POROČILO o eCall: nova storitev 112 za državljane

22.6.2012 - (2012/2056(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Odbor za promet in turizem
Poročevalca: Olga Sehnalová, Dieter-Lebrecht Koch
(Skupne seje odborov – člen 51 Poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o eCall: nova storitev 112 za državljane(2012/2056(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 8. septembra 2011 o podpori vseevropski storitvi eCall v elektronskih komunikacijskih omrežjih za prenos avtomobilskih klicev v sili prek številke 112 („klici v sili eCall“),

–   ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza[1],

–   ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (direktiva o univerzalnih storitvah)[2],

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Ocena učinka“, priloženega priporočilu Komisije o podpori vseevropski storitvi eCall v elektronskih komunikacijskih omrežjih za prenos avtomobilskih klicev v sili prek številke 112 („klici v sili eCall“) (SEC(2011)1020),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020“ (COM(2010)0389),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trajnostno naravnana prihodnost prometa: usmeritev k integriranemu, tehnološko naprednemu in uporabnikom prijaznemu prometnemu sistemu“ (COM(2009)0279),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „eCall: čas za uvedbo“ (COM(2009)0434),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil“ (COM(2007)0541),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „o pobudi Inteligentni avtomobil – ‚Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila‘“(COM(2006)0059),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Usmerjanje sistema za klic v sili (eCall) na pravo pot – akcijski načrt (Tretje sporočilo o varnosti vozil (eSafety))“ (COM(2006)0723),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zagotovitev sistema za klic v sili (eCall) državljanom“ (Drugo sporočilo o varnosti vozil (eSafety)) (COM(2005)0431),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Informacijske in komunikacijske tehnologije za varna in inteligentna vozila“ (COM(2003)0542),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: deljena odgovornost (COM (2003)0311),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta o varstvu podatkov in posledicah za zasebnost v okviru pobude eCall (Delovna skupina iz člena 29 – 1609/06/EN, WP 125),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010-2020[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011–2020[4],

–   ob upoštevanju sprejete pisne izjave o potrebi po dostopnih storitvah v sili na številki 112[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa[6],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o univerzalni storitvi in številki za klic v sili 112[7],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2009 o akcijskem načrtu za inteligentne prometne sisteme[8],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o prvem poročilu o pobudi inteligentni avtomobil[9],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o Evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu – vmesni pregled[10],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o varnosti v cestnem prometu: približati „eCall“ državljanom[11],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o „Evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu: razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: deljena odgovornost“[12],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju skupne razprave Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem v skladu s členom 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju Svetovnega poročila o preprečevanju poškodb v cestnem prometu, ki sta ga leta 2004 skupaj objavila Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A7-0205/2012),

A. ker se bo glede na napovedi Svetovne banke in Svetovne zdravstvene organizacije število žrtev prometnih nesreč v vseh delih sveta povečalo (do leta 2020 se bo kot najpogostejši vzrok smrti z devetega mesta pomaknil na tretje) in ker višje mesto na lestvici smrtnosti v starostni skupini 5-14 let pomeni tudi hud udarec za starše in družbo;

B.  ker glede na podatke za leto 2004 v Evropski uniji vsako leto v nesrečah umre več kot 40.000 ljudi, 150.000 pa postane trajno invalidnih;

C. ker je avtomobilski sistem eCall namenjen temu, da se v primeru hude nesreče zagotovi samodejno obveščanje služb za ukrepanje ob nesrečah ter s hitrejšim prihodom usposobljene in ustrezno opremljene pomoči zmanjša število smrtnih žrtev in resnost poškodb v cestnem prometu (načelo „zlatega pravila prve ure“);

D. ker se storitev klica v sili eCall sproži samodejno z aktivacijo senzorjev v avtomobilu, ki potem, ko se aktivirajo, vzpostavijo govorno in podatkovno povezavo neposredno s centrom za obveščanje;

E.  ker se glede na uradne statistične podatke o sistemu eCall predvideva, da bo uvedba sistema v vse avtomobile v državah članicah EU letno rešila 2500 življenj, hkrati pa zmanjšala resnost poškodb za 10–15 %;

F.  ker storitev eCall prinaša koristi uporabnikom cest, ki potujejo znotraj države in v tujino in v primeru nesreče morda ne poznajo cest in svoje natančne lokacije;

G. ker sistem eCall po zaslugi digitalnih podatkov, ki jih vsebuje sporočilo v formatu z minimalnim sklopom podatkov (MSD), omogoča klice v sili brez jezikovnih ovir, kar bo po vsej verjetnosti zmanjšalo nesporazume in stres ter pomagalo odpraviti jezikovne ovire med potniki v vozilu in operaterjem centra za obveščanje, kar je pomembno v evropskem večjezikovnem okolju;

H. ker je uvedba vseevropske storitve eCall v vsa vozila in vseh državah od leta 2002 za Unijo glavna prednostna naloga na področju varnosti v cestnem prometu, vključena pa je tudi v akcijski program za varnost v cestnem prometu 2011–2020 kot sredstvo, ki bo izboljšalo varnost na cesti in prispevalo k cilju zmanjšanja števila smrtnih žrtev in poškodb v cestnem prometu v Evropi;

I.   ker Direktiva 2010/40/EU med prednostne ukrepe vključuje „usklajeno zagotavljanje medobratovalne vseevropske storitve eCall“ in Komisiji nalaga, da do konca leta 2012 sprejme skupne specifikacije za nadgradnjo centrov za obveščanje;

J.   ker so države članice še naprej odgovorne za obliko organiziranosti centrov za obveščanje, ki sprejemajo klice v sili, ki so lahko javne ali zasebne organizacije in delujejo z javnimi pooblastili;

K. ker je do danes memorandum o soglasju za izvedbo interoperabilnega avtomobilskega sistema eCall v Evropi podpisalo 22 držav članic, 5 pridruženih držav in več kot 100 organizacij; ker sta še dve državi članici izrazili svojo podporo obvezni uvedbi sistema eCall;

L.  ker je Parlament ob številnih priložnostih izrazil podporo uvedbi sistema eCall, vključno s podporo njegovi obvezni uveljavitvi, kar je pobuda, ki bo med državljani ustvarila večji občutek varnosti, kadar potujejo;

M. ker prostovoljna uvedba v EU, ki je politika Komisije od leta 2003, doslej ni prinesel bistvenega napredka;

N. ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom „eCall: čas za uvedbo“ iz leta 2009 navedla, da bo predlagala regulativne ukrepe, če do konca leta 2009 ne bo dosežen bistven napredek glede dostopnosti naprav eCall v vozilih in potrebnih naložb v infrastrukturo centrov za obveščanje;

O. ker je glede na rezultate javnega posvetovanja v zvezi z uvedbo sistema eCall, ki ga je izvedla Komisija v letu 2010, več kot 80 % vprašanih odgovorilo, da je sistem eCall koristen in da bi ga radi imeli v svojem vozilu;

P.  ker so motoristi med tistimi uporabniki, ki imajo lahko največ težav z obveščanjem služb za ukrepanje ob nesrečah, če so udeleženi v prometni nesreči;

Q. ker se kmetijska in industrijska vozila, predvsem kmetijski traktorji, po navadi gibljejo na odročnih in samotnih območjih in zato v nesreči pogosto ne morejo obvestiti služb za ukrepanje ob nesrečah;

R.  ker zasebne storitve avtomobilskega klica v sili danes sicer obstajajo in se v Evropi vse bolj uporabljajo, vendar nobena od njih ne pokriva celotnega območja EU, uporabljajo pa se v manj kot 0,4 % vozil na trgu, in so bile nekatere uvedene storitve zaradi tržnih neuspehov ukinjene, pri čemer so uporabniki ostali brez storitve avtomobilskega klica v sili med življenjsko dobo vozila;

S.  ker so številne znanstvene študije in projekti poudarili pozitivne učinke sistema eCall na varnost;

T.  ker je tehnologija pripravljena in so bili sprejeti skupni vseevropski standardi, ki so jih v okviru pilotnih projektov med industrijo in javnimi organi izboljšali in testirali;

U. ker je Komisija leta 2011 javno oznanila, da bo v prvem četrtletju leta 2012 predložila novo uredbo, s katero bo sistem eCall vključen v regulativni okvir za homologacijo motornih vozil kot dodatna zahteva;

1.  pozdravlja priporočilo Komisije z dne 8. septembra 2011 ter poziva države članice in operaterje mobilnih omrežij, naj zahtevane ukrepe in posodobitve izvedejo najkasneje do konca leta 2014; vendar obžaluje, da se je le 18 držav članic odzvalo pravočasno; poziva ostale države članice, da se čim prej odzovejo;

2.  obžaluje zamude in pomanjkljiv napredek pri dosedanjem prostovoljnem uvajanju sistema eCall ter dejstvo, da tri države članice niso podpisale memoranduma o soglasju za eCall oziroma izkazale podpore uvedbi sistema eCall; zato poziva države članice, ki tega še niso storile, da podpišejo memorandum o razvoju vseevropske medobratovalne storitve eCall v Evropi in poziva vse udeležene strani, naj pri vzpostavitvi storitve delujejo sočasno;

3.  poudarja, da so v delovanju evropske številke za klic v sili, na kateri bo temeljil sistem eCall, še velike vrzeli; poziva države članice k takojšnji odpravi teh vrzeli in Komisijo, da glede tega poostri nadzor;

4.  meni, da bi eCall moral biti javni vseevropski sistem za klic v sili, ki je vgrajen v vozilo ter deluje na osnovi številke 112 in skupnih vseevropskih standardov za zagotovitev tehnološko nevtralnost, da se zagotovi zanesljiva, kakovostna, cenovno dostopna in uporabniku prijazna storitev, ki lahko brezhibno in interoperabilno deluje po vsej Evropi in v vseh avtomobilih ne glede na znamko, državo ali trenutno lokacijo vozila, s čimer bi se v največji možni meri povečale njegove koristi za vse voznike, vključno z invalidnimi osebami s posebnimi potrebami;

5.  poudarja pozitivne učinke sistema eCall, in sicer ne le z vidika izboljšanja ravnanja ob nezgodah in zmanjšanja zastojev zaradi nesreč in preprečevanja naknadnih nesreč, temveč zlasti z vidika hitrejšega prihoda služb za pomoč v sili na kraj nesreče, s čimer se zmanjša število žrtev in resnost poškodb zaradi nesreč v cestnem prometu in tako izboljša zaupanja Evropejcev, ko potujejo v drugih državah članicah;

6.  meni, da če bo uvedba sistema eCall prepuščena tržnim silam, bodo od sistema eCall imeli korist le ljudje, ki si lahko privoščijo luksuzne avtomobile, medtem ko bi obvezna uvedba sistema, ki bi bil vgrajen v vsa vozila, pomenila nižje stroške in vsesplošno uvedbo po vsej EU;

7.  opozarja, da ocena učinka, ki jo je pripravila Komisija, kaže, da je sprejetje regulativnih ukrepov z namenom obvezne uvedbe sistema eCall trenutno edina možnost, da se dosežejo vsi pozitivni učinki;

8.  poziva Komisijo, naj predloži predlog v okviru Direktive 2007/46/ES, da se do leta 2015 zagotovi obvezna uvedba javnega sistema eCall, temelječega na številki 112, v vseh novih homologiranih avtomobilih in v vseh državah članicah;

9.  meni, da bi morala biti storitev eCall brezplačna in obvezna ter da bi morala biti vgrajena v vsa nova vozila;

10. meni, da mora biti storitev eCall preprosta, cenovno dostopna, delujoča in dostopna vsakomur v vsej Evropski uniji, ne glede na vozilo in njegovo lokacijo;

11. nasprotuje zamisli, da bi se avtomobilski sistem eCall uvajal postopoma v daljšem časovnem obdobju;

12. poziva Komisijo, naj predlaga druge potrebne regulativne ukrepe, da bi se izognili dodatnim zamudam, ki bi imele za posledico žrtve, ki bi jih lahko preprečili;

13. meni, da čeprav je analiza stroškov in korist (CBA) lahko pomembna za pripravo podatkov, na podlagi katerih se sprejemajo zahtevne odločitve v zvezi z investicijami in tehnologijo, pa je lahko dvomljive vrednosti, kadar pomemben del analize vključuje oceno vrednosti človeškega življenja;

14. poziva Komisijo, naj pri presojanju vpliva uvedbe sistema eCall v EU ne upošteva le stroškov naložbe in delovanja, temveč tudi družbene koristi, ki bodo izhajale iz uvedbe sistema eCall;

15. poziva Komisijo, naj določi jasna pravila glede odgovornosti zainteresiranih strani, vključenih v sistem eCall;

16. poziva Komisijo, naj oceni možnost lažnih preplahov, ki bi jih lahko sprožili sistemi eCall, njihov vpliv na vsakodnevno delo služb za ukrepanje ob nesrečah, potrebo po ločevanju med hudimi in manj hudimi nesrečami ter med signali v sili in drugimi informacijami, ki bi jih v začetku prenašali službam za ukrepanje v nesrečah, da bi tako zagotovili njihovo učinkovito delovanje; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga konkretne rešitve za te težave;

17. pozdravlja ustanovitev evropske platforme za izvajanje storitve eCall ter poziva zainteresirane strani in predstavnike držav članic k sodelovanju, da bi zagotovili usklajeno uvedbo sistema eCall;

18. poziva Komisijo, naj preuči, ali bi sistem eCall v bližnji prihodnosti razširili tudi na druga vozila, kot so težka tovorna vozila, avtobusi in dvokolesna motorna vozila, ter naj tudi preuči, ali bi sistem razširili še na kmetijske traktorje in industrijska vozila.

19. meni, da je treba pri obstoječih vozilih dovoliti uporabo naknadno vgrajenih naprav za storitev eCall;

Centri za obveščanje (PSAPs - Public Safety Answering Points): vidiki ukrepanja ob nesrečah

20. ugotavlja, da je za enotno raven zaščite vseh državljanov po celotni Evropski uniji bistveno zagotoviti, da so vsi centri za obveščanje v vseh državah članicah opremljeni v skladu z visokimi standardi, zato poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo od držav članic zahtevala, da na način, ki najbolj ustreza njihovim nacionalnim strukturam in ki bo vsem omogočal dostop do te storitve, posodobijo infrastrukturo svojih služb za ukrepanje ob nesrečah in operaterjem zagotovijo primerno usposabljanje, da bodo do leta 2015 lahko sprejemale klice v sili eCall;

21. poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 v okviru direktive o ITS sprejme skupne specifikacije za centre za obveščanje in naj predlaga direktivo o izvajanju sistema eCall;

22. ceni pripravljenost operaterjev mobilnih omrežij, da obravnavajo klice iz sistema eCall kot vseh druge klice na številko 112, in predlaga, da bi tako operaterji kot države članice letno poročali Komisiji o napredku in težavah, na katere so naleteli, predvsem v zvezi z indikatorjem eCall;

23. pozdravlja dejstvo, da vzpostavitev govorne povezave med potniki v vozilu in operaterjem centra za obveščanje v primeru klica v sili zaradi vzajemne komunikacije zmanjšuje tveganje za neprimeren odziv in nepotrebne intervencije služb za ukrepanje v nesrečah, na primer v primerih lažjih nesreč;

24. poudarja, da je vse večja potreba po skupnem protokolu prenosa podatkov za posredovanje takšnih informacij centrom za obveščanje in službam za ukrepanje ob nesrečah, da bi se izognili tveganju zamenjave ali napačnega razumevanja posredovanih podatkov; poudarja, da mora biti posredovanje informacij centrom za obveščanje prek operaterjev mobilnega omrežja vzpostavljeno pregledno in brez diskriminacije;

25. ponavlja, da lahko elektronski podatki v centrih za obveščanje pomenijo dodatne prednosti, kot je boljše vodenje reševalcev, da bodo ustrezno obveščeni o novih nevarnostih, s katerimi se bodo morda soočili zaradi razvoja električnih avtomobilov in drugih novih pogonskih sistemov;

26. meni, da je za izboljšanje ravnanja ob nesrečah treba spodbujati povezave med centri za obveščanje in upravljavci cest v skladu s priporočili evropske platforme za izvajanje storitve eCall;

27. podpira intenzivno delo v okviru projekta HeERO (evropski poskusni projekt za usklajen sistem eCall), ki se osredotoča na poskusno čezmejno avtentifikacijo sistema eCall; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje med nacionalnimi centri za obveščanje in službami za ukrepanje ob nesrečah, zlasti na obmejnih točkah v Evropi, in spodbujajo skupno usposabljanje in izmenjavo dobrih praks ter tako pomagajo izboljšati učinkovitost celotne oskrbovalne verige služb za ukrepanje ob nesrečah;

28. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sistem eCall in povezave s centri za obveščanje združljivi tudi s sistemi, ki so povezani z infrastrukturo in z inteligentnimi vgrajenimi sistemi (na primer inteligentnimi varnostnimi pregradami, ki opozarjajo na možnost nesreč, inteligentnimi hitrostnimi sistemi itd.);  

Zasebne storitve za klic v sili

29. meni, da je sočasen obstoj javne vseevropske storitve eCall in zasebnih storitev za ukrepanje ob nesrečah možen, pod pogojem, da tako javne kot zasebne storitve izpolnjujejo vse zahteve glede zmogljivosti in so vozila ne glede na to, ali se kupec vozila odloči za zasebno rešitev ali ne, opremljena z javno storitvijo eCall, da se zagotovi neprekinjena dostopnost storitve v vseh državah članicah skozi celotno življenjsko dobo vozila;

30. poudarja, da mora biti sistem eCall prijazen do uporabnika in da bi bilo treba uporabnikom zagotoviti stvaren pregled nad sistemom ter celovite, zanesljive in verodostojne informacije o dodatnih funkcijah ali storitvah, ki so povezane s ponujenimi zasebnimi avtomobilskimi aplikacijami za klic v sili in o ravni storitve, ki jo lahko pričakujejo z nakupom takšnih aplikacij in povezanih stroških;

31. zahteva, da je uporabnikom, ki se naročijo na zasebno storitev klica v sili in te storitve ne želijo uporabiti ali potujejo v državo, kjer ta storitev ni na voljo, samodejno na voljo javna storitev eCall, ki je povezana s številko 112;

32. meni, da imajo zasebni ponudniki storitev eCall tudi možnost kadar koli prestopiti k vseevropski storitvi eCall, hkrati pa še vedno lahko ponujajo druge storitve;

33. vabi podjetja iz EU k udeležbi pri oblikovanju potrebnih aplikacij za sistem eCall, služb in infrastrukture, z namenom, da se spodbudi inovacije po vsej EU;

Varstvo podatkov

34. poudarja, da javni sistem eCall pod nobenim pogojem ne sme omogočiti sledljivost vozila, torej mora do sprožitve klica v sili ostati v spečem stanju, v skladu s priporočili delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29; poudarja, da je prednostni cilj storitve eCall izboljšanje ravnanja ob nezgodah in da se podatki, ki jih pošlje sistem eCall, ne smejo uporabiti za spremljanje in preučevanje gibanja osebe ali določanja njene lokacije, razen v primeru, ko je bila ta oseba udeležena v nesreči;

35. poudarja, da je za obdelavo osebnih podatkov v zvezi s sistemom eCall, ne le s strani operaterjev mobilnih omrežij, ampak tudi s strani drugih deležnikov, kot so proizvajalci vozil, centri za obveščanje in službe za ukrepanje ob nesrečah, treba vključiti ustrezna pregledna pravila, da bi zagotovili spoštovanje načel varovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov v skladu z evropsko Direktivo 95/46/ES in 2002/58/ES in nacionalno zakonodajo; poudarja, da bi vsaka prihodnja zakonodaja morala na podlagi Direktive 95/46/ES pojasniti odgovornosti različnih akterjev, ki sodelujejo v sistemu eCall, pa tudi načine zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se osebni podatki nanašajo, ter omogočanja uveljavljanja njihovih pravic;

36. poudarja, da morajo zasebne storitve eCall spoštovati načela zasebnosti in varstva podatkov, pri čemer bi bilo zlasti treba poskrbeti za informirano soglasje in možnost odpovedi storitve v skladu s priporočili delovne skupine iz člena 29; poudarja, da mora prostovoljno soglasje uporabnika temeljiti na popolnih informacijah o količini zbranih podatkov in o namenu, s katerim so bili zbrani, in da bi morali imeti uporabniki možnost, da kadar koli umaknejo svoje soglasje;

37. poudarja, da se mora lastnik ali najemnik vozila kot obveščen uporabnik odločiti, kdo bo imel dostop do podatkov, ko gre za zasebne storitve eCall, na katere je vozilo prijavljeno;

Druga s tem povezana področja

38. poudarja, da sistem eCall uporablja tehnične komponente (satelitski sistem za določanje položaja, zmogljivosti za obdelovanje podatkov in komunikacijske zmogljivosti), ki bi lahko bili podlaga tudi za mnoge druge aplikacije in storitve v vozilu;

39. meni, da bi morala biti storitev eCall v vozilu dostopna brezplačno, da se uporabnikom zagotovi prosta izbira, in brez diskriminacije do vseh zainteresiranih strani, kot so ponudniki proizvodov in storitev poprodajnega trga, dobavitelji opreme, servisne delavnice in neodvisni ponudniki storitev, pomoč na cesti in podobne storitve; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sistem eCall temeljil na interoperabilni platformi z odprtim dostopom za možne prihodnje aplikacije in storitve v vozilu, da se spodbudijo inovacije in poveča konkurenčnost evropske panoge informacijske tehnologije na svetovnih trgih; poudarja, da vse te aplikacije in storitve ostajajo neobvezne.

40. meni, da bi morala prosta izbira za uporabnike in odprt dostop za ponudnike storitev postati del meril za zasnovo avtomobilske platforme proizvajalcev originalne opreme in da bi morali biti vmesniki v vozilu standardizirani, da bi omogočali pošteno konkurenco in spodbujali inovacije na evropskem trgu telematike;

41. poudarja, da bodo vse dodatne storitve, ki naj bi se uporabljale v vozilu, zlasti med vožnjo, morale ustrezati jasnim standardom o varnosti, zaščiti, varstvu podatkov in varovanju zasebnosti, skladnost s temi standardi pa je treba izmeriti in nadzorovati;

42. poudarja, da lahko Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) in program Galileo pomembno prispevata k upravljanju cestnega prometa in nujnim intervencijam, ter da je za to potrebna kampanja obveščanja za spodbujanje širše uporabe možnosti, ki jih ta sistem ponuja v zvezi z aplikacijo eCall;

43. meni, da bi morale države članice imeti možnost, da za centre za obveščanje vzpostavijo sisteme filtriranja eCall, ki bi omogočili hitro identifikacij nujnih klicev in s tem preprečili preobremenitev centrov za obveščanje in hkrati povečali učinkovitost služb za ukrepanje ob nesrečah; meni, da bi morala Komisija podpreti ta prizadevanja;

44. poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo pripravijo in začnejo izvajati nacionalne poskusne programe za izvedbo samodejnega avtomobilskega sistema za ukrepanje ob nesrečah (eCall), z namenom da se ugotovijo morebitne težave in pripravijo pogoji za obvezno izvedbo sistema v vseh državah članicah v letu 2015;

45. zahteva, da se v vsa vozila namesti standardni eCall vmesnik, tako imenovani „gumb za eCall“, ki bi ga brez težav prepoznali tudi invalidi, da bi se izognili nesporazumom in morebitni zlorabi sistema; poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj za takšen ročni sprožilni mehanizem predlagajo usklajen standard;

46. poziva Komisijo, naj oceni morebitni učinek sistema eCall na izdatke sistemov javnega zdravstva; glede na to poziva države članice, da se dogovorijo o usklajeni definiciji hudih poškodb;

47. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem obširnih praktičnih informacij s pomočjo oblikovanja ciljno usmerjene in daljnosežne komunikacijske strategije ter z izvajanjem kampanj osveščanja o sistemu eCall in njegovih koristih za evropske državljane ter njegovi uporabi in funkcijah, da bi tako povečali razumevanje javnosti in povpraševanje po tovrstnih storitvah v sili in zmanjšali tveganje napačne uporabe in nerazumevanja teh storitev;

48. priporoča, da Komisija poskrbi, da bo storitev eCall interoperabilna z drugimi podobnimi storitvami za klic v sili v vozilu, ki jih spodbujajo v sosednjih regijah, kot je na primer storitev ERA-GLONASS;

49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 207, 6.8.2010, str. 1.
• [2]  UL L 108, 24.4.2002, str. 51.
• [3]  Sprejeta besedila: P7_TA(2011)0453
• [4]  Sprejeta besedila: P7_TA(2011)0408
• [5]  Sprejeta besedila: P7_TA(2011)0519
• [6]  UL C 351E, 2.12.2011, str. 13
• [7]  Sprejeta besedila: P7_TA(2011)0306.
• [8]  UL C 184 E, 8.7.2012, str. 50.
• [9]  UL C 286 E, 27.11.2009, str. 45.
• [10]  UL C 244 E, 18.01.07, str. 220.
• [11]  UL C 296 E, 06.12.06, str. 268.
• [12]  UL C 227 E, 21.09.06, str. 609.

OBRAZLOŽITEV

Kaj je eCall?

Vozilo, opremljeno s sistemom eCall, v primeru hujše prometne nesreče samodejno sproži klic v sili. Sistem vzpostavi govorno povezavo z najbližjim centrom za obveščanje, tudi če potniki ne morejo govoriti, in pošlje sporočilo v sili, znano kot minimalni sklop podatkov (MSD), ki obsega ključne informacije o nesreči, kot so čas, natančna lokacija, smer vožnje (na podlagi natančnih satelitskih podatkov) in opis vozila. Sistem eCall je mogoče sprožiti tudi ročno.

Sistem ne preprečuje nesreč, ampak izboljšuje učinkovitost služb za ukrepanje ob takih primerih. Če so te službe pravočasno obveščene in seznanjene z lokacijo nesreče, lahko hitro prispejo na kraj nesreče in zmanjšajo tveganje smrtnega izida in resnost poškodb (načelo „zlatega pravila prve ure“).

Kako deluje?

Operater mobilnega omrežja prepozna klic na številko 112 kot eCall, ker ga komunikacijski modul vozila zaznamuje z „indikatorjem eCall“. Operater mobilnega omrežja obravnava eCall tako kot vsak drug klic na številko 112 in ga preusmeri do najprimernejšega centra za obveščanje, ki ga določijo javni organi.

Operater centra za obveščanje prejme tako govorni klic kot tudi MSD. Informacije v MSD se dekodirane prikažejo na zaslonu operaterja centra za obveščanje. Lokacijo in smer vožnje vozila je mogoče prikazati v geografskem informacijskem sistemu. Poleg tega lahko operater tudi sliši, kaj se dogaja v vozilu, in govori s potniki v avtomobilu, če je to mogoče. To mu pomaga oceniti, katere službe za ukrepanje ob nesrečah so potrebne na kraju nesreče (rešilno vozilo, gasilci ali policija), in hitro opozoriti ustrezne službe ter jim posredovati vse pomembne informacije.

Poleg tega lahko operater centra za obveščanje o nesreči in njeni lokaciji takoj obvesti centre za upravljanja cestnega prometa ter tako omogoči, da so o tem obveščeni tudi ostali udeleženci v prometu, s čimer je mogoče preprečiti naknadne nesreče in odstraniti ovire z vozišče ter tako zmanjšati zastoje.

Kaj je potrebno za uvedbo sistema eCall?

 Proizvajalci vozil/opreme bi v vozilo morali vgraditi sistem, ki je sposoben sprožiti klice v sili eCall ter zbirati in združevati minimalne sklope podatkov.

 Operaterji mobilnih omrežij bi klice eCall (govor in podatke) morali posredovati centrom za obveščanje.

 Države članice bi morale posodobiti svoje centre za obveščanje, da bi slednji lahko obravnavali klice eCall (govor in podatke).

Kaj je bilo narejeno doslej?

Delovna skupina strokovnjakov za varnost v cestnem prometu je leta 2002 uvedbo vseevropske storitve eCall v vsa vozila v vseh državah označila za eno glavnih prednostnih nalog.

Komisija je leta 2003 uvedbo usklajene vseevropske storitve eCall vključila kot eno od prednostnih nalog pobude o varnosti vozil, podprla pa je tudi oblikovanje upravljalne skupine eCall, v kateri so sodelovali predstavniki vseh deležnikov in katere namen je bil določiti zahteve takšne storitve.

Ta skupina je leta 2004 pripravila memorandum o soglasju za oblikovanje vseevropske interoperabilne storitve eCall v Evropi (memorandum o soglasju za sistem eCall) ter predlagala načrt za začetek prostovoljne uvedbe sistema eCall kot standardne opcije v vseh vozilih v Evropi do leta 2009. Memorandum je prostovoljen, odražal pa naj bi zavezanost podpisnic k podpiranju pravočasnega izvajanja sistema eCall. Memoranduma niso podpisale le štiri države članice.

eCall je bil tudi ena od prednostnih nalog pobude Inteligentni avtomobil („Intelligent Car Initiative„), ki je nastala leta 2006, in pobude za pospešeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov („Intelligent Transport Systems Action Plan“). Direktiva o inteligentnih prometnih sistemih vključuje „usklajeno zagotavljanje medobratovalne vseevropske storitve eCall“ med prednostne ukrepe na prednostnem področju „aplikacij na področju varnosti in varovanja cest“.

V Sporočilu z naslovom „eCall: čas za uvedbo“ iz leta 2009 je bil predlagan niz ukrepov v podporo prostovoljni uvedbi storitve eCall v vsa nova cestna vozila v Evropi. Komisija je tem sporočilu navedla, da bo predlagala regulativne ukrepe, če do konca leta 2009 ne bo dosežen bistven napredek glede dostopnosti naprav eCall v vozilih in potrebnih naložb v infrastrukturo centrov za obveščanje.

Obvezna uvedba sistema eCall

Komisija se je v skladu s tem poročilom leta 2011 odločila, da bo z zakonodajnim ukrepom uvedla obvezni sistem eCall. Ta regulativni pristop vključuje tri ukrepe:

1.- priporočilo Komisije, ki je bilo sprejeto septembra lani in v katerem slednja države članice poziva, naj svojo infrastrukturo za klice v sili opredelijo tako, da bo lahko sprejemala klice eCall; obenem poziva operaterje mobilnih omrežij, naj v svoja omrežja do konca leta 2014 uvedejo indikator eCall, da bodo lahko klice eCall obravnavali kot kateri koli drugi klic na številko 112 (brezplačno in prednostno).

Priporočilu naj bi sledila:

2.– delegirani akt, ki bi ga bilo treba sprejeti do konca leta 2012 v skladu z direktivo o ITS in bi določal skupne specifikacije za posodobitev infrastrukture centrov za obveščanje;

3.– predlog uredbe, ki bi v okviru zakonodaje o homologaciji vozil določala obvezno uvedbo avtomobilske naprave za storitev eCall v nova homologirana vozila v Evropi.

Mnenje poročevalcev

eCall: javna storitev v korist vseh Evropejcev

Poročevalca menita, da obvezna uvedba javne storitve eCall ne bi smela temeljiti na poslovnih vidikih samostojne storitve eCall ali biti pogojena s njimi, saj je treba upoštevati tudi njene koristi za družbo kot celoto.

eCall bi moral biti brezplačna javna storitev za klic v sili, ki bi koristila vsem voznikom v Evropi ne glede na znamko njihovega avtomobila.

Zasebne storitve za klic v sili

Zasebne storitve avtomobilskega klica v sili so se v Evropi začele uvajati v poznih 90. letih prejšnjega stoletja. Lastne storitve za avtomobilski klic v sili danes ponujajo različni proizvajalci avtomobilov ter ponudniki storitev v Evropi in po svetu (npr. Volvo, PSA, Fiat in BMW). Običajno so povezane z drugimi storitvami, kot npr. s pomočjo pri okvari, z vgrajenim sistemom za mobilno telefonijo, dinamičnim navigacijskim sistemom itd.

Klice v sili prejmejo zasebni klicni centri in jih v sili nato skupaj s podatki o nesreči preusmerijo do centra za obveščanje. Proizvajalci morajo v vsaki državi, v kateri želijo ponujati storitev, skleniti poseben dogovor s centrom za obveščanje za vsak primer posebej.

Čeprav so se te storitve, ki so bile uvedene pred več kot desetimi leti, izkazale za koristne, se v Evropi niso uveljavile (uporabljajo se v manj kot 0,4 % vozil). Storitev se običajno ponuja samo za vozila iz najvišjega razreda in v državah, kjer za to obstajajo jasni poslovni razlogi.

Zasebne storitve za klic v sili ne pokrivajo vseh evropskih držav, zato se pri potovanju vozil v države, kjer zasebni ponudnik te storitve ne zagotavlja, slednja prekine. Poleg tega so bile nekatere v preteklosti uvedene storitve zaradi tržnih neuspehov ukinjene, pri čemer so uporabniki ostali brez storitve avtomobilskega klica v sili skozi celotno življenjsko dobo vozila.

Poročevalca menita, da je sočasen obstoj javne vseevropske storitve eCall, ki temelji na številki za klic v sili 112, in zasebnih storitev za klic v sili možen, če se sprejmejo potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene dostopnosti te storitve uporabniku.

Javne in zasebne storitve z dodano vrednostjo

V prihodnosti bodo vozila zaradi uvedbe vseevropske javne storitve eCall opremljena z osnovno avtomobilsko telematsko platformo, ki bo združevala tehnične komponente (brezžično komunikacijo s tehnologijo za natančno določanje položaja in povezavo s sistemi za nadzor avtomobila in senzorskimi sistemi), ki bi lahko služile kot podlaga za mnoge druge aplikacije v vozilu.

Zagotavljanje novih storitev, ki temeljijo na prisotnosti telematske platforme za eCall in z njo povezane sposobnosti za zbiranje in posredovanje dodatnih podatkov vozilom, bi lahko koristilo uporabnikom vozil ter avtomobilski in telekomunikacijski industriji.

Zato se sistemu v vozilu, ki je bil prvotno zasnovan za javno evropsko storitev eCall, lahko bodisi brezplačno bodisi proti plačilu dodajo storitve/aplikacije z dodano vrednostjo.

Poročevalca menita, da bi vključitev vseh teh možnih aplikacij v enoten in odprt sistem lahko izboljšala učinkovitost in uporabnost, znižala stroške, razširila uporabo in v prihodnosti omogočila vključitev novih ali nadgrajenih aplikacij. Opredelitev koncepta „odprte platforme v vozilih“ je del akcijskega načrta o ITS.

Odprti sistemi v vozilu, ki uporabnikom dopuščajo izbiro in omogočajo dostop tudi ponudnikom storitev, ki jih ne določi proizvajalec vozila, bodo spodbudili evropski trg telematike ter povečali raznolikost in inovativnost proizvodov po dostopnih cenah.

Prosta izbira za kupce in odprt dostop za ponudnike storitev bi zato morala postati del meril za zasnovo avtomobilske platforme proizvajalcev originalne opreme. Dostop do infrastrukture avtomobila je možno doseči z ustreznimi standardiziranimi vmesniki.

Dodatne storitve bi morale biti dovoljene samo, če ne ogrožajo varnosti vožnje in če ustrezajo dogovorjenim standardom.

Varstvo podatkov

Vse dodane aplikacije v vozilu, ki temeljijo na telematski platformi eCall, bi morale povsem ustrezati s tem povezanim predpisom o varstvu podatkov in varovanju zasebnosti. Predvsem pa bi morale upoštevati naslednje:

1. Dovoljeni nameni uporabe teh podatkov morajo biti jasno navedeni v ustreznih pogodbah. V pogodbah bi moralo biti hkrati jasno določeno, da je ponudnik storitev, ki je tretja stranka, upravljavec zadevnih podatkov, ki ga zavezujejo vse obveznosti varstva podatkov in varovanja zasebnosti, ki se nanašajo na upravljavce podatkov v skladu z direktivo o varstvu podatkov in nacionalnimi zakoni.

2. Dovoljeno je samo posredovanje podatkov, ki so „potrebni“ in „pomembni“ za določene namene, kar pomeni, da je treba zagotoviti, da vsak ponudnik, ki je tretja stranka, prejme samo tiste podatke, ki so potrebni za namene zadevne pogodbe.

Uporaba nomadskih naprav za storitev eCall

Čeprav bi se funkcionalnost storitve eCall v določeni meri lahko zagotovila z uporabo nomadskih rešitev (kot so mobilni telefoni), sta poročevalca zelo kritična do njihove obvezne uvedbe za nova homologirana vozila, saj je takšne nomadske naprave mogoče odstraniti ali pa se jih preprosto pozabi aktivirati.

Koristi storitve eCall

Glavna korist storitve eCall bo zmanjšanje števila smrtnih žrtev in ublažitev resnosti poškodb pri nesrečah v cestnem prometu zaradi hitrejšega prihoda služb za ukrepanje ob nesrečah na kraj nesreče.

Krajši čas reševanja, t.j. hitrejši prihod reševalnih ekip, policije in vlečnih služb, omogoča hitrejšo odstranitev ovir s kraja nesreče, zato bo storitev eCall skrajšala tudi čas zastojev in prispevala k učinkovitosti cestnega prometa v Evropi z zmanjšanjem zunanjih stroškov.

Za javne organe se koristi storitve eCall večinoma kažejo v zmanjšanju a) zdravstvenih posledic prometne nesreče, b) nevarnosti naknadnih nesreč na istem mestu, c) vpliva nesreče na promet.

Obvezna uvedba javne vseevropske storitve eCall v vsa nova homologirana vozila bo avtomobilski industriji odprla nove priložnosti za uvedbo dodatnih storitev z dodano vrednostjo, ki uporabljajo telematsko platformo eCall.

V zvezi s tem je več ekonomskih analiz o učinku uvedbe storitve eCall v Evropi to javno storitev predstavilo kot storitev, ki omogoča začetek prodaje številnih drugih komercialnih storitev, ki so pripravljene za prihod na trg, vendar še čakajo na „ubijalsko aplikacijo“, ki bo zagotovila njihov uspeh. Storitev eCall bi torej lahko podpirala dodatne javne ali zasebne telematske storitve, ki bi pripomogle k dodatnim varnostnim in gospodarskim koristim.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	19.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	58 4 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Georges Bach, Adam Bielan, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Cristian Silviu Buşoi, Antonio Cancian, Jorgo Chatzimarkakis, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Cornelis de Jong, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Christian Engström, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Knut Fleckenstein, Jacqueline Foster, Vicente Miguel Garcés Ramón, Louis Grech, Mathieu Grosch, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Iliana Ivanova, Sandra Kalniete, Dieter-Lebrecht Koch, Ádám Kósa, Werner Kuhn, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Hans-Peter Mayer, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Petri Sarvamaa, Vilja Savisaar-Toomast, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Laurence J.A.J. Stassen, Keith Taylor, Róża grofica Thun und Hohenstein, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Bernadette Vergnaud, Dominique Vlasto, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Phil Bennion, Jürgen Creutzmann, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Ashley Fox, Zita Gurmai, Anna Hedh, María Irigoyen Pérez, Gilles Pargneaux, Alfreds Rubiks, Marc Tarabella, Salvatore Tatarella, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Kerstin Westphal