnje, obenem pa dosegli enako stopnjo uspešnosti, in da je treba uporabljati alternativne surovine in druge materiale, zaradi katerih bodo proizvodni procesu manj energetsko intenzivni;

11. ugotavlja, da je vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije najvarnejši način za doseganje učinkovite rabe virov brez ogrožanja evropskih industrijskih zmogljivosti, potenciala za rast in konkurenčnosti ter za izboljšanje dostopnosti in uspešnosti potrebnih tehnologij za učinkovitejšo rabo virov in večjo gospodarsko konkurenčnost; zato poziva k:

– uskladitvi prizadevanj za raziskave, razvoj in inovacije s cilji glede učinkovitosti virov;

– ustreznemu financiranju programov raziskav in inovacij na področju učinkovite rabe virov ter raziskav na področju odkrivanja novih materialov v okviru programa Horizon 2020 (v okviru programov na področju družbenih izzivov in industrijske konkurenčnosti) ter v sklopu specifičnih instrumentov za mala in srednja podjetja;

12. poudarja, da je za večjo konkurenčnost in inovativnost evropske industrije pomembna raba lastnih virov; poudarja, da imajo pri spodbujanju trajnostnega rudarjenja pomembno vlogo nove tehnologije na področju rudarjenja;

13. poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje natančne kazalnike rabe surovin na podlagi življenjskega cikla, da bi lahko oblikovali učinkovito politiko na področju učinkovite rabe virov, se prilagodili prihodnjim trendom in se soočili z dejanskim in umetno ustvarjenim pomanjkanjem surovin;

14. pozdravlja objavo novega akcijskega načrta Komisije za ekološke inovacije v skladu z načrtom Unije inovacij ter poziva, naj se dosledno izvaja;

15. ugotavlja, da učinkovita raba virov ne bi smela biti sama sebi namen, ampak nepogrešljivo orodje za zagotavljanje razvoja, rasti, trajnosti, konkurenčnosti, zaposlovanja ter blaginje za državljane in podjetja EU;

16. meni, da se lahko kot sodobni gradbenim material uspešno uporabljajo naravni materiali, vključno z obogatenim lesom in mineralnimi materiali;

17. poudarja, da pomanjkanje končnih uporabnikov ovira popolno recikliranje komunalnih odpadkov; meni, da so inovativne tehnologije in sheme finančnih podpor za mala in srednja podjetja bistvene za proizvodnjo visokokakovostnih, tržno usmerjenih izdelkov;

18. poziva, naj predvidena evropska partnerstva za inovacije ter središča znanja in inovacij na področju surovin obravnavajo trajnostno izkoriščanje, upravljanje in obnavljanje virov, obenem pa tudi preprečevanje, ponovno uporabo in nadomeščanje;

19. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče na področju rudarstva in predelovalne industrije v EU povečati učinkovito rabo virov, da bi povečali konkurenčnost in trajnost, tudi s spodbujanjem uporabe novih tehnologij in povečanja proizvodnje stranskih proizvodov poleg osnovnih kovin;

20. meni, da je treba z evropskimi viri ravnati bolj strateško in okoljsko sprejemljivo; meni, da si je treba bolj prizadevati za upravljanje obstoječih virov v EU, predvsem mineralov, kovin in lesa ter virov energije, kot so fosilna goriva; poudarja, da ima EU potencial za pokrivanje lastnih potreb po surovinah, in poziva k zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza surovin, pridobljenih z okoljsko netrajnostnimi metodami;

21. meni, da bi se morale panoge v državah članicah vse bolj zanašati na domače surovine; poudarja, da bi moralo gospodarjenje z domačimi surovinami zagotoviti, da se jih ne bo zapravljalo, pač pa da bodo uporabljene v prid lokalnih skupnosti, na primer z davčnimi prihodki ali delovnimi mesti v obratih za predelavo surovin blizu krajev, kjer se uporabljajo;

22. poudarja, da je treba za zagotovitev varne oskrbe držav članic z mineralnimi viri delovati na osnovi trajnostnega razvoja z zaščito najdišč fosilnih goriv, razvojem baze potencialnih virov in oblikovanjem ustrezne politike za izkoriščanje mineralnih virov;

23. poudarja, da lahko gozdni viri EU v veliki meri prispevajo k uresničevanju njenih ciljev na področju energetske učinkovitosti in zagotavljanje trajnostnega načina za povečanje energetske učinkovitosti v njenem gradbenem sektorju;

24. odločno poziva EU, naj spodbuja uporabo biomase za proizvodnjo in uporabo izdelkov biološkega izvora, saj gre za obnovljivo surovino;

25. poudarja, da je treba okrepiti varstvo gozdov EU, pa tudi sredstva za preprečevanje tveganj na tem področju, saj so gozdarski viri in okoljske značilnosti lesa izredno pomemben naravni kapital; poziva k oblikovanju instrumentov za financiranje ukrepov za preprečevanje gozdnih požarov in napadov škodljivcev; poziva Komisijo, naj skupaj z lesno industrijo preuči možnosti uvedbe konkretnih ukrepov za trajnostno izkoriščanje gozdarskih virov, predvsem s pilotnimi projekti; poziva k boljši uporabi obstoječih gozdarskih ukrepov v okviru različnih politik EU, da bi izboljšali gospodarsko vrednost gozdov in zagotovili boljšo razpoložljivost lesa kot materiala, na primer s programom ponovnega pogozdovanja v programih za razvoj podeželja;

26. poudarja, da je treba vlagati v recikliranje surovin in redkih zemljin, saj imajo pridobivanje, rafiniranje in recikliranje teh elementov hude okoljske posledice, razen če se z njimi ustrezno ravna;

27. poudarja, da je pomembno vse bolj pregledovati nezakonite pošiljke odpadkov, da bi v EU zadržali dragocene surovine;

28. poudarja, da je svetovna konkurenca za vire in „tehnološke kovine“ vse večja; poudarja, da so evropska politična in tehnološka vodilna vloga pri svetovnem trajnostnem razvoju ter konkurenčni položaj EU in njen potencial za zelena delovna mesta močno odvisni od zanesljive oskrbe s temi uvoženimi viri; poziva k vzpostavitvi evropske dodane vrednosti z oblikovanjem:

– politike EU na področju industrijskih inovacij na podlagi načel zmanjševanja, ponovne uporabe, recikliranja in nadomeščanja;

– celovite mednarodne strategije za trajno oskrbo EU s surovinami, zlasti redkih zemljin in elementov, tudi iz virov EU; meni, da bi morala ta strategija zajemati tudi trgovinsko politiko EU, ki bi temeljila na preglednosti, recipročnosti ter spoštovanju demokracije, okolja in trajnostnega razvoja v državah izvoznicah;

29. poziva, naj se nameni dodatna pozornost inovativnim tehnologijam, s katerimi bo mogoče predelati in ponovno uporabiti dragocene surovine, na primer rudarjenju na odlagališčih in urbanega rudarstva;

30. poziva Komisijo, naj okrepi svetovalne storitve o učinkoviti rabi virov, predvsem za mala in srednja podjetja, na primer z okrepitvijo tovrstnih programov, ki jih upravlja Evropska izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost (EACI); poziva Komisijo, naj podpira mala in srednja podjetja na tem področju s spodbujanjem izmenjave najboljše prakse med državami članicami ter zagotavljanjem dostopa do ustreznih raziskav v skladu s sedmim okvirnim programom in programom Horizon 2020;

31. poudarja pomen spretnosti in usposabljanja; Komisijo in države članice poziva, naj v zvezi s tem v tesnem dialogu sodelujejo s socialnimi partnerji, akademskimi krogi in industrijo; poziva jih tudi, naj v sodelovanju z industrijo in akademskimi krogi prek posebnih univerzitetnih programov in štipendij podpirajo učinkovito rabo virov; zato podpira programe izmenjave na tem področju, kot je program Erasmus Mundus na področju rudnin in okolja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.1.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Jacky Hénin, Kent Johansson, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonio Cancian, Francesco De Angelis, Seán Kelly, Werner Langen, Zofija Mazej Kukovič, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Mario Pirillo, Vladimír Remek, Peter Skinner, Silvia-Adriana Ţicău

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (29.11.2011)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o Evropi, gospodarni z viri
(2011/2068(INI))

Poročevalec: Derek Vaughan

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja vodilno pobudo o gospodarni rabi virov, ki mora zaobjeti vse evropske vire, tudi surovine, kot so goriva, minerali in kovine, ter vire, kot so hrana, prst, voda, zrak in naravno okolje; poudarja, da bi morala politika spodbujati trajnostno rabo virov in da bi se morala usmeriti v vlaganja v trajnostni razvoj ozemelj, s čimer bi se zagotovila pametna, trajnostna in vključujoča rast v Evropi, ki bo prispevala k zanesljivi oskrbi z energijo in energetsko učinkovitejšemu prometu, hkrati pa bo izkoristila potencial zelenih delovnih mest ter zagotovila konkurenčnost evropskih podjetij, pa tudi boljšo kakovost življenja za sedanjo in prihodnje generacije ter medgeneracijsko solidarnost;

2. poudarja, da je treba naložbe usmeriti v energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost stavb in čist prevoz ter v regionalno infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov, zlasti v prikrajšanih regijah; poziva države članice, naj v sedanjem programskem obdobju povečajo prispevek strukturnih skladov k trajnostni rasti, ter poziva Komisijo, naj brez birokratskih ovir in hitro oceni spremenjene operativne programe;

3. ugotavlja, da kljub prizadevanjem EU ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov še vedno obstajajo velike težave pri skupni rabi virov; zato poudarja, da je treba za Evropo, gospodarno z viri, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU izvajati okrepljeno usklajevanje in sinergije med širokim spektrom področij politik in njihovimi različnimi instrumenti ter izmenjavo primerov dobre prakse v okviru mrež lokalnih in regionalnih organov, povezanih z upravljanjem regionalnih skladov, da bi zagotovili njihovo učinkovitost in spodbujali skupno strategijo za rabo virov; poudarja, da regionalna politika že uporablja usklajen in celovit pristop; ugotavlja, da obstajajo kompromisi med nekaterimi področji politik, ki jih je treba spodbujati z jasnimi in dokazno podprtimi smernicami;

4. opozarja na ključno vlogo regionalne politike pri podpiranju pobud, namenjenih učinkoviti rabi virov, zlasti za energetsko učinkovitost stavb, vlaganja v raziskave, inovacije in trajnostni razvoj, zaradi njenih dolgoročnih razvojnih programov, decentraliziranega sistema upravljanja in vključevanja prednostnih nalog EU za trajnostni razvoj, zaradi česar je še posebno primerna za uresničevanje gospodarnejše rabe virov; glede na razpravo o politiki, ki bo temeljila na rezultatih, poziva k oblikovanju programov in prakse, ki bodo zagotavljali, da bo najbolj gospodarna raba virov bistveno načelo v regionalni politiki, ter meni, da je treba te prednostne naloge upoštevati v prihodnji zakonodaji na področju regionalne politike, tako da se pozornost nameni projektom, ki spodbujajo gospodarno rabo virov v Evropi;

5. poudarja, kako pomembno je, da skupine regij in države članice pripravijo skupno strategijo za gospodarno rabo virov; v zvezi s tem poudarja pomen evropskega teritorialnega sodelovanja za oblikovanje usklajenih tovrstnih strategij ter nujnost naložb v čezmejno energetsko in okoljsko infrastrukturo za boljše varstvo in pretok virov; poleg tega spodbuja pripravo makroregionalnih strategij, osredotočenih predvsem na varstvo okolja, oskrbo z energijo in energetsko neodvisnost;

6. poudarja, da bi se z gospodarno rabo virov morali ukvarjati na regionalni in lokalni ravni – ob upoštevanju zmožnosti, pomanjkljivosti in različnih stopenj razvitosti evropskih regij – ter da bi morali biti regionalni in lokalni organi, pa tudi civilne organizacije, državljani in druge zainteresirane strani neposredno vključeni v začetno načrtovanje in poznejše izvajanje ustreznih ukrepov v skladu z načelom partnerstva, ki bi se ustrezno financirali v okviru tehnične pomoči; tak pristop bi skupaj s strategijo ozaveščanja javnosti privedel do večjega občutka odgovornosti in večje pripadnosti ciljem v zvezi z gospodarno rabo virov na vseh ravneh ter njeno vlogo v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da morajo lokalni in regionalni organi ukrepe za gospodarno rabo virov uskladiti s strategijo EU 2020 in jih vključiti v širše teritorialne pakte, ki zajemajo vse vodilne pobude;

7. priporoča državam članicam, naj v določanje prednostnih nalog, načrtovanje ukrepov in njihovo izvajanje že od začetka neposredno vključijo podnacionalne ravni, tudi lokalne; nadalje priporoča, naj se izvede posvetovanje z državljani, ki bo platforma za razpravo in izmenjavo informacij, saj bo javnost ključna za izvajanje teh ukrepov in bo tudi imela končne koristi od Evrope, gospodarne z viri;

8. poudarja, da so potrebni skupni kazalniki, na podlagi katerih bo mogoče oceniti celotni učinek ukrepov, ki jih bo sprejel sektor, ter meni, da mora biti v njihovo opredelitev vključena Komisija;

9. poudarja, da se morajo nosilci odločanja na nacionalni in regionalni ravni v celoti zavedati pomena ločitve rasti od rabe virov; poziva vse države članice in regije, naj si še naprej prizadevajo za gospodarno rabo virov in podprejo financiranje raziskav in razvoja na tem področju; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti cilji uresničljivi in cenovno sprejemljivi ter povezani z dolgoročnim ciljem in ukrepi, ki jih je treba izvesti v tej smeri;

10. meni, da so preglednost v zvezi s kohezijsko politiko in njenim programskim ciklom, razporejanje odhodkov in dostop morebitnih prejemnikov sredstev iz strukturnih skladov do podatkov bistveni pogoji za doseganje splošnih ciljev kohezijske politike;

11. poudarja, da so inovacije in raziskave potrebne za uvedbo bolj trajnostnih načinov proizvodnje in porabe;

12. opozarja, da mora Evropski sklad za regionalni razvoj še naprej izpolnjevati dopolnjujoča se cilja gospodarne rabe virov in boja proti energetski revščini;

13. poudarja, da imajo tako podjetniki kot potrošniki pomemben ključ do gospodarne rabe virov v Evropi;

14. poudarja, da je treba spodbujati orodje finančnega inženiringa JESSICA za projekte energetske infrastrukture in energetske učinkovitosti na urbanih območjih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.11.2011
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Luís Paulo Alves, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, Zuzana Brzobohatá, Alain Cadec, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Jan Olbrycht, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Cozzolino, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Vilja Savisaar-Toomast, Derek Vaughan

MNENJE Odbora za ribištvo (24.1.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o Evropi, gospodarni z viri
(2011/2068(INI))

Pripravljavka mnenja: Catherine Trautmann

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. želi spomniti, da je Komisija 13. julija 2011 predlagala obsežno reformo skupne ribiške politike EU, ki je bistveni element vodilne pobude za Evropo, gospodarno z viri, saj je njen cilj zagotoviti trajnostno izkoriščanje živih morskih virov;

2. opominja, da Komisija v tem reformnem svežnju predlaga uvedbo pristopa največjega trajnostnega donosa, da bi si ribji staleži opomogli do zdrave ravni in da bi take tudi ohranili; Komisijo poziva, naj omenjeni pristop podrobno opredeli, zlasti glede ribjih staležev z več vrstami;

3. je prepričan, da si je treba v dolgoročnem smislu prizadevati za obnovitev ribjih staležev na raven nad največjim trajnostnim donosom in za zagotavljanje največjih gospodarskih donosov na trajni in dolgoročni podlagi, zato poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi potrebno raziskavo ter nato pripravi predloge, ki bodo temeljili na sedanjih predlogih za reformo skupne ribiške politike, in naredi korak v smeri, ki bo okoljsko in ekonomsko naprednejši;

4. soglaša s stališčem Komisije, orisanim v tem reformnem svežnju, da so zavržki zapravljanje virov; vendar poudarja, da je treba za izboljšanje razmer izvesti posvetovanja z ribiči in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi našli rešitve, ki bodo prilagojene njihovim delovnim razmeram; poziva Komisijo, naj poveča ukrepe za ohranitev preveč izrabljenih ribjih staležev ter tako zagotovi, da bodo dejavnosti evropske ribiške industrije trajnostne z ekološkega, gospodarskega in družbenega vidika;

5. priznava, da je presežna zmogljivost flot še vedno ena glavnih ovir za razvoj trajnostnega ribolova; vendar meni, da je sedanji predlog Komisije, da bi za zmanjšanje ribolovnih zmogljivosti in povečanje gospodarske vzdržnosti ribištva uvedli prenosljive ribiške koncesije brez obremenjevanja davkoplačevalcev, zelo sporen, zlasti ob upoštevanju morebitnih posledic za morske ekosisteme in ekonomijo tega sektorja zaradi možne koncentracije ribolovnih zmogljivosti v rokah manjšega števila akterjev;

6. poudarja, da so male priobalne flote na nekaterih območjih družbeno in gospodarsko pomembne, in poziva k specifičnim ukrepom, s katerimi bi podprli zeleno, pametno in vključujočo rast ter prispevali k trajnostnemu ribištvu in akvakulturi z majhnim vplivom;

7. poudarja, da so ribiške flote EU velike porabnice fosilnih goriv in da je potreben nadaljnji napredek na področju okoljsko primerne zasnove, zlasti za razvoj učinkovitejših in čistejših motorjev za ribiške ladje;

8. želi spomniti, da vodilna pobuda za gospodarno rabo virov zajema tudi varstvo ekosistemov; v zvezi s tem poudarja, da so potrebna prizadevanja za raziskave in razvoj, zato da bi se proizvajala bolj selektivna ribiška oprema, ter opozarja na morebitne sinergijske učinke med upravljanjem staležev in ohranjanjem zaščitenih vrst;

9. poudarja, da mora biti zunanje delovanje EU, zlasti v zunanjih trgovinskih odnosih, skladno z načeli in cilji skupne ribiške politike ter da mora omogočati enake konkurenčne pogoje za ribištvo in akvakulturo držav članic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.1.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Kriton Arsenis, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Catherine Trautmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas)
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.4.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	48 3 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Lajos Bokros, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Nick Griffin, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Åsa Westlund, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jacqueline Foster, Julie Girling, Judith A. Merkies, Miroslav Mikolášik, Vittorio Prodi, Michèle Rivasi, Struan Stevenson, Anna Záborská, Andrea Zanoni

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov