Postopek : 2011/0901A(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0185/2012

Predložena besedila :

A7-0185/2012

Razprave :

PV 04/07/2012 - 13
CRE 04/07/2012 - 13

Glasovanja :

PV 05/07/2012 - 13.1
CRE 05/07/2012 - 13.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0294

POROČILO     ***I
PDF 294kWORD 517k
5.6.2012
PE 475.771v02-00 A7-0185/2012

o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije in Priloge I k temu Statutu

(02074/2011 – C7‑0090/2011 – 2011/0901A(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Alexandra Thein

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije in Priloge I k temu Statutu

(02074/2011 – C7‑0090/2011 – 2011/0901(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prošnje Sodišča Evropske unije, predložene Evropskemu parlamentu in Svetu (02074/2011),

–   ob upoštevanju člena 257(2) in člena 281(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega je bil Parlamentu podan osnutek akta (C7–0090/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) in (15) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2011)0596),

–   ob upoštevanju pisma Sodišča Evropske unije z dne 8. maja 2012,

–   ob upoštevanju pisma Komisije z dne 30. maja 2012,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A7–0185/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  ugotavlja, da je treba zaradi delne zamenjave članov Sodišča 7. oktobra 2012 in nujne potrebe, da se najde rešitev, ki bo zagotavljala ustrezno delovanje Sodišča za uslužbence, nemudoma sprejeti predlagane spremembe Statuta, ki se nanašajo na Sodišča Evropske unije in organizacijo Splošnega sodišča ter Sodišča za uslužbence, kakor poudarja tudi predsednik Sodišča Evropske unije v pismu z dne 8. maja 2012;

3.  si pridržuje pravico, da bo kasneje preučil del zahteve o članstvu Splošnega sodišča, ki jo je predložilo Sodišča;

4.  sklene, da bo v bližnji prihodnosti v Parlamentu potekala razprava o smiselnosti uvedbe možnosti objavljanja ločenih mnenj Sodišča Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Sodišču in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

AMENDMENTS BY THE EUROPEAN PARLIAMENT(1)*

to the Draft Act

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU, EURATOM) ŠT. …/2012EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o spremembi Protokola o statutu Sodišča Evropske unije in Priloge I k temu statutu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti ▌njenih členov 257, prvi in drugi odstavek, ter 281, drugi odstavek,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti njenega člena 106a(1),

ob upoštevanju zahteve Sodišča(2),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije(3),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Za okrepitev sodelovanja vseh sodnikov pri odločitvah velikega senata Sodišča je treba povečati število tistih, ki lahko sodelujejo v tej sestavi, in ukiniti sistematično sodelovanje vseh predsednikov senatov petih sodnikov.

(2)         Zato bi bilo treba prilagoditi pravila o sklepčnosti velikega senata in občne seje.

(3)         Zaradi obsežnega povečanja nalog predsednikov Sodišča in Splošnega sodišča je treba na obeh sodiščih uvesti funkcijo podpredsednika, ▌ katerega naloga bo pomagati predsedniku pri izvajanju njegovih nalog.

(5)         Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve je temu sodišču predloženo čedalje več zadev.

(6)         Število zadev, vloženih pri tem sodišču, presega število zadev, ki jih na leto reši, zaradi česar se na tem sodišču znatno povečuje število nerešenih zadev in podaljšuje trajanje postopkov.

(7)         Obstaja stalna potreba po spopadanju z zaostanki, ki so posledica izredno velike delovne obremenitve Splošnega sodišča, zato je primerno, da se deluje v smeri sprejetja primernih ukrepov do delne zamenjave članov tega sodišča leta 2013.

(7a)       Zaradi delne zamenjave članov Sodišča 7. oktobra 2012 in v skladu z dopisom predsednika Sodišča Evropske unije z dne 8. maja 2012 bi bilo najprej treba sprejeti le spremembe Statuta, ki se nanašajo na organizacijo Sodišča in Splošnega sodišča, preučitev dela zahteve, ki jo je predložilo Sodišče, glede članov Splošnega sodišča pa se pridrži za pozneje.

(7b)       Zaradi nujnosti, da se najde rešitev, s katero bo zagotovljeno njegovo pravilno delovanje, bi bilo treba spremembe, ki se nanašajo na Sodišče za uslužbence, sprejeti skupaj s spremembami, ki se nanašajo na Sodišče.

(10)       Da bi specializirana sodišča lahko še naprej zadovoljivo delovala ob zadržanosti sodnika, ki sicer ni v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dlje časa ne more sodelovati pri reševanju zadev, je treba predvideti možnost, da se tem sodiščem dodelijo začasni sodniki.

(11)       Protokol (št. 3) o statutu Sodišča Evropske unije in Priloga I k temu statutu se torej ustrezno spremenita. –

SPREJELA TO UREDBO:

Člen 1

Protokol (št. 3) o statutu Sodišča Evropske unije se spremeni tako:

(1)         vstavi se ta člen:

Člen 9a

Sodniki izmed sebe imenujejo predsednika in podpredsednika Sodišča za dobo treh let. Lahko sta ponovno izvoljena.

Podpredsednik pod pogoji iz poslovnika pomaga predsedniku Sodišča. Nadomešča ga, če je zadržan ali če je mesto predsednika izpraznjeno ▌.“

(2)         v členu 16 se drugi odstavek nadomesti s tem besedilom:

„Veliki senat sestavlja petnajst sodnikov. Predseduje mu predsednik Sodišča. Člani velikega senata so tudi podpredsednik Sodišča in pod pogoji iz poslovnika trije predsedniki senatov petih sodnikov in drugi sodniki ▌.“

(3)         v členu 17 se tretji in četrti odstavek nadomestita s tem besedilom:

„Odločitve velikega senata so veljavne le, če je navzočih enajst sodnikov.

Odločitve občne seje so veljavne le, če je navzočih sedemnajst sodnikov.“

(4)         v členu 20 se četrti odstavek nadomesti s tem besedilom:

„Ustni postopek obsega zaslišanje zastopnikov, svetovalcev in odvetnikov, ki ga opravi Sodišče, ter poslušanje sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, po potrebi pa tudi zaslišanje prič in izvedencev.“

(5)         v členu 39 se drugi odstavek nadomesti s tema odstavkoma:

Pooblastila iz prvega odstavka lahko pod pogoji, določenimi v poslovniku, izvršuje podpredsednik Sodišča.

Predsednika in podpredsednika v primeru zadržanosti nadomešča ▌ drug sodnik pod pogoji, določenimi v poslovniku.“

(6a)       v členu 47 se prvi odstavek nadomesti s tem besedilom:

„Člen 9, prvi odstavek, členi 9a, 14, 15 in 17, prvi, drugi, četrti in peti odstavek, ter člen 18 se uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane.

(8)         členu 62c se doda ta odstavek:

„Evropski parlament in Svet, ki odločata v skladu s členom 257 Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko odločita, da se specializiranim sodiščem dodelijo začasni sodniki za nadomeščanje v primeru zadržanosti sodnikov, ki sicer niso v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah. V takem primeru Evropski parlament in Svet določita pogoje za imenovanje začasnih sodnikov, njihove pravice in dolžnosti, način, na katerega opravljajo svoje naloge, in okoliščine, zaradi katerih jim mandat preneha.“.

Člen 2

Trenutno besedilo člena 2 Priloge I k Protokolu (št. 3) o statutu Sodišča Evropske unije postane odstavek 1 in se dopolni s tem odstavkom:

„2. Sodnikom iz odstavka 1, prvi pododstavek, se pridružijo začasni sodniki za nadomeščanje tistih, ki sicer niso v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri reševanju zadev.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Točke 1, 2, 3, ▌5 in 6a člena 1 se uporabljajo od prve delne zamenjave, ki je določena v členu 9 Protokola (št. 3) o statutu Sodišča Evropske unije ▌.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …, …

Za Evropski parlament                                               Za SvetPredsednik

  Predsednik

(1)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

           Zahteva z dne 28. marca 2011 (še neobjavljena v Uradnem listu).

(3)

           Mnenje z dne 30. septembra 2011 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

(4)

           Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še neobjavljeno v Uradnem listu) in sklep Sveta z dne ….


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Sodišče Evropske unije predlaga spremembo statuta Sodišča in Priloge I.

(1) Predlogi glede Sodišča

Po mnenju Sodišča je zaželeno uvesti funkcijo podpredsednika Sodišča in spremeniti pravila o sestavi velikega senata.

Sedanja struktura in pravila o delovanju velikega senata – v vseh zadevah, ki so mu predložene, sodelujejo predsednik Sodišča in predsedniki senatov petih sodnikov, pri čemer je sklepčnost devet sodnikov – je posledica sprememb, uvedenih s Pogodbo o Nici, ki je začela veljati 1. februarja 2003. Od takrat je prišlo do mnogo sprememb, ki vplivajo na njegovo delo: (i) pristop dvanajst novih držav članic; (ii) prehod z dveh na tri senate petih sodnikov maja 2004 in na štiri senate petih sodnikov oktobra 2006; (iii) uvedba nujnega postopka predhodnega odločanja marca 2008; in uvedba postopka izjemnega preverjanja po ustanovitvi Sodišča za uslužbence.

Delovna obremenitev predsednika Sodišča in predsednikov senatov petih sodnikov je zdaj izjemno velika, medtem ko drugi sodniki v zadevah, predloženih velikemu senatu, sodelujejo razmeroma malo.

Predlog predvideva: (a) večje sodelovanje sodnikov v zadevah, dodeljenih velikemu senatu, tako da bi sodelovali veliko pogosteje kot doslej. To je mogoče doseči, če se člena 16 in 17 statuta spremenita tako, da se poveča število sodnikov, ki sestavljajo veliki senat, na petnajst in da ni več predvideno sistematično sodelovanje predsednikov senatov petih sodnikov v zadevah, ki jih obravnava veliki senat. Pravila o sklepčnosti velikega senata in občne seje je treba ustrezno prilagoditi. (b) uvedba funkcije podpredsednika: poleg predsednika bi bil prisoten pri vsaki zadevi, dodeljeni velikemu senatu. Ta stalna navzočnost dveh oseb in pogostejše sodelovanje drugih sodnikov pri delu velikega senata bosta omogočila zagotavljanje skladnosti njegove sodne prakse. Poleg tega, da bi podpredsednik sodeloval v vseh zadevah, ki jih obravnava veliki senat, bi bila njegova naloga tudi pomagati predsedniku Sodišča pri njegovih funkcijah.

(2) Predlogi glede Splošnega sodišča

Že več let je zadev, o katerih Splošno sodišče odloči manj, kot je vloženih, tako da je nerešenih zadev čedalje več. Od 1. januarja do 12. oktobra 2011 je rešilo 549 zadev od 572 vloženih. Na dan 12. oktobra 2011 je bilo nerešenih zadev 1323. V primerjavi je od 1. januarja do 12. oktobra 2010 je rešilo 401 zadev od 514 vloženih. Na dan 12. oktobra 2010 je bilo nerešenih zadev 1304.

Čeprav je težko narediti primerjavo med leti, to kaže, prvič, da število vloženih zadev še vedno narašča (58 ali 11.3% več kot do istega datuma leta 2010). Drugič, storilnost Sodišča je narasla (37% ali 148 zadev več kot do istega datuma leta 2010). Tretjič, število nerešenih zadev še vedno narašča (19 zadev več). Sodišče zato kljub znatnim prizadevanjem ne more slediti. Poleg tega te številke ne pokažejo števila zahtevkov za uporabo hitrega postopka ali uporabo začasnih ukrepov, ki zahtevata znatna sredstva.

Kot primer Sodišče navaja, da za spise zadev, ki so v obravnavi, potrebuje 505 metrov prostora na policah.

Razlogi za sedanje povečanje obsega dela so (i) prenos pristojnosti po letu 2004 za odločanje o nekaterih vrstah tožb, ki jih vlagajo države članice; (ii) povečano število sporov po pristopih v letih 2004 in 2007; (iii) spori, ki so posledica povečanja števila zakonodajnih in regulativnih aktov institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije, ki ga je prinesla poglobitev evropske integracije, in (iv) povečanje števila sporov glede zahtev za registracijo znamk Skupnosti. Upoštevati je treba, da mnoge od tožb, ki povečujejo obseg dela Sodišča, niso bile predvidene.

Sodišče ob tem navalu ni ostalo nedejavno. Njegov pravilnik je bil spremenjen tako, da dovoljuje ustni postopek v zadevah intelektualne lastnine, obenem pa je bila razjasnjena vloga pridruženih oseb v teh zadevah, s tem pa je bila omogočena hitrejša obravnava.

Drugič, Sodišče se je leta 2007 odločilo, da se organizira v osem različnih sestavov ter pritožbeni senat. Uvedlo je tudi sistem dinamičnega upravljanja zadev. Tretjič, poročilo za obravnavo je zdaj pripravljeno v obliki povzetka za vse zadeve. Četrtič, predsednik lahko dodeli nove zadeve senatom, ki že obravnavajo podobna pravna vprašanja. Petič, uvedene so bile nove metode priprave sodb in odredb, ter šestič, uvedene so bile nove, visoko učinkovite računalniške aplikacije, ki omogočajo, da so dokumenti nemudoma na voljo, pa tudi hitro njihovo izmenjavo med kabineti ter med kabineti, registrom in različnimi oddelki Sodišča.

Sodišče meni, da je strukturna rešitev nujno potrebna. Pogodbe omogočajo dve možni poti prenove:

(a) ustanovitev specializiranih sodišč, pristojnih za obravnavo in odločanje o direktnih tožbah na nekem področju, v skladu s prvim odstavkom člena 257 PDEU. V zvezi s tem je bilo predvideno področje intelektualne lastnine; (b) povečanje števila sodnikov Splošnega sodišča s pomočjo spremembe člena 48 Statuta v skladu z mehanizmom, ki ga določa drugi odstavek člena 281 PDEU.

Po dolgotrajnem tehtanju obeh možnosti je Sodišče ugotovilo, da je povečanje števila sodnikov očitno boljše od ustanovitve specializiranega sodišča za področje intelektualne lastnine. Razlogi so povezani z učinkovitostjo predlagane rešitve, resnostjo položaja, prožnostjo predlaganega ukrepa in koherentnostjo prava Unije.

Sodišče torej meni, da je treba povečati števila sodnikov Splošnega sodišča za vsaj 12 na skupaj 39.

Odbor meni, da so argumenti sodišča prepričljivi. Načeloma obstaja dogovor o povečanju števila sodnikov Splošnega sodišča, vendar način njihovega imenovanja še ni bil določen. Odbor se zato v tej fazi ni ukvarjal s tem vidikom zahteve, ki jo je predložilo Sodišče Evropske unije, in je zato črtal ustrezne dele besedila, da bi zahtevo razdelil na dva dela. Odbor zato šteje, da preostali deli zahteve, ki so je predložilo Sodišče Evropske unije, še niso bili obravnavani, in si pridržuje pravico, da jih preuči kasneje in sprejme s posebno uredbo.

(3) Mnenje Komisije

Odbor je sprejel večino priporočil Komisije. Vendar meni, da bi bilo nespametno zahtevati od Sodišča, naj ustanovi vsaj dva specializirana senata. Meni, da je ta zahteva preveč toga. Bolje bi bilo Sodišču prepustiti možnost, da oblikuje take senate s svojim pravilnikom. Poleg tega se zaveda, da Sodišče že zdaj lahko dodeli zadeve enake narave enemu ali več specializiranim senatom.


MNENJE Odbora za proračun (27. 1. 2012)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi statuta Sodišča Evropske unije

(02074/2011- C7-0090/2011- 2011/0901A(COD))

Pripravljavka mnenja: Angelika Werthmann

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sodišče Evropske unije je v svojih dveh prošnjah z dne 28. marca 2011 predlagalo več sprememb svojega statuta ter sprejetje uredbe v zvezi z začasnimi sodniki Sodišča za uslužbence Evropske unije. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe bosta te določbe prvič morala sprejeti Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Predlagane spremembe se v različnem obsegu nanašajo na vsa tri sodišča, ki sedaj tvorijo Sodišče Evropske unije, namreč sodišče, splošno sodišče in sodišče za uslužbence.

Poleg vsebinskih sprememb se dva predloga nanašata na spremembe oziroma povečanje števila zaposlenih, kar terja dodatna sredstva in neposredno zadeva proračun EU.

1. Vzpostavitev funkcije podpredsednika Sodišča

Sodišče predlaga, naj se vzpostavi dodatna funkcija podpredsednika Evropskega sodišča.

a. Obrazložitev:

Sodišče navaja, da se je obseg dela njegovega predsednika sčasoma močno povečal in bi bilo zato smiselno, da bi ga pri opravljanju njegove funkcije lahko zastopal ali mu pomagal podpredsednik.

Predsednik Sodišča opravlja številne naloge, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje sodišča. Zlasti je odgovoren za izvedbo postopka za izdajo začasne odredbe in pritožb glede začasnih odredb. Zgodilo se je že, da se je o pritožbah, vloženih zoper sklepe splošnega sodišča o začasnih odredbah, odločalo šele po enem letu. Z vzpostavitvijo funkcije podpredsednika naj bi se ta položaj izboljšal.

b. Posledice za proračun:

Po navedbah Sodišča bodo dodatni stroški Sodišča zaradi nove funkcije podpredsednika Sodišča znašali 38 000 evrov letno. Ti stroški obsegajo spremembe pri plači, dodatkih in dodatkih za reprezentančne stroške.

2. Povečanje števila sodnikov Sodišča za 12 sodnikov

a. Obrazložitev:

Sodišče navaja, da se že kar nekaj let vse bolj povečuje neravnotežje med zadevami, ki jih obravnava sodišče, in novimi postopki, ter da število neobravnavanih zadev stalno narašča. Konec leta 2010 je bilo nerešenih 1 300 zadev, medtem ko je bilo v istem letu obravnavanih 527 zadev. Med letoma 2004 in 2010 se je povprečno trajanje postopka podaljšalo z 20,9 meseca na 27, 2 meseca. Med letoma 2000 in 2010 se je število novih zadev povečalo za 65 odstotkov. Sodišče meni, da se bo vsakoletno število postopkov povečevalo tudi v prihodnje.

Po skrbnem premisleku se je odločilo za predlog o večjem številu sodnikov, saj bi le tako zagotovili nujno potrebno učinkovitost, nujnost, prožnost in stalnost sodne prakse Sodišča.

b. Posledice za proračun:

Predlagano povečanje števila sodnikov za 12, vključno s potrebnimi sredstvi za sodelavce, opremo itd. za tak krog ljudi, pomeni dodatne stroške v višini 16,052 milijonov evrov za prvo leto, v naslednjih letih pa dodatne stroške v višini 13,652 milijona.

Finančni načrt Sodišča za proračunsko leto 2012, torej čas, ko bi spremenjeni statut verjetno lahko začel veljati, predvideva proračun v višini skupaj okoli 354 milijonov evrov.

Povečanje števila sodnikov splošnega sodišča, ki ga predlaga sodišče, bi torej za naslednja leta pomenilo približno 3,8-odstotno povečanje letnega proračuna Evropskega sodišča. Če bi Parlament in Svet privolila v spremembo statuta, ki jo predlaga Sodišče, bi bilo treba tako nastale dodatne stroške v letu 2012 urediti s spremembo proračuna.

c. Priporočilo:

Pripravljavka mnenja se dobro zaveda posledic predloga Sodišča za proračun Unije, zlasti ob trenutno težkih gospodarskih razmerah v večini držav članic in skrajno negotovega proračunska položaja EU. Vseeno pa želi opozoriti, da je zagotovitev učinkovitega sodnega varstva, vključno z izrekom sodbe v razumnem času, najbolj pomembna in so negativne gospodarske posledice neučinkovitega sodstva, tudi če niso tako vidne kot povečanje proračuna, verjetno veliko dražje od povečanja proračuna.

*******

Odbor za proračun poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga, da Parlament v prvi obravnavi sprejme svoje stališče tako, da prevzame predlog Sodišča Evropske unije.

 

 

POSTOPEK

Naslov

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi statuta Sodišča Evropske unije

Referenčni dokumenti

02074/2011 – C7-0090/2011 – 2011/0901(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

7.4.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

29.9.2011

 

 

 

Datum sprejetja

25.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Lajos Bokros, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Carl Haglund, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Claudio Morganti, Dominique Riquet, Potito Salatto, László Surján, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Peter Jahr, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Paul Rübig, Adina-Ioana Vălean

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Derk Jan Eppink


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (5.3.2012)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi statuta Sodišča Evropske unije

(02074/2011 – C7‑0090/2011 – 2011/0901A(COD))

Pripravljavec mnenja: Morten Messerschmidt

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sodišče Evropske unije predlaga štiri reforme, ki jih morata sprejeti Evropski parlament in Svet (redni zakonodajni postopek, kjer Evropski parlament in Svet odločata enakovredno) po tem, ko bosta prejela mnenje Komisije(1).

Splošna pripomba: Predloge Sodišča je zaradi ustroja sodstva Evropske unije težko analizirati, saj Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča(2) (do zdaj samo Sodišče za uslužbence Evropske unije ), pa tudi zato, ker so določbe, ki urejajo strukturo teh sodnih teles, zajete v štirih besedilih (Pogodba o Evropski uniji (PEU), Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), statut Sodišča (statut, protokol k PDEU) in poslovnik), ki so medsebojno povezana in se dopolnjujejo.

Predlog Sodišča vsebuje 4 poglavitne točke (od A. do D.).

A.  Uvedba funkcije podpredsednika Sodišča (glej člena 1 1. in 2 predloga Sodišča)

Namen reforme

Podpredsednik je poleg predsednika prisoten pri vsaki zadevi, predloženi v obravnavo velikemu senatu. Nadomešča predsednika v njegovih sodnih funkcijah, ko je ta zadržan.

Pomaga predsedniku pri njegovih funkcijah, ki niso sodne (predstavljanje, upravljanje itd.) ali ga pri tem nadomešča.

Opombe

Predsednik, ki ga vsi sodniki izvolijo izmed svojih članov za tri leta, vodi sodne zadeve in upravljanje Sodišča ter predseduje zaslišanjem in posvetovanju(3)..

Kot je poudarilo Sodišče, so obveznosti predsednika postale zelo obremenjujoče zaradi zaporednih širitev Evropske unije, zlasti glede predstavljanja in upravljanja Sodišča.

B.  Sprememba strukture velikega senata in povečanje števila sodnikov, ki ga sestavljajo, s 13 na 15 (glej člen 1°2 predloga Sodišča)

Namen reforme

Povečati zmogljivost senata in vključiti več sodnikov v njegovo delo.

Predsedniki štirih senatov petih sodnikov so zdaj po uradni dolžnosti stalni člani velikega senata. Sodišče predlaga, da se ta določba črta in nadomesti z ureditvijo, po kateri bo veliki senat sestavljalo 15 sodnikov(4).

Opombe

Sodišče poudarja, da je delovna obremenitev predsednika Sodišča in predsednikov senatov petih sodnikov zdaj izjemno velika, medtem ko drugi sodniki razmeroma malo odločajo v zadevah, ki so predložene velikemu senatu.

C. Možnost dodelitve začasnih sodnikov Sodišču za uslužbence (člena 1°8. in 2 predloga Sodišča za spremembo Statuta)

Namen reforme

Nadomestiti sodnika Sodišča za uslužbence, ki iz zdravstvenih razlogov verjetno ne bo mogel sodelovati v sodnih zadevah več kot tri mesece.

Opombe

Začasni sodniki bi bili izbrani s seznama treh nekdanjih članov sodišča, ki ga pripravi Svet na predlog predsednika Sodišča. Začasni sodnik opravlja funkcijo zgolj toliko časa, kolikor sodnik, ki ga nadomešča, ne more opravljati funkcije. Sodišče meni, da je ta ureditev prožna in jamči, da zadevni sodniki lahko začnejo z delom takoj, ko so imenovani. Uporabljala bi se tudi za druga specializirana sodišča, ustanovljena v skladu s členom 257 PDEU (do zdaj obstaja samo Sodišče za uslužbence Evropske unije).

D. Povečanje števila sodnikov Splošnega sodišča s 27 na 39 (glej člen 1°7. predloga Sodišča)

Namen reforme

Omogočiti Splošnemu sodišču, da bo lahko reševalo sodne zaostanke, ki jih povzroča naraščajoče število nerešenih zadev, ter spoštovanje načela razumnega roka za obravnave, ki je zapisano v Listini o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Opombe

Splošno sodišče ima najmanj po enega sodnika iz vsake države članice.(5) Sodnike Splošnega sodišča v medsebojnem soglasju imenujejo vlade držav članic za dobo šestih let.(6) Statut trenutno določa, da jih je 27(7).

Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in odločanje na prvi stopnji v tožbah ali postopkih, ki zadevajo zakonitost zakonodajnih aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije(8), razen tožb, ki jih v določenih zadevah vložijo države članice proti instituciji Unije ali institucija proti drugi instituciji(9). Zoper odločitev Splošnega sodišča iz tega odstavka se lahko vloži pritožba na Sodišče zgolj glede pravnih vprašanj(10). Splošno sodišče zato obravnava večino sodnih postopkov, vključno z zadevami, ki so še zlasti zapletene in vsebujejo znatno število dejanskih podatkov, ki jih je treba upoštevati, kot so zadeve o konkurenci ali državni pomoči in resnično številne zadeve, ki se nanašajo na prijavo blagovne znamke Skupnosti. Sodišče opozarja na naraščanje števila nerešenih zadev, ki se je dvignilo s 787 leta 2000 na 1300 leta 2010 (65 %).

Sodišče obravnava dve možnosti reševanja preobremenjenosti Splošnega sodišča: ustanovitev specializiranih sodišč, pristojnih za obravnavo in odločanje na posebnih področjih(11), ter povečanje števila sodnikov(12).

Splošno sodišče je že samo obravnavalo prvo možnost v zvezi s področjem intelektualne lastnine(13).

Sodišče je ugotovilo, da je povečanje števila sodnikov očitno boljše od ustanovitve specializiranega sodišča za področje intelektualne lastnine. Predvsem se opira na razloge, kot so učinkovitost, nujnost in prožnost.

V skladu s takim mnenjem se lahko večja učinkovitost, ki naj bi jo prinesla specializacija, prav tako doseže z ustanovitvijo senatov znotraj Splošnega sodišča. Za povečanje števila sodnikov in njihovo imenovanje je potrebno manj časa kot za ustanovitev novega sodišča. O prožnosti Sodišče meni, da lahko Splošno sodišče zlahka prilagodi svoje človeške vire spremembam števila zadev na različnih področjih sodnih postopkov.

Splošno sodišče utemeljuje svoj predlog za ustanovitev specializiranih sodišč z naslednjim: zamisel o reformi sodstva, ki jo je prinesla Pogodba iz Nice in potrdila Lizbonska pogodba, je, da bi se za obravnavanje zadev na prvi stopnji kar največ uporabljala specializirana sodišča. Tožbe na področju intelektualne lastnine so zelo primerne za prenos pristojnosti na taka specializirana sodišča, saj je predmet zadeve specifičen, homogen in jasno določen. Že zdaj take zadeve predstavljajo velik delež celotnega števila zadev Splošnega sodišča, saj jih je približno za tretjino. Sodniki, referenti in uradniki, ki so izbrani zaradi svojih posebnih znanj in izkušenj na določenem področju, so produktivnejši, tako po kakovosti kot količini. Primer Sodišča za uslužbence EU kaže, da večjo produktivnost spremljajo nižji stroški. Kaže, da zaporedno zviševanje števila sodnikov Splošnega sodišča ni najustreznejša rešitev za vprašanje preobremenjenosti, ki se bo znova pojavilo v prihodnosti.

Predlog Sodišča ne obravnava načina imenovanja dodatnih 12 sodnikov. Potem bi se torej uporabljalo splošno načelo medsebojnega soglasja vlad držav članic, ki je navedeno zgoraj, ali pa bi bilo treba uvesti neko vrsto sistema kroženja.

Dodatna možnost za zmanjševanje števila zadev Splošnega sodišča je, da se Sodišču nameni več vrst tožb, kot je to sedaj praksa v skladu s členom 51 statuta, saj se zdi, da Sodišče ni enako obremenjeno kot Splošno sodišče.

E.  Uvedba mnenja Sodišča

Ločeno mnenje je možnost, da sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo večine sodnikov ali z utemeljitvijo, skupaj s sodbo objavi mnenje, ki ga je zagovarjal med posvetovanjem. Predstavlja torej izjemo od načela tajnosti posvetovanj. Zamisel o možnosti ločenega mnenja v postopkih Sodišča ni nova, Obstajajo pomembni razlogi za uvedbo tega instrumenta. Uporabljajo ga na številnih ustavnih sodiščih Evropske unije, natančneje, v devetih: dansko, finsko, nemško, grško, irsko, portugalsko, špansko, švedsko in v Združenem kraljestvu, ne da bi bilo sporno ter ne da bi motil kolegialnost sodišč ali zmanjševal njihov ugled. Obstaja tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer je njegova uporaba običajna praksa. Vseeno pa, le naj se uvede, je treba to storiti tako, da ne ogrozi neodvisnosti sodnikov; zato je o tem vprašanju potrebna temeljita razprava.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

(1) Za okrepitev sodelovanja vseh sodnikov pri odločitvah velikega senata Sodišča je treba povečati število tistih, ki lahko sodelujejo v tej sestavi, in ukiniti sistematično sodelovanje predsednikov senatov petih sodnikov.

(1) Za zagotovitev širšega sodelovanja vseh sodnikov in da se jim omogoči pogostejše sodelovanje pri zadevah, predloženih velikemu senatu Sodišča, je treba povečati število tistih, ki lahko sodelujejo v tej sestavi, in ukiniti sistematično sodelovanje predsednikov senatov petih sodnikov.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(1a) Dodatni viri bi lahko zagotovili priložnost za reorganizacijo postopkov v kategoriji ,,drugih zadev“ po prednostnem vrstnem redu, zlasti tistih s področja konkurence, pri katerih je potrebna posebna pozornost, da se upoštevajo razumni roki.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(1b) Povečanje števila sodnikov ni dovolj, da bi se odpravili zaostanki. Z nekaterimi senati je treba upravljati tudi po bolj specializiranih usmeritvah, s čimer bi se izboljšala prožnosti in učinkovitost Splošnega sodišča.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

(5) (5) Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve je temu sodišču predloženo čedalje več zadev.

(5) Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve je temu sodišču predloženo čedalje več zadev, hkrati pa so se povečali zaostanki v postopkih.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

(9) Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe za odpravo tega položaja, možnost povečanja števila sodnikov Splošnega sodišča, določena v Pogodbah, pa je taka, da omogoča hitro zmanjšanje števila nerešenih zadev in skrajšanje čezmernega trajanja postopkov na tem sodišču.

(9) Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe za odpravo tega položaja, možnost povečanja števila sodnikov Splošnega sodišča s 27 na 39, določena v Pogodbah, pa je taka, da omogoča hitro zmanjšanje števila nerešenih zadev in skrajšanje čezmernega trajanja postopkov na tem sodišču. Podobno bi učinkovitejša razporeditev pripada zadev Splošnega sodišča med ustrezne senate lahko znatno omejila zamude pri postopkih.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(9a) Po tem, ko se bo povečalo število sodnikov Splošnega sodišča, se bo seveda pojavilo vprašanje njihovega imenovanja. Kar zadeva sistem imenovanja sodnikov bi se morale države članice dogovoriti o pravilih, ki v celoti zagotavljajo neodvisnost in nepristranskost ter usposobljenost in primernost imenovanih oseb, pa tudi enakopravnost in uravnoteženost glede na države članice izvora.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(9b) Temeljno načelo bi moralo biti, da Splošno sodišče vključuje vsaj enega in največ dva sodnika z državljanstvom vsake države članice.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 c (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(9c) Da se Splošnemu sodišču omogoči učinkovitejše delovanje in zagotovi, da se postopki obravnavajo in se o njih razsodi v razumnem času, lahko Splošno sodišče oblikuje specializirane senate, če število postopkov na določenem področju to upravičuje.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 d (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(9d) Kar zadeva notranjo organizacijo Splošnega sodišča, bi bilo treba ustanoviti urad podpredsednika na podlagi pristopa, sprejetega za Sodišče Evropske unije, da se tako pomaga predsedniku.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

(10) Da bi specializirana sodišča lahko še naprej zadovoljivo delovala ob zadržanosti sodnika, ki sicer ni v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dlje časa ne more sodelovati pri reševanju zadev, je treba predvideti možnost, da se tem sodiščem dodelijo začasni sodniki. –

(10) Da bi specializirana sodišča lahko še naprej zadovoljivo delovala ob zadržanosti sodnika, ki sicer ni v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dlje časa ne more sodelovati pri reševanju zadev, je treba predvideti možnost, da se tem sodiščem dodelijo začasni sodniki. – Imenovanje sodnikov bi moralo v vseh pogledih zagotavljati neodvisnost in nepristranskost ter usposobljenost in primernost imenovanih oseb, pa tudi poskrbeti za enakopravnost in uravnoteženost glede na države članice izvora.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(10a) Da se prepreči morebitne dvome glede avtoritete začasnih sodnikov, je izjemno pomembno, da so ti izvoljen na način, ki ne ogroža avtoritete sodišča in zagotavlja njihovo popolno neodvisnost.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 b (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(10b) Za začasne sodnike morajo prav tako kot za stalne sodnike pri izvrševanju njihovih nalog veljati obveznosti neodvisnosti, nepristranskosti, strokovnosti in sposobnosti ter morajo imeti enake pravice.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 c (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

(10c) Izkazala se je potreba po tem, da Sodišče uvede mehanizem za izrekanje ločenih mnenj, vendar pri tem se sme biti ogrožena neodvisnost sodnikov. O tem vprašanju je potrebna poglobljena razprava med strokovnjaki, pravosodnimi delavci in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

6a. V členu 47 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

 

„Členi 9a, 14, 15, 17(1), 17(2), 17(4) in 17(5) ter člen 18 se uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane“.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

7. V členu 48 se beseda ,,sedemindvajset“ nadomesti z besedo ,,devetintrideset“.

7. Člen 48 se nadomesti z naslednjim:

 

„Splošno sodišče ima 39 sodnikov.

 

Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se izmenično zamenja dvajset in devetnajst sodnikov.“.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

7a. V členu 48 se doda naslednji odstavek:

 

„Državo članico predstavlja najmanj eden in največ dva sodnika z njenim državljanstvom.“

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

7b. Za prvim odstavkom člena 50 se vstavi naslednji odstavek:

 

„Za obravnavanje področij, na katerih je veliko število odprtih zadev, lahko Splošno sodišče oblikuje ustrezno število specializiranih senatov, katerim se dodelijo postopki na zadevnih področjih.“

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

Člen 62c se dopolni s tem odstavkom:

Člen 62c se dopolni s tem odstavkom:

,,Parlament in Svet, ki odločata v skladu s členom 257 PDEU, lahko odločita, da se specializiranim sodiščem dodelijo začasni sodniki za nadomeščanje v primeru zadržanosti sodnikov, ki sicer niso v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah. V takem primeru Parlament in Svet določita pogoje za imenovanje začasnih sodnikov, njihove pravice in dolžnosti, način, na katerega opravljajo svoje naloge, in okoliščine, zaradi katerih jim mandat preneha.“

,,Parlament in Svet, ki odločata v skladu s členom 257 PDEU, lahko odločita, da se specializiranim sodiščem dodelijo začasni sodniki za nadomeščanje v primeru zadržanosti sodnikov, ki sicer niso v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah. V takem primeru Parlament in Svet določita pogoje za imenovanje začasnih sodnikov, njihove pravice in dolžnosti, način, na katerega opravljajo svoje naloge, in okoliščine, zaradi katerih jim mandat preneha. Te določbe zagotavljajo tudi, da začasni sodniki uživajo enake pravice in da so upravičeni prevzeti iste funkcije kot stalni sodniki, da se zagotovi neokrnjena avtoriteta sodb Sodišča.“

(Ta predlog spremembe nadomešča predlog spremembe 4 osnutka mnenja (PE 470.092 v01-00)

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Osnutek Sodišča

Predlog spremembe

 

2a. Dvanajst sodnikov, imenovanih po začetku veljavnosti te uredbe, nastopi funkcijo takoj po svečani prisegi. Šest izmed njih je izbranih naključno in njihov mandat se konča šest let po prvi delni zamenjavi v sestavi Splošnega sodišča po začetku veljavnosti te uredbe. Mandat drugih šestih sodnikov se konča šest let po drugi delni zamenjavi v sestavi Splošnega sodišča po začetku veljavnosti te uredbe.

POSTOPEK

Naslov

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi statuta Sodišča Evropske unije

Referenčni dokumenti

02074/2011 – C7-0090/2011 – 2011/0901(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

7.4.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFCO

15.9.2011

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Morten Messerschmidt

12.7.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

11.10.2011

 

 

 

Datum sprejetja

28.2.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfredo Antoniozzi, Andrew Henry William Brons, Andrew Duff, Ashley Fox, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Daniel Hannan, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Jaime Mayor Oreja, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, József Szájer, Søren Bo Søndergaard, Rafał Trzaskowski, Luis Yáñez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Elmar Brok, Vital Moreira, Evelyn Regner, György Schöpflin, Tadeusz Zwiefka

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Leonardo Domenici

(1)

Člen 281(2) PDEU.

(2)

Člen 19(1) PEU.

(3)

Člen 253(3) PDEU, člen 8 Poslovnika

(4)

Člen 16(2) statuta, člen 11b(1) in (2) in Poslovnika

(5)

Drugi pododstavek člena 19(2) PEU

(6)

Tretji pododstavek člena 19(2) PEU

(7)

Člen 254 (1) PEU in člen 48 Statuta.

(8)

Člen 256(1), prvi pododstavek PDEU.

(9)

Člen 51 statuta

(10)

Člen 256(1), drugi pododstavek PDEU.

(11)

V skladu s členom 257 PDEU.

(12)

V skladu s členi 19(2) PEU, 254(1) PDEU in 48 statuta.

(13)

Dokument, naslovljen na predsednika sodišča dne 22. decembra 2009.


POSTOPEK

Naslov

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi statuta Sodišča Evropske unije

Referenčni dokumenti

02074/2011 – C7-0090/2011 – 2011/0901A(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

7.4.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

29.9.2011

AFCO

15.9.2011

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Alexandra Thein

12.4.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

21.6.2011

21.11.2011

26.1.2012

 

Datum sprejetja

31.5.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Gerald Häfner, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Evelyn Regner, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Zbigniew Ziobro, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sergio Gaetano Cofferati, Luis de Grandes Pascual, Eva Lichtenberger, Axel Voss

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mikael Gustafsson, Elisabeth Morin-Chartier

Datum predložitve

5.6.2012

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov