POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah
23.8.2012 - (COM(2011)0747 – C7‑0420/2011 – 2011/0361(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Leonardo Domenici
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah
(COM(2011)0747 – C7‑0420/2011 – 2011/0361(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0747),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0420/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 2. aprila 2012[1],
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2012[2],
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0221/2012),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah od bonitetnih agencij zahteva upoštevanje pravil o ravnanju z namenom zmanjšati možna nasprotja interesov in zagotoviti visoko kakovost ter zadostno preglednost bonitetnih ocen in postopka bonitetnega ocenjevanja. S spremembami, ki jih je uvedla Uredba (EU) št. 513/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, je bil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pooblaščen za registracijo in nadzor bonitetnih agencij. Ta sprememba dopolnjuje sedanji regulativni okvir za bonitetne agencije. Nekatere obravnavane težave (nasprotja interesov zaradi modela izdajatelj plača, razkritje pri strukturiranih finančnih instrumentih) so bile sicer že prepoznane, vendar niso bile v celoti odpravljene z obstoječimi pravili. Trenutna dolžniška kriza držav je poudarila potrebo po reviziji zahtev v zvezi s preglednostjo in postopkovnih zahtev zlasti glede bonitetnih ocen držav. |
(1) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah od bonitetnih agencij zahteva upoštevanje pravil o ravnanju z namenom zmanjšati možna nasprotja interesov in zagotoviti visoko kakovost ter zadostno preglednost bonitetnih ocen in postopka bonitetnega ocenjevanja. S spremembami, ki jih je uvedla Uredba (EU) št. 513/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, je bil Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA) pooblaščen za registracijo in nadzor bonitetnih agencij. Ta sprememba dopolnjuje sedanji regulativni okvir za bonitetne agencije. Obravnavana so nekatera najpomembnejša vprašanja (nasprotja interesov zaradi modela izdajatelj plača, razkritje pri strukturiranih finančnih instrumentih), okvir pa bo treba pregledati, potem ko bo že razumno dolgo vzpostavljen, da bi ocenili, ali so ta vprašanja v celoti rešena. Obenem je trenutna dolžniška kriza poudarila potrebo po reviziji zahtev v zvezi s preglednostjo in postopkovnih zahtev ter rokov objave, zlasti glede bonitetnih ocen držav. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(3a) Bonitetne ocene in obeti glede bonitetne ocene bi morali biti izraženi s številkami, ki bi označevale verjetnost neizpolnjevanja obveznosti, skupaj z obrazložitvijo. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(3b) Evropska centralna banka (ECB) svoje odločitve o tržnem finančnem premoženju za zavarovanje v operacijah za povečanje likvidnosti sprejema na podlagi bonitetnega okvira Eurosistema (ECAF). ECAF uporablja zunanje bonitetne ocene predvsem s seznama zunanjih bonitetnih institucij, ki zajema samo štiri bonitetne agencije. ECB bi morala to prakso spremeniti ter zunanje bonitetne ocene razširiti vsaj na bonitetne agencije v Uniji, ki jih je odobril organ ESMA, ter jih z njimi uskladiti. Poleg tega bi morale ECB in nacionalne centralne banke opraviti revizijo lastne uporabe zunanjih bonitetnih ocen in razviti strokovno znanje za oblikovanje lastnih modelov ocenjevanja bonitetnega standarda upravičenega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v operacijah za povečevanje likvidnosti, ter zmanjšajo zanašanje na bonitetne ocene na splošno; | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 c (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(3c) Komisija bi morala oblikovati horizontalni ukrep za oceno sklicevanja na bonitetne ocene v nacionalni zakonodaji, temelječi na zakonodaji Unije ali ne, in če takšno sklicevanje sproži sistematično zanašanje pristojnih organov ali udeležencev na finančnih trgih na bonitetne ocene, ga je treba pregledati in odpraviti v razumnem času. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(4) Pomen obetov glede bonitetne ocene za vlagatelje in izdajatelje ter njihovi učinki na trge se lahko primerjajo s pomenom in učinki bonitetnih ocen. Zato morajo vse zahteve Uredbe (ES) št. 1060/2009, katerih namen je odpraviti nasprotja interesov pri bonitetnem ocenjevanju ter zagotoviti njegovo točnost in preglednost, veljati tudi za obete glede bonitetne ocene. Trenutna nadzorna praksa kaže, da se številne zahteve Uredbe uporabljajo pri obetih glede bonitetne ocene. Ta uredba uvaja opredelitev obetov glede bonitetne ocene in pojasnjuje, katere določbe veljajo za takšne obete. S tem se bodo razjasnila pravila in zagotovila pravna varnost. Opredelitev obetov glede bonitetne ocene po tej uredbi bi morala obsegati tudi mnenja glede kratkoročnega verjetnega gibanja bonitetne ocene, ki so splošno znana kot bonitetna opazovanja (t. i. credit watch). |
(4) Pomen obetov glede bonitetne ocene za vlagatelje in izdajatelje ter njihovi učinki na trge se lahko primerjajo s pomenom in učinki bonitetnih ocen. Zato morajo vse zahteve Uredbe (ES) št. 1060/2009, katerih namen je odpraviti nasprotja interesov pri bonitetnem ocenjevanju ter zagotoviti njegovo točnost in preglednost, veljati tudi za obete glede bonitetne ocene. Trenutna nadzorna praksa kaže, da se številne zahteve Uredbe uporabljajo pri obetih glede bonitetne ocene. Ta uredba uvaja opredelitev obetov glede bonitetne ocene in pojasnjuje, katere določbe veljajo za takšne obete. S tem se bodo razjasnila pravila in zagotovila pravna varnost. Opredelitev obetov glede bonitetne ocene po tej uredbi bi morala obsegati tudi mnenja glede kratkoročnega verjetnega gibanja bonitetne ocene, ki so splošno znana kot bonitetna opazovanja (t. i. credit watch). Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi organ ESMA, da bi po potrebi v dejavnosti, nadzirane v okviru te uredbe, vključila druge objave bonitetnih agencij. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(5) Bonitetne agencije so pomembni udeleženci na finančnih trgih. Posledično sta neodvisnost ter integriteta bonitetnih agencij in njihovih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja zlasti pomembna za zagotovitev njihove verodostojnosti v očeh udeležencev na trgu, predvsem vlagateljev in drugih uporabnikov bonitetnih ocen. Uredba (ES) št. 1060/2009 določa, da morajo biti bonitetne agencije registrirane in nadzorovane, saj njihove storitve precej vplivajo na javni interes. V nasprotju z naložbenimi raziskavami bonitetne ocene niso le mnenja o vrednosti ali ceni finančnega instrumenta ali finančne obveznosti. Bonitetne agencije niso le finančni analitiki ali naložbeni svetovalci. Bonitetne ocene imajo regulativno vrednost za regulirane vlagatelje, kot so kreditne institucije, zavarovalnice in drugi institucionalni vlagatelji. Čeprav se spodbude k pretiranemu zanašanju na bonitetne ocene zmanjšujejo, slednje še vedno usmerjajo naložbene izbire, zlasti zaradi informacijskih asimetrij in učinkovitosti. S tega vidika morajo biti bonitetne agencije neodvisne, kot takšne pa jih morajo prepoznati tudi udeleženci na trgu. |
(5) Srednjeročno bi bilo treba oceniti nadaljnje ukrepe za črtanje ocen iz finančne uredbe in odpravo tehtanja tveganj v zvezi s premoženjem na podlagi zunanjih bonitetnih ocen ali notranjih modelov. Vse dotlej pa so bonitetne agencije pomembni udeleženci na finančnih trgih. Posledično sta neodvisnost ter integriteta bonitetnih agencij in njihovih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja zlasti pomembna za zagotovitev njihove verodostojnosti v očeh udeležencev na trgu, predvsem vlagateljev in drugih uporabnikov bonitetnih ocen. Uredba (ES) št. 1060/2009 določa, da morajo biti bonitetne agencije registrirane in nadzorovane, saj njihove storitve precej vplivajo na javni interes. V nasprotju z naložbenimi raziskavami bonitetne ocene niso le mnenja o vrednosti ali ceni finančnega instrumenta ali finančne obveznosti. Bonitetne agencije niso le finančni analitiki ali naložbeni svetovalci. Bonitetne ocene imajo regulativno vrednost za regulirane vlagatelje, kot so kreditne institucije, zavarovalnice in drugi institucionalni vlagatelji. Čeprav se spodbude k pretiranemu zanašanju na bonitetne ocene zmanjšujejo, slednje še vedno usmerjajo naložbene izbire, zlasti zaradi informacijskih asimetrij in učinkovitosti. S tega vidika morajo biti bonitetne agencije neodvisne, kot takšne pa jih morajo prepoznati tudi udeleženci na trgu, in njihove metode ocenjevanja morajo biti pregledne in kot take tudi prepoznane. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(5a) Preveliko zanašanje na zunanje bonitetne ocene se pojavi, kadar se finančne institucije in institucionalni vlagatelji zanašajo izključno na ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, pri tem pa zanemarijo svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti in notranjega upravljanja tveganja. Zato je bistveno okrepiti njihove tovrstne obveznosti pri pridobivanju finančnih produktov, zlasti če so kompleksni in strukturirani. Finančna uredba bi morala povečati tudi obveznosti glede razkrivanja informacij za izdajatelje finančnih produktov, zlasti zelo kompleksnih ali strukturiranih. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(5b) Države članice bi morale glede na visoko donosnost prodaje, ki so je deležne bonitetne agencije z več kot 10-odstotnim deležem, uskladiti uvedbo posebnega davka, katerega prihodek bi lahko prispeval k financiranju alternativnih modelov bonitetnega ocenjevanja. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 c (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(5c) Preveliko zanašanje na zunanje bonitetne ocene bi bilo treba zmanjšati, vse samodejne učinke, ki izhajajo iz ocen, pa postopoma odpraviti. Uredba bi morala zato spodbujati kreditne institucije in investicijska podjetja k vzpostavitvi notranjih modelov za oceno tveganj in za vlagatelje uvesti obveznost potrebne skrbnosti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(6) Uredba (ES) št. 1060/2009 je že prinesla prvo skupino ukrepov za rešitev vprašanja neodvisnosti in integritete bonitetnih agencij ter njihovih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja. Cilji zagotovitve neodvisnosti bonitetnih agencij, odkrivanja in obvladovanja kakršnih koli morebitnih nasprotij interesov ter njihovega izogibanja v največji možni meri so bili že uporabljeni kot podlaga za več določb navedene uredbe iz leta 2009. Čeprav so obstoječa pravila dala dobro podlago, ni videti, da bi imela zadosten učinek pri uresničevanju navedenih ciljev. Bonitetne agencije še vedno niso prepoznane kot dovolj neodvisni akterji. Izbira in plačevanje bonitetne agencije s strani ocenjevanega subjekta (model izdajatelj plača) povzroča notranja nasprotja interesov, ki jih obstoječa pravila ne odpravljajo v zadostni meri. Ta model vključuje spodbude bonitetnim agencijam k izdajanju ugodnih bonitetnih ocen izdajatelja z namenom zagotoviti dolgotrajen poslovni odnos, ki prinaša prihodke, ali dodatno delo in prihodke. Poleg tega lahko razmerja med delničarji bonitetnih agencij in ocenjevanih subjektov povzročijo nasprotja interesov, ki jih obstoječa pravila ne odpravljajo v zadostni meri. Posledično so lahko bonitetne ocene, izdane po modelu izdajatelj plača, prepoznane kot bonitetne ocene, ki ustrezajo izdajatelju, in ne kot bonitetne ocene, ki jih potrebuje vlagatelj. Za dvig stopnje verodostojnosti bonitetnih ocen, izdanih po modelu izdajatelj plača, je nujno okrepiti pogoje za neodvisnost, ki veljajo za bonitetne agencije, brez poseganja v sklepe poročila o modelu izdajatelj plača, ki ga mora Komisija v skladu s členom 39(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 predložiti do decembra 2012. |
(6) Uredba (ES) št. 1060/2009 je že prinesla prvo skupino ukrepov za rešitev vprašanja neodvisnosti in integritete bonitetnih agencij ter njihovih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja. Cilji zagotovitve neodvisnosti bonitetnih agencij, odkrivanja in obvladovanja kakršnih koli morebitnih nasprotij interesov ter njihovega izogibanja v največji možni meri so bili že uporabljeni kot podlaga za več določb navedene uredbe iz leta 2009. Bonitetne agencije še vedno niso prepoznane kot dovolj neodvisni akterji. Izbira in plačevanje bonitetne agencije s strani ocenjevanega subjekta (model izdajatelj plača) povzroča notranja nasprotja interesov, ki jih obstoječa pravila ne odpravljajo v zadostni meri. Ta model vključuje spodbude bonitetnim agencijam k izdajanju ugodnih bonitetnih ocen izdajatelja z namenom zagotoviti dolgotrajen poslovni odnos, ki prinaša prihodke, ali dodatno delo in prihodke. Poleg tega lahko razmerja med delničarji bonitetnih agencij in ocenjevanih subjektov povzročijo nasprotja interesov, ki jih obstoječa pravila ne odpravljajo v zadostni meri. Posledično so lahko bonitetne ocene, izdane po modelu izdajatelj plača, prepoznane kot bonitetne ocene, ki ustrezajo izdajatelju, in ne kot bonitetne ocene, ki jih potrebuje vlagatelj. Za dvig stopnje verodostojnosti bonitetnih ocen, izdanih po modelu izdajatelj plača, je nujno okrepiti pogoje za neodvisnost, ki veljajo za bonitetne agencije, brez poseganja v sklepe poročila o modelu izdajatelj plača, ki ga mora Komisija v skladu s členom 39(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 predložiti do decembra 2012. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(6a) Da bi povečali konkurenco na trgu, na katerem prevladujejo tri bonitetne agencije, bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje uporabe manjših bonitetnih agencij, ki nimajo več kot 10-odstotnega skupnega tržnega deleža, izmerjenega na podlagi prihodkov. V zadnjem času je praksa izdajateljev, da za ocene zaprosijo dve ali več bonitetnih agencij, zato bi morala biti v tem primeru vsaj ena ocena od registrirane agencije z manj kot 10-odstotnim skupnim tržnim deležem. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(7) Trg bonitetnega ocenjevanja kaže, da bonitetne agencije in ocenjevani subjekti tradicionalno vzpostavljajo dolgotrajna razmerja. S tem se pojavlja nevarnost domačnosti, saj lahko postane bonitetna agencija preveč naklonjena željam ocenjevanega subjekta. V takšnih primerih bi nepristranskost bonitetnih agencij lahko sčasoma postala vprašljiva. Bonitetne agencije, ki jih pooblasti in plača podjetniški izdajatelj, se dejansko spodbujajo k izdajanju izjemno ugodnih ocen takšnega ocenjevanega subjekta ali njegovih dolžniških instrumentov z namenom ohranitve poslovnega odnosa s takšnim izdajateljem. Tudi izdajatelji so podvrženi spodbudam, ki podpirajo dolgotrajna razmerja, kot je učinek ujetosti: izdajatelj se lahko vzdrži menjave bonitetne agencije, saj lahko takšno ravnanje pri vlagateljih vzbudi skrbi glede njegove kreditne sposobnosti. Ta težava je bila prepoznana že v Uredbi (ES) št. 1060/2009, ki je določila, da morajo bonitetne agencije uporabljati mehanizem rotacije, ki zagotavlja postopno spremembo skupin analitikov in bonitetnih komisij, s čimer bi se preprečilo ogrožanje neodvisnosti bonitetnih analitikov in oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen. Uspeh teh pravil pa je bil večinoma odvisen od rešitve glede ravnanja, ki je obveljala v bonitetni agenciji: dejanska neodvisnost in strokovnost zaposlenih v bonitetni agenciji nasproti poslovnim interesom same bonitetne agencije. Navedena pravila niso bila zasnovana z namenom dati tretjim osebam zadostna zagotovila, da bodo nasprotja interesov, ki izhajajo iz dolgotrajnega razmerja, učinkovito zmanjšana ali da do njih ne bo prišlo. Zato se zdi potrebno zagotoviti strukturen odgovor, ki bo močneje vplival na tretje osebe. To bi se lahko učinkovito doseglo z omejitvijo obdobja, v katerem lahko bonitetna agencija neprekinjeno izdaja bonitetne ocene istega izdajatelja ali njegovih dolžniških instrumentov. Določitev najdaljšega obdobja poslovnega odnosa med ocenjevanim izdajateljem ali izdajateljem, ki izda ocenjene dolžniške instrumente, in bonitetno agencijo, bi morala odpraviti spodbude k izdaji ugodnih bonitetnih ocen takšnega izdajatelja. Poleg tega bi zahteva po rotaciji bonitetnih agencij kot običajnem in rednem tržnem ravnanju morala učinkovito odpraviti učinek ujetosti, ko se izdajatelj vzdrži menjave bonitetne agencije, ker bi lahko takšno ravnanje pri vlagateljih vzbudilo skrbi glede kreditne sposobnosti izdajatelja. Navsezadnje bi morala imeti rotacija bonitetnih agencij pozitivne učinke na trg bonitetnega ocenjevanja, saj bi olajšala vstop novih udeležencev na trg in obstoječim bonitetnim agencijam ponudila priložnost za širitev dejavnosti na nova področja. |
(7) Trg bonitetnega ocenjevanja kaže, da bonitetne agencije in ocenjevani subjekti tradicionalno vzpostavljajo dolgotrajna razmerja. S tem se pojavlja nevarnost domačnosti, saj lahko postane bonitetna agencija preveč naklonjena željam ocenjevanega subjekta. V takšnih primerih bi nepristranskost bonitetnih agencij lahko sčasoma postala vprašljiva. Bonitetne agencije, ki jih pooblasti in plača podjetniški izdajatelj, se dejansko spodbujajo k izdajanju izjemno ugodnih ocen instrumentov, ki jih izda ta ocenjevani subjekt z namenom ohranitve poslovnega odnosa s takšnim izdajateljem. Tudi izdajatelji so podvrženi spodbudam, ki podpirajo dolgotrajna razmerja, kot je učinek ujetosti: izdajatelj se lahko vzdrži menjave bonitetne agencije, saj lahko takšno ravnanje pri vlagateljih vzbudi skrbi glede njegove kreditne sposobnosti. Ta težava, ki postaja še pomembnejša v povezavi s strukturiranimi finančnimi produkti, je bila prepoznana že v Uredbi (ES) št. 1060/2009, ki je določila, da morajo bonitetne agencije uporabljati mehanizem rotacije, ki zagotavlja postopno spremembo skupin analitikov in bonitetnih komisij, s čimer bi se preprečilo ogrožanje neodvisnosti bonitetnih analitikov in oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen. Uspeh teh pravil pa je bil večinoma odvisen od rešitve glede ravnanja, ki je obveljala v bonitetni agenciji: dejanska neodvisnost in strokovnost zaposlenih v bonitetni agenciji nasproti poslovnim interesom same bonitetne agencije. Navedena pravila niso bila zasnovana z namenom dati tretjim osebam zadostna zagotovila, da bodo nasprotja interesov, ki izhajajo iz dolgotrajnega razmerja, učinkovito zmanjšana ali da do njih ne bo prišlo. Zato se zdi potrebno zagotoviti strukturen odgovor, ki bo močneje vplival na tretje osebe, kar zadeva strukturirane finančne produkte. To bi se lahko učinkovito doseglo z omejitvijo obdobja, v katerem lahko bonitetna agencija neprekinjeno izdaja bonitetne ocene strukturiranih finančnih produktov istega izdajatelja. Določitev najdaljšega obdobja poslovnega odnosa med ocenjevanim izdajateljem ali izdajateljem, ki izda ocenjene dolžniške instrumente, in bonitetno agencijo, bi morala odpraviti spodbude k izdaji ugodnih bonitetnih ocen takšnega izdajatelja. Poleg tega bi zahteva po rotaciji bonitetnih agencij kot običajnem in rednem tržnem ravnanju morala učinkovito odpraviti učinek ujetosti, ko se izdajatelj vzdrži menjave bonitetne agencije, ker bi lahko takšno ravnanje pri vlagateljih vzbudilo skrbi glede kreditne sposobnosti izdajatelja. Navsezadnje bi morala imeti rotacija bonitetnih agencij pozitivne učinke na trg bonitetnega ocenjevanja, saj bi olajšala vstop novih udeležencev na trg in obstoječim bonitetnim agencijam ponudila priložnost za širitev dejavnosti na nova področja. Da pa bi spodbudili raznolikost trga, je treba male bonitetne agencije izvzeti iz načela rotacije. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 7 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(7a) Za okrepitev konkurence med bonitetnimi agencijami bi bilo treba za vsako od ocenjevanih področij določiti prag, nad katerim bonitetne agencije ne bi smele povečati svojega izdajanja naročenih bonitetnih ocen. Kot prvič, za bančno, zavarovalniško in korporativno ocenjevalno področje bi bilo treba najvišji delež naročenih bonitetnih ocen za vsakega od treh razredov finančnih instrumentov določiti na največ 25 % trga v smislu nominalnega zneska. Kot drugič, za strukturirane finančne produkte bi bilo treba najvišji delež naročenih bonitetnih ocen določiti na 25 % trga v smislu nominalnega zneska. Ta 25-odstotni prag je določen iz dveh razlogov: prvič, nobena bonitetna agencija ne bi ocenjevala večine izdajateljev obveznic ali izdaj obveznic za specifičen razred finančnih instrumentov; drugič pa bi tak prag glede na to, da izdajatelje obveznic ponavadi ocenjujeta dve bonitetni agenciji, omogočil, da več bonitetnih agencij izda oceno za največ 25 % izdajateljev obveznic ali izdaj specifičnega razreda finančnih instrumentov. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(7b) Priznanje bonitetne agencije kot ECAI ne bi smelo še bolj omejevati dostopa do trga, na katerem že prevladujejo tri glavne družbe. Da bi odprli trg za druge družbe, bi morali ECB, Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), EBA in centralne banke zagotoviti priznanje več bonitetnih agencij za zunanje bonitetne institucije, pri čemer ta proces ne bi smel postati lažji ali manj zahteven. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(8) Redna rotacija bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene izdajatelja ali njegovih dolžniških instrumentov, bi morala zagotoviti večjo raznovrstnost z vidika vrednotenja kreditne sposobnosti izdajatelja, ki izbere in plača takšno bonitetno agencijo. Več različnih stališč, pričakovanj in metodologij bonitetnih agencij bi moralo voditi k raznovrstnejšim bonitetnim ocenam in na koncu izboljšati presojo kreditne sposobnosti izdajateljev. Da pa bi takšna raznovrstnost imela učinek in da ne bi prišlo do samozadovoljstva tako izdajateljev kot bonitetnih agencij, je treba najdaljše obdobje poslovnega odnosa med bonitetno agencijo in izdajateljem, ki plačuje, omejiti na čas, ki bo zagotovil redne sveže poglede na kreditno sposobnost izdajateljev. Zato se zdi, da bi ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi določene povezanosti med bonitetnimi ocenami ustrezno obdobje znašalo tri leta. Tveganje, povezano z nasprotji interesov, se poveča, kadar bonitetna agencija v kratkem času pogosto izda bonitetne ocene dolžniških instrumentov istega izdajatelja. V takšnih primerih bi moralo biti najdaljše obdobje poslovnega odnosa krajše, da se zagotovijo podobni rezultati. Poslovni odnos bi zato moral prenehati, ko bonitetna agencija oceni deset dolžniških instrumentov istega izdajatelja. Da pa bi se izognili nesorazmerni obremenitvi izdajateljev in bonitetnih agencij, zahteva po menjavi bonitetne agencije ne bi smela veljati v prvih 12 mesecih poslovnega odnosa. Kadar izdajatelj pooblasti več kot eno bonitetno agencijo, ker je kot izdajatelj strukturiranih finančnih instrumentov k temu zavezan ali se za to odloči prostovoljno, bi moralo zadostovati, da se stroga obdobja rotacije uporabljajo samo za eno od bonitetnih agencij. Vendar tudi v tem primeru obdobje poslovnega odnosa med izdajateljem in dodatnimi bonitetnimi agencijami ne bi smelo trajati več kot šest let. |
(8) Redna rotacija bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene izdajatelja ali strukturiranih finančnih produktov, bi morala zagotoviti večjo raznovrstnost z vidika vrednotenja kreditne sposobnosti izdajatelja, ki izbere in plača takšno bonitetno agencijo. Več različnih stališč, pričakovanj in metodologij bonitetnih agencij bi moralo voditi k raznovrstnejšim bonitetnim ocenam in na koncu izboljšati presojo kreditne sposobnosti strukturiranih finančnih produktov. Da pa bi takšna raznovrstnost imela učinek in da ne bi prišlo do samozadovoljstva tako izdajateljev kot bonitetnih agencij, je treba najdaljše obdobje poslovnega odnosa med bonitetno agencijo in izdajateljem, ki plačuje, omejiti na čas, ki bo zagotovil redne sveže poglede na kreditno sposobnost izdajateljev. Zato se zdi, da bi ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi določene povezanosti med bonitetnimi ocenami ustrezno obdobje znašalo pet let. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(11) Zahteva po redni menjavi bonitetnih agencij, ki jih izdajatelj pooblasti za izdajo bonitetnih ocen, je sorazmerna z zastavljenim ciljem. Ta zahteva velja le za določene regulirane institucije (registrirane bonitetne agencije), ki zagotavljajo storitev, ki vpliva na javni interes (bonitetne ocene, ki se lahko uporabijo za regulativne namene) v določenih okoliščinah (model izdajatelj plača). Privilegij opravljati storitve, za katere velja, da imajo pomembno vlogo pri ureditvi trga finančnih storitev, in imeti dovoljenje za tovrstno delovanje vključuje potrebo po spoštovanju določenih obveznosti, da se v vseh okoliščinah zagotovita neodvisnost in videz neodvisnosti. Bonitetna agencija, ki se ji prepove opravljati storitve bonitetnega ocenjevanja za določenega izdajatelja, bo lahko še vedno izdajala bonitetne ocene za druge izdajatelje. Z vidika trga, na katerem pravilo rotacije velja za vse akterje, se bodo pojavile nove poslovne priložnosti, saj bodo vsi izdajatelji morali zamenjati bonitetno agencijo. Razen tega lahko bonitetne agencije vedno izdajo nenaročene bonitetne ocene o istem izdajatelju in s tem obogatijo svoje izkušnje. Nenaročene ocene niso podvržene modelu izdajatelj plača, tako da je pri njih manj možnosti za potencialna nasprotja interesov. Določitev najdaljšega obdobja poslovnega odnosa z bonitetno agencijo ali pravilo najema več bonitetnih agencij tudi omejuje svobodno gospodarsko pobudo izdajateljev. Ne glede na to pa je ob upoštevanju poseganja modela izdajatelj plača v potrebno neodvisnost bonitetnih agencij takšna omejitev z vidika javnega interesa nujna za zagotovitev neodvisnih bonitetnih ocen, ki jih vlagatelji lahko uporabijo v regulativne namene. Obenem te omejitve ne presegajo potrebnih okvirov in jih je treba razumeti predvsem kot element, ki povečuje vrednost izdajateljeve kreditne sposobnosti v očeh drugih strank in navsezadnje trga. |
(11) Zahteva po redni menjavi bonitetnih agencij, ki jih izdajatelj pooblasti za izdajo bonitetnih ocen, je sorazmerna z zastavljenim ciljem. Ta zahteva velja le za določene regulirane institucije (registrirane bonitetne agencije), ki zagotavljajo storitev, ki vpliva na javni interes (bonitetne ocene, ki se lahko uporabijo za regulativne namene) samo za nekatere produkte (strukturirane finančne produkte) in v določenih okoliščinah (model izdajatelj plača). Privilegij opravljati storitve, za katere velja, da imajo pomembno vlogo pri ureditvi trga finančnih storitev, in imeti dovoljenje za tovrstno delovanje vključuje potrebo po spoštovanju določenih obveznosti, da se v vseh okoliščinah zagotovita neodvisnost in videz neodvisnosti. Bonitetna agencija, ki se ji prepove opravljati storitve bonitetnega ocenjevanja določenih strukturiranih finančnih produktov določenega izdajatelja, bo lahko še vedno izdajala bonitetne ocene tega istega izdajatelja ali druge produkte ali za druge izdajatelje. Z vidika trga, na katerem pravilo rotacije velja za vse akterje, se bodo pojavile nove poslovne priložnosti, saj bodo vsi izdajatelji morali zamenjati bonitetno agencijo. Razen tega lahko bonitetne agencije vedno izdajo nenaročene bonitetne ocene o istem izdajatelju in s tem obogatijo svoje izkušnje. Nenaročene ocene niso podvržene modelu izdajatelj plača, tako da je pri njih manj možnosti za potencialna nasprotja interesov. Določitev najdaljšega obdobja poslovnega odnosa z bonitetno agencijo ali pravilo najema več bonitetnih agencij tudi omejuje svobodno gospodarsko pobudo izdajateljev. Ne glede na to pa je ob upoštevanju poseganja modela izdajatelj plača v potrebno neodvisnost bonitetnih agencij takšna omejitev z vidika javnega interesa nujna za zagotovitev neodvisnih bonitetnih ocen, ki jih vlagatelji lahko uporabijo v regulativne namene. Obenem te omejitve ne presegajo potrebnih okvirov in jih je treba razumeti predvsem kot element, ki povečuje vrednost izdajateljeve kreditne sposobnosti v očeh drugih strank in navsezadnje trga in spodbuja resnično uravnoteženo delovanje notranjega trga. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(11a) Poleg načela rotacije in za omogočanje bonitetnim agencijam, da opravljajo storitve za izdajatelje čim bolj neodvisno, se pogodb med bonitetno agencijo in izdajateljem ne bi smelo podaljšati, četudi trajanje pogodbenega razmerja ni doseglo najdaljšega možnega obdobja. Prav tako bi bilo treba prepovedati klavzule, če so te kakor koli namenjene povezovanju izdanih bonitetnih ocen s plačili bonitetni agenciji ali z možnostjo odpovedi pogodbe. Cilj je, kolikor je to mogoče doseči, zavreti prizadevanja, da se delo bonitetnih agencij veže na pogoje, bodisi v okviru pogodbenih določb ali z implicitno grožnjo, da se pogodba ne bo podaljšala. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(12) Ena od posebnosti bonitetnih ocen držav je, da model izdajatelj plača v splošnem ne velja. Izdane bonitetne ocene namreč večinoma niso naročene, uporabljajo pa se kot podlaga tako za naročene kot nenaročene bonitetne ocene finančnih institucij zadevne države. Zato ni treba zahtevati rotacije bonitetnih agencij, ki izdajajo bonitetne ocene držav. |
črtano | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(14) Pravila o neodvisnosti in preprečevanju nasprotja interesov bi lahko postala neučinkovita, če bonitetne agencije ne bi bile medsebojno neodvisne. Za uspešno uveljavitev teh pravil je potrebno zadostno število bonitetnih agencij, ki niso povezane z odhajajočimi bonitetnimi agencijami v primeru rotacije niti z bonitetnimi agencijami, ki za istega izdajatelja vzporedno opravljajo storitve bonitetnega ocenjevanja. Glede na odsotnost zadostne ponudbe bonitetnih agencij, ki je izdajateljem na voljo na trenutnem trgu, bi bila uvedba teh pravil, usmerjena v krepitev pogojev neodvisnosti, lahko neučinkovita. Zato je zlasti primerno zahtevati strogo ločitev med odhajajočo in prihajajočo bonitetno agencijo v primeru rotacije ter med bonitetnima agencijama, ki vzporedno opravljata storitve bonitetnega ocenjevanja za istega izdajatelja. Zadevne bonitetne agencije ne bi smele biti medsebojno povezane z obvladovanjem, kot del iste skupine bonitetnih agencij, kot delničar ali družbenik v kateri koli drugi agenciji ali prek možnosti izvrševanja glasovalnih pravic v njej, ali prek možnosti imenovanja članov upravnih odborov, poslovodnih odborov ali nadzornih svetov katere koli druge bonitetne agencije. |
črtano | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(14a) Morebitne združitve registriranih bonitetnih agencij, zlasti tistih, pri katerih so udeležene velike agencije, bi zmanjšale izbiro izdajateljev med različnimi agencijami na trgu ter konkurenco. Izdajateljem bodo verjetno tudi povzročile težave v trenutku, ko bodo morali imenovati eno ali več novih bonitetnih agencij. Zato je primerno, da se prepovejo združitve med velikimi bonitetnimi agencijami in njihovimi konkurenti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(14b) Kreditne agencije bi morale vzpostaviti, ohranjati, izvajati in dokumentirati učinkovito strukturo notranjega nadzora, s katero bi izvajale politike in postopke za preprečevanje in nadziranje možnih navzkrižij interesov ter zagotovile neodvisnost ocen, analitikov in ocenjevalnih ekip v zvezi z delničarji, upravnimi in poslovodnimi organi ter prodajnimi in tržnimi dejavnostmi. Uvesti bi bilo treba standardne delovne postopke za področje korporativnega upravljanja, organizacije in obravnavanja navzkrižij interesov. Standardne delovne postopke bi bilo treba redno pregledovati in spremljati, da bi ocenili učinkovitost strukture notranjega nadzora in ali jo je treba posodobiti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 c (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(14c) Bonitetne agencije bi morale organu ESMA predložiti letno poročilo o notranjem nadzoru, ki bi vsebovalo opis odgovornosti vodstva pri vzpostavitvi in ohranjanju učinkovite strukture notranjega nadzora ter oceno učinkovitosti te strukture. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(15) Poleg tega bi bil zlasti okrnjen videz neodvisnosti bonitetnih agencij, če bi isti delničarji ali družbeniki vlagali v različne bonitetne agencije, ki niso del iste skupine bonitetnih agencij, zlasti če bi takšne naložbe dosegle določeno raven, ki bi tem delničarjem ali družbenikom omogočila izvrševanje določenega vpliva na poslovanje bonitetne agencije. Zato bi bilo z namenom zagotoviti neodvisnost (in videz neodvisnosti) bonitetnih agencij primerno določiti strožja pravila glede razmerij med bonitetnimi agencijami in njihovimi delničarji. Iz tega razloga nobena oseba ne bi smela sočasno imeti 5- ali večodstotnega deleža v več bonitetnih agencijah, razen če zadevne agencije niso del iste skupine. |
(15) Poleg tega bi bil zlasti okrnjen videz neodvisnosti bonitetnih agencij, če bi isti delničarji ali družbeniki vlagali v različne bonitetne agencije, ki niso del iste skupine bonitetnih agencij. Zato bi bilo z namenom zagotoviti neodvisnost (in videz neodvisnosti) bonitetnih agencij primerno določiti strožja pravila glede razmerij med bonitetnimi agencijami in njihovimi delničarji. Iz tega razloga delničar ali družbenik, ki ima najmanj 5-odstotni delež v bonitetni agenciji, ne bi smel imeti nobenega deleža v drugi bonitetni agenciji, razen če zadevne agencije niso del iste skupine. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 16 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(16) Cilj, usmerjen v zagotovitev zadostne neodvisnosti bonitetnih agencij, vključuje preprečitev vlagateljem, da imajo v več bonitetnih agencijah sočasno 5 ali več odstotkov naložb. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da bi morale osebe, ki nadzorujejo 5 % glasovalnih pravic v kotirajoči družbi, to javno razkriti, ker je med drugim v interesu vlagateljev, da so seznanjeni s spremembami v strukturi glasovalnih pravic take družbe. Pet odstotkov glasovalnih pravic velja tako za večinski delež, ki lahko vpliva na strukturo glasovalnih pravic v družbi. Zato je primerno, da se mejna vrednost 5 % uporabi za omejitev sočasnega vlaganja v več kot eno bonitetno agencijo. Ta ukrep ne more veljati za nesorazmernega, saj so vse registrirane bonitetne agencije v Uniji podjetja, ki ne kotirajo na borzi ter zato zanje ne veljajo pravila v zvezi s preglednostjo in postopkovna pravila, ki veljajo za kotirajoče družbe v EU. Delovanje nekotirajočih podjetij pogosto urejajo delničarski protokoli in sporazumi, število delničarjev ali družbenikov pa je običajno nizko. Tako lahko tudi manjšinski položaj v nekotirajoči bonitetni agenciji omogoči vpliv. Da pa bi se kljub temu zagotovila možnost čistih gospodarskih naložb v bonitetne agencije, omejitev sočasnih naložb v več bonitetnih agencij ne bi veljala za naložbe prek kolektivnih naložbenih shem, ki jih upravljajo tretje osebe, ki niso odvisne od vlagatelja in niso pod njegovim vplivom. |
črtano | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(17) Nova pravila, ki omejujejo obdobje poslovnega odnosa med izdajateljem in bonitetno agencijo, bi pomembno preoblikovala trg bonitetnega ocenjevanja v Uniji, ki je danes pretežno koncentriran. Pojavile bi se nove tržne priložnosti za male in srednje velike bonitetne agencije, ki bi se morale razviti za uspešno soočenje z izzivi v prvih letih po uveljavitvi novih pravil. Takšen razvoj bo verjetno zagotovil novo raznovrstnost na trgu. Vendar bi bili cilji in učinkovitost novih pravil močno ogroženi, če bi v teh prvih letih velike uveljavljene bonitetne agencije s prevzemi konkurentom preprečile, da bi razvili verodostojne alternative. Nadaljnja konsolidacija na trgu bonitetnega ocenjevanja, ki bi jo vodili veliki uveljavljeni akterji, bi znižala število dostopnih registriranih bonitetnih agencij in s tem izdajateljem povzročila težave pri izbiri v trenutku, ko morajo redno imenovati eno ali več novih bonitetnih agencij, ter ovirala nemoteno delovanje novih pravil. Še pomembneje pa je, da bi nadaljnja konsolidacija, ki bi jo vodile velike uveljavljene bonitetne agencije, zlasti preprečila večjo raznovrstnost na trgu. |
(17) Nadaljnja konsolidacija na trgu bonitetnega ocenjevanja, ki bi jo vodili veliki uveljavljeni akterji, bi znižala število dostopnih registriranih bonitetnih agencij in s tem izdajateljem povzročila težave pri izbiri ter ovirala nemoteno delovanje trga. Še pomembneje pa je, da bi nadaljnja konsolidacija, ki bi jo vodile velike uveljavljene bonitetne agencije, zlasti preprečila večjo raznovrstnost na trgu. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(17a) Za podporo mehanizma rotacije in zmanjšanje koncentracije trga bonitetnega ocenjevanja mora za vsakega izdajatelja veljati omejitev v višini 50 % nominalne vsote, ki jo je ocenila posamezna bonitetna agencija. Cilj je spodbuditi izdajatelje, da sodelujejo z več bonitetnimi agencijami. Da se ne kaznuje tistih izdajateljev, ki prostovoljno ali ki so pravno zavezani, da pridobijo več kot eno bonitetno oceno za določen vrednostni papir, ali ki so izdali samo en vrednostni papir, bi se morale nominalne vsote, ki ustrezajo vrednostnim papirjem, ki jih je ocenila več kot ena bonitetna agencija, za namene te omejitve porazdeliti med bonitetne agencije, ki izdajajo bonitetne ocene. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(18) Učinkovitost pravil o neodvisnosti in preprečevanju nasprotja interesov, ki zahtevajo, de bonitetne agencije ne smejo dolgo opravljati storitev bonitetnega ocenjevanja za istega izdajatelja, bi lahko bila ogrožena, če bi se bonitetnim agencijam dovolilo, da postanejo neposredni ali posredni delničarji ali družbeniki drugih bonitetnih agencij. |
črtano | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(19) Pomembno je poskrbeti, da se s spremembami metodologij bonitetnega ocenjevanja ne ustvarijo manj stroge metodologije. V ta namen bi morali imeti izdajatelji, vlagatelji in druge zainteresirane strani možnosti podati svoje pripombe k vsaki nameravani spremembi metodologij bonitetnega ocenjevanja. To jim bo pomagalo razumeti razloge za nove metodologije in razloge za zadevno spremembo. Pripombe izdajateljev in vlagateljev, podane k osnutkom metodologij, lahko bonitetnim agencijam priskrbijo dragocene informacije za uporabo pri opredelitvi metodologij. Poleg tega bi ESMA moral preveriti in potrditi skladnost novih metodologij bonitetnega ocenjevanja s členom 8(3) Uredbe (ES) št. 1060/2009 in ustreznim regulativnim tehničnim standardom, preden se metodologije uporabijo v praksi. ESMA bi moral preveriti, ali so predlagane metodologije rigorozne, sistematične in ustaljene ter ali jih je mogoče ovrednotiti na podlagi preteklih izkušenj, vključno s testiranjem za nazaj. Kljub temu pa ta postopek preverjanja ESMA ne bi smel pooblastiti za razsojanje o ustreznosti predlagane metodologije ali vsebine bonitetnih ocen, izdanih po uporabi metodologij. |
(19) Pomembno je poskrbeti, da se s spremembami metodologij bonitetnega ocenjevanja ne ustvarijo manj stroge metodologije. V ta namen bi morali imeti izdajatelji, vlagatelji in druge zainteresirane strani možnosti podati svoje pripombe k vsaki nameravani spremembi metodologij bonitetnega ocenjevanja. To jim bo pomagalo razumeti razloge za nove metodologije in razloge za zadevno spremembo. Pripombe izdajateljev in vlagateljev, podane k osnutkom metodologij, lahko bonitetnim agencijam priskrbijo dragocene informacije za uporabo pri opredelitvi metodologij. Poleg tega bi ESMA moral preveriti in potrditi skladnost novih metodologij bonitetnega ocenjevanja s členom 8(3) Uredbe (ES) št. 1060/2009 in ustreznim regulativnim tehničnim standardom, preden se metodologije uporabijo v praksi. ESMA bi moral preveriti, ali so predlagane metodologije rigorozne, sistematične in ustaljene ter ali jih je mogoče ovrednotiti na podlagi preteklih izkušenj, vključno s testiranjem za nazaj. Kljub temu pa ta postopek preverjanja ESMA nikakor ne bi smel dati predhodnega pooblastila za razsojanje o ustreznosti predlagane metodologije ali vsebine bonitetnih ocen, izdanih po uporabi metodologij. ESMA bi morala zagotoviti, da se bo ohranila velika raznolikost metodologij. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(19a) Metodologije bonitetnega ocenjevanja bi morale upoštevati finančna tveganja, ki izhajajo iz nevarnosti za okolje. To tveganje obsega, a ni omejeno na tveganje dolgoročne kreditne sposobnosti dolžnikov z znatno izpostavljenostjo okoljskim dejavnikom ali spremembam pravnih zahtev v zvezi z okoljskimi zadevami, vplivom okoljskih zadev na izpostavljenosti cen blaga ter vplivom na tveganja, ki jih ni mogoče zavarovati, ki niso že upoštevana v okviru institucije za regulativno in notranje operativno tveganje. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Nesreči na ploščadi Deepwater Horizon in v Fukušimi sta prizadetim korporacijam, bankam in državam povzročili velike stroške, zato je treba v bonitetne ocene vključiti pojem tveganja za okolje. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(20) Zaradi zapletenosti strukturiranih finančnih instrumentov bonitetne agencije niso bile vedno uspešne pri zagotavljanju dovolj kakovostnih bonitetnih ocen takšnih instrumentov. To je vodilo k izgubi zaupanja trga v tovrstne bonitetne ocene. Za povrnitev zaupanja bi bilo primerno od izdajateljev ali z njimi povezanih tretjih oseb zahtevati, naj za izdajo bonitetnih ocen strukturiranih finančnih instrumentov najamejo različni bonitetni agenciji, kar bi lahko vodilo k različnim in konkurenčnim presojam. S tem bi se lahko tudi zmanjšalo preveliko zanašanje na eno bonitetno oceno. |
(20) Zaradi zapletenosti strukturiranih finančnih instrumentov bonitetne agencije niso bile vedno uspešne pri zagotavljanju dovolj kakovostnih bonitetnih ocen takšnih instrumentov. To je vodilo k izgubi zaupanja trga v tovrstne bonitetne ocene. Za povrnitev zaupanja bi bilo primerno od izdajateljev ali z njimi povezanih tretjih oseb zahtevati, naj za izdajo bonitetnih ocen strukturiranih finančnih instrumentov najamejo vsaj dve različni bonitetni agenciji, kar bi lahko vodilo k različnim in konkurenčnim presojam. S tem bi se lahko tudi zmanjšalo preveliko zanašanje na eno bonitetno oceno. Ker so merila kakovosti za bonitetne ocene posebnega pomena, se je treba o splošnih, rednih preverjanjih kakovosti bonitetnih agencij posvetovati, da se prepreči omenjene pomanjkljive bonitetne ocene, ki so posledica pomanjkanja kompetenc. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(20a) Bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, bi morale biti neposredno povezane s kreditnim tveganjem. To je edini način za zagotovitev primerljivosti, tako v zvezi s sistemi, ki jih uporabljajo kreditne agencije, kot tudi v zvezi z vrstami ocenjevanih finančnih instrumentov. Ni sprejemljivo, da vlagatelji in regulatorji ne bi imeli specifičnega, objektivnega merila, ki ga je mogoče preveriti vsaj naknadno, kar bi jim omogočilo primerjavo različnih ocen bonitetnih agencij in uspešnosti agencij pri ocenjevanju tveganja. Poleg tega noben sistem bonitetnega ocenjevanja ne more biti verodostojen, če se finančni instrumenti ocenjujejo enako kljub različni verjetnosti neplačila. ESMA pripraviti usklajeno ocenjevalno lestvico, pri kateri bi bila verjetnost neplačila odločilno merilo za izdane bonitetne ocene. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(21) Direktiva xxxx/xx/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb je uvedla določbo, ki bankam in investicijskim družbam nalaga, da ocenijo kreditno tveganje subjektov in finančnih instrumentov, v katere same vlagajo, ter se ob tem ne zanašajo le na zunanje bonitetne ocene. To pravilo bi bilo treba razširiti na druge finančne družbe, katerih delovanje ureja pravo Unije, vključno z upravljavci naložb. Države članice ne bi smele imeti pravice predpisovati pravila, ki dovoljujejo strožje zanašanje teh vlagateljev na zunanje bonitetne ocene. |
(21) Direktiva xxxx/xx/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb je uvedla določbo, ki bankam in investicijskim družbam nalaga, da ocenijo kreditno tveganje subjektov in finančnih instrumentov, v katere same vlagajo, ter se ob tem ne zanašajo le na zunanje bonitetne ocene. To pravilo bi bilo treba razširiti na druge finančne družbe, katerih delovanje ureja pravo Unije, vključno z upravljavci naložb. Države članice ne bi smele imeti pravice predpisovati pravila, ki dovoljujejo strožje zanašanje teh vlagateljev na zunanje bonitetne ocene. Poleg tega bi morale države članice pregledati svoje nacionalno pravo in tehnične standarde, da bi pri sklicevanju na bonitetne ocene preprečile morebitno sistematično zanašanje nanje. Nadalje bi morale države članice pregledati svoja nacionalna pravila in tehnične standarde, da bi odpravile sklicevanje na bonitetne ocene, kadar sprožijo sistematično zanašanje nanje. Države članice bi morale tudi pregledati vsako sklicevanje na posebne bonitetne ocene, da bi upoštevale vse registrirane in potrjene bonitetne agencije. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 21 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(21a) Uporaba bonitetnih ocen ne bi smela spodbuditi samodejne reakcije, če so dolžniški instrumenti, tako javni kot zasebni, uvrščeni v nižji razred. Če so državni dolžniški instrumenti uvrščeni v nižji razred, se samodejno zniža tudi ocena lokalnih organov in družb s sedežem v zadevni državi članici, tudi če so finančno zdravi. Tako samodejno znižanje ne bi smelo privesti do samodejne prodaje naslova, saj bi morali vlagatelji sami oceniti izdajatelja. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(23) Vlagatelji, izdajatelji in druge zainteresirane strani bi morali imeti dostop do najnovejših informacij o ocenah na osrednji spletni strani. Evropski indeks bonitetnega ocenjevanja (EURIX), ki ga vzpostavi ESMA, bi moral vlagateljem omogočiti lažjo primerjavo vseh obstoječih bonitetnih ocen določenega ocenjevanega subjekta in jim priskrbeti povprečne ocene. Da bi vlagateljem omogočili primerjavo ocen istega subjekta, ki so jih izdale različne bonitetne agencije, bi morale bonitetne agencije uporabljati usklajeno ocenjevalno lestvico, ki jo bo pripravil ESMA in jo bo Komisija sprejela kot regulativen tehnični standard. Uporaba usklajene ocenjevalne lestvice bi morala biti obvezna le za objavo ocen na spletišču EURIX, medtem ko bi bonitetne agencije pri objavi ocen na svojih spletiščih lahko prosto uporabljale svoje lastne ocenjevalne lestvice. Obvezna uporaba usklajene ocenjevalne lestvice ne bi smela imeti usklajevalnega učinka na metodologije in postopke bonitetnih agencij, ampak bi morala biti omejena na zagotavljanje primerljivosti rezultatov bonitetnega ocenjevanja. Pomembno je, da so na spletišču EURIX poleg zbirnega indeksa bonitetnih ocen prikazane tudi vse razpoložljive ocene za posamezne instrumente, s čimer bi se vlagateljem omogočilo upoštevanje celotnega spektra možnosti pred sprejetjem naložbene odločitve. Zbirni indeks bonitetnih ocen lahko vlagateljem pomaga pridobiti prvi vtis o kreditni sposobnosti subjekta. EURIX bi moral manjšim in novim bonitetnim agencijam pomagati, da postanejo vidne. Evropski indeks bonitetnega ocenjevanja bi dopolnjeval informacije o preteklih rezultatih, ki jih bonitetne agencije objavijo v centralnem registru ESMA. Evropski parlament je vzpostavitev takšnega evropskega indeksa bonitetnega ocenjevanja podprl v svoji resoluciji o bonitetnih agencijah z dne 8. junija 2011. |
(23) Vlagatelji, izdajatelji in druge zainteresirane strani bi morali imeti dostop do najnovejših informacij o ocenah na osrednji spletni strani in prek spletnega vira ter pridobiti dostop do drugih kanalov posredovanja podatkov. Evropski indeks bonitetnega ocenjevanja (EURIX), ki ga vzpostavi ESMA, bi moral vlagateljem omogočiti lažjo primerjavo vseh obstoječih bonitetnih ocen določenega ocenjevanega subjekta in jim priskrbeti povprečne ocene. Da bi vlagateljem omogočili primerjavo ocen istega subjekta, ki so jih izdale različne bonitetne agencije, bi morale bonitetne agencije uporabljati usklajeno ocenjevalno lestvico, ki jo bo pripravil organ ESMA v sodelovanju z EBA in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA) delovanju z Evropskim bančnim organom in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine in jo bo Komisija sprejela kot regulativen tehnični standard. Uporaba usklajene ocenjevalne lestvice bi morala biti obvezna le za objavo ocen na spletišču EURIX, medtem ko bi bonitetne agencije pri objavi ocen na svojih spletiščih lahko prosto uporabljale svoje lastne ocenjevalne lestvice. Obvezna uporaba usklajene ocenjevalne lestvice ne bi smela imeti usklajevalnega učinka na metodologije in postopke bonitetnih agencij, ampak bi morala biti omejena na zagotavljanje primerljivosti rezultatov bonitetnega ocenjevanja. Pomembno je, da so na spletišču EURIX poleg zbirnega indeksa bonitetnih ocen prikazane tudi vse razpoložljive ocene za posamezne instrumente, s čimer bi se vlagateljem omogočilo upoštevanje celotnega spektra možnosti pred sprejetjem naložbene odločitve. Zbirni indeks bonitetnih ocen lahko vlagateljem pomaga pridobiti prvi vtis o kreditni sposobnosti subjekta. EURIX bi moral manjšim in novim bonitetnim agencijam pomagati, da postanejo vidne. Bonitetne agencije, katerih delo temelji na naročniškem ali vlagateljskem plačilnem modelu, bi morale biti izvzete iz objave posameznih bonitetnih ocen in so udeležene le pri oblikovanju povprečnih ocen. Evropski indeks bonitetnega ocenjevanja bi dopolnjeval informacije o preteklih rezultatih, ki jih bonitetne agencije objavijo v centralnem registru ESMA. Evropski parlament je vzpostavitev takšnega evropskega indeksa bonitetnega ocenjevanja podprl v svoji resoluciji o bonitetnih agencijah z dne 8. junija 2011. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(24) Bonitetne ocene pomembno vplivajo na naložbene odločitve, ne glede na to, ali se izdajo za regulativne namene ali ne. Zato imajo bonitetne agencije pomembno odgovornost do vlagateljev pri zagotavljanju skladnosti svojih ravnanj s pravili Uredbe (ES) št. 1060/2009 ter s tem neodvisnosti, objektivnosti in ustrezne kakovosti svojih bonitetnih ocen. Kljub temu vlagatelji zaradi odsotnosti pogodbenega razmerja med bonitetno agencijo in vlagateljem nimajo vedno možnosti za uveljavljanje odgovornosti agencije do njih. Zato je pomembno vlagateljem, ki se zanesejo na bonitetno oceno, izdano ob kršitvi pravil Uredbe (ES) št. 1060/2009, zagotoviti ustrezno pravico do odškodnine. Vlagatelj bi moral imeti možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost bonitetne agencije za kakršno koli škodo, povzročeno s kršitvijo navedene uredbe, ki je vplivala na rezultat bonitetnega ocenjevanja. Kršitve, ki ne vplivajo na rezultat bonitetnega ocenjevanja, kot so kršitve obveznosti glede preglednosti, ne bi smele sprožati odškodninskih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti. |
(24) Bonitetne ocene pomembno vplivajo na naložbene odločitve, ne glede na to, ali se izdajo za regulativne namene ali ne. Zato imajo bonitetne agencije pomembno odgovornost do vlagateljev pri zagotavljanju skladnosti svojih ravnanj s pravili Uredbe (ES) št. 1060/2009 ter s tem neodvisnosti, objektivnosti in ustrezne kakovosti svojih bonitetnih ocen. Zaradi odsotnosti pogodbenega razmerja med bonitetno agencijo in tretjimi osebami pa tretje osebe nimajo vedno možnosti za uveljavljanje odgovornosti agencije do njih. Zato je pomembno tretjim osebam, ki se zanesejo na bonitetno oceno, izdano ob kršitvi pravil Uredbe (ES) št. 1060/2009, zagotoviti ustrezno pravico do odškodnine. Tretje osebe bi morale imeti možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost bonitetne agencije za kakršno koli škodo, povzročeno s kršitvijo navedene uredbe, ki je vplivala na rezultat bonitetnega ocenjevanja. Kršitve, ki ne vplivajo na rezultat bonitetnega ocenjevanja, kot so kršitve obveznosti glede preglednosti, ne bi smele sprožati odškodninskih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(25) Bonitetne agencije so lahko odškodninsko odgovorne le ob namerni kršitvi obveznosti, ki jim jih nalaga Uredba (ES) št. 1060/2009, ali njihovi kršitvi iz hude malomarnosti. Ta standard krivde pomeni, da bonitetne agencije ne bi smele biti izpostavljene odškodninskim zahtevkom ob neizpolnitvi posameznih obveznosti, ki jih določa Uredba, ne da bi ob tem resno opustile svojih dolžnosti. Navedeni standard krivde je primeren, saj dejavnost bonitetnega ocenjevanja vključuje določeno stopnjo presoje zapletenih ekonomskih dejavnikov, uporaba različnih metodologij pa lahko povzroči različne rezultate bonitetnega ocenjevanja, ki jih ni mogoče opredeliti kot nepravilne. |
(25) Bonitetne agencije so lahko odškodninsko odgovorne le ob namerni kršitvi obveznosti, ki jim jih nalaga Uredba (ES) št. 1060/2009, ali njihovi kršitvi iz hude malomarnosti. Neizpolnjevanje pravil glede organizacije in delovanja bonitetnih agencij, četudi ga ESMA disciplinsko kaznuje, ne bi smelo upravičevati, da tretje osebe vložijo odškodninski zahtevek proti bonitetnim agencijam. O odgovornosti bonitetnih agencij bi morala odločati pristojna civilna sodišča v skladu s svojimi pravili. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(26) Pomembno je vlagateljem zagotoviti učinkovito pravico do odškodnine za škodo, ki jo povzročijo bonitetne agencije. Ker vlagatelji nimajo natančnega vpogleda v notranje postopke bonitetnih agencij, je videti, da bi delno obrnjeno dokazno breme v zvezi z obstojem kršitve in njenim učinkom na rezultat bilo primerno, če bi vlagatelj izkazal utemeljene razloge za obstoj takšne kršitve. Ne glede na to pa bi moralo biti dokazno breme glede obstoja škode in vzročne zveze med kršitvijo in škodo, ki sta obe bližje vlagatelju, v celoti na vlagatelju. |
(26) Pomembno je tretjim osebam zagotoviti učinkovito pravico do odškodnine za škodo, ki jo povzročijo bonitetne agencije. Ker tretje osebe nimajo natančnega vpogleda v notranje postopke bonitetnih agencij, je videti, da bi bilo delno obrnjeno dokazno breme v zvezi z obstojem kršitve in njenim učinkom na rezultat primerno, če bi tretje osebe izkazale utemeljene razloge za obstoj takšne kršitve. Ne glede na to pa bi moralo biti dokazno breme glede obstoja škode in vzročne zveze med kršitvijo in škodo, ki sta obe bližje tretjim osebam, v celoti na tretjih osebah. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(27) Glede zadev v zvezi s civilno odgovornostjo bonitetne agencije, ki niso urejene s to uredbo, bi takšne zadeve moralo urejati veljavno nacionalno pravo, utemeljeno na ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava. Sodišče, pristojno za odločanje o vlagateljevem odškodninskem zahtevku iz naslova civilne odgovornosti, bi moralo biti določeno na podlagi ustreznih pravil o mednarodni pristojnosti. |
(27) Glede na razlike med državami članicami v civilnem pravu bi bilo treba posebno pozornost nameniti določitvi sodne pristojnosti. Glede zadev v zvezi s civilno odgovornostjo bonitetne agencije, ki niso urejene s to uredbo, bi takšne zadeve moralo urejati veljavno nacionalno pravo, utemeljeno na ustreznih pravilih mednarodnega zasebnega prava. Sodišče, pristojno za odločanje o vlagateljevem odškodninskem zahtevku iz naslova civilne odgovornosti, bi moralo biti določeno na podlagi ustreznih pravil o mednarodni pristojnosti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(29) Za nadaljnje zmanjševanje nasprotij interesov in vzpostavitev poštene konkurence na trgu bonitetnega ocenjevanja je pomembno zagotoviti, da honorarji, ki jih bonitetne agencije zaračunavajo strankam, niso diskriminatorni. Razlike med honorarji, zaračunanimi za isto vrsto storitve, so lahko upravičene le, kadar gre za razlike pri dejanskih stroških opravljanja takšne storitve za različne stranke. Razen tega honorarji, zaračunani za storitve bonitetnega ocenjevanja, ki se opravijo za določenega izdajatelja, ne bi smeli biti odvisni od rezultatov ali izida opravljenega dela ali od zagotovitve povezanih (pomožnih) storitev. Poleg tega bi morale bonitetne agencije ESMA razkriti honorarje, prejete od posamezne stranke, in njihovo splošno politiko oblikovanja cen, s čimer bi se zagotovil učinkovit nadzor nad navedenimi pravili. |
(29) Za nadaljnje zmanjševanje nasprotij interesov in vzpostavitev poštene konkurence na trgu bonitetnega ocenjevanja je pomembno zagotoviti, da honorarji, ki jih bonitetne agencije zaračunavajo strankam, niso diskriminatorni. Razlike med honorarji, zaračunanimi za isto vrsto storitve, so lahko upravičene le, kadar gre za razlike pri dejanskih stroških opravljanja takšne storitve za različne stranke. Razen tega honorarji, zaračunani za storitve bonitetnega ocenjevanja, ki se opravijo za določenega izdajatelja, ne bi smeli biti odvisni od rezultatov ali izida opravljenega dela ali od zagotovitve povezanih (pomožnih) storitev. Poleg tega bi morale bonitetne agencije ESMA v vsakem primeru razkriti honorarje, prejete od posamezne stranke, in njihovo splošno politiko oblikovanja cen, s čimer bi se zagotovil učinkovit nadzor nad navedenimi pravili. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(30) Da bi se prispevalo k izdajanju najnovejših in verodostojnih bonitetnih ocen držav ter olajšalo razumevanje uporabnikov, je pomembno redno revidirati bonitetne ocene. Poleg tega je pomembno tudi izboljšati preglednost v zvezi z opravljenim raziskovalnim delom, osebjem, dodeljenim za pripravo bonitetnih ocen, in predpostavkami, na katerih temeljijo bonitetne ocene bonitetnih agencij v zvezi z državnim dolgom. |
(30) Da bi se prispevalo k izdajanju najnovejših in verodostojnih bonitetnih ocen držav ter olajšalo razumevanje uporabnikov, je pomembno redno revidirati bonitetne ocene. Za povečanje razumljivosti bonitetnih ocen bi bilo treba poleg rednih preverjanj dati na razpolago pregled, ki bi uporabniku omogočil razumeti, kako se izračunavajo bonitetne ocene. Poleg tega je pomembno tudi izboljšati preglednost v zvezi z opravljenim raziskovalnim delom, osebjem, dodeljenim za pripravo bonitetnih ocen, teritorialno prisotnostjo in predpostavkami, na katerih temeljijo bonitetne ocene bonitetnih agencij v zvezi z državnim dolgom in dolgom na poddržavni ravni. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(30a) Komisija bi morala preučiti možnost ustanovitve neodvisne evropske bonitetne agencije ali oblikovanja pravil, da se evropskim bonitetnim agencijam omogoči, da ob upoštevanju posebnih gospodarskih in socialnih okoliščin posameznih ocenjevanih držav članic izdajo nepristranske in objektivne ocene njihove kreditne sposobnosti. Komisija bi morala po potrebi predložiti ustrezne zakonodajne predloge. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(30b) Pri oceni državnih obveznic in obveznic na poddržavni ravni bi bilo treba javno objaviti fizično lokacijo skupin analitikov. Poleg tega bi morala biti za primerno dolg čas na kraju samem obvezna navzočnost skupine analitikov. Tudi čas, ki ga porabijo na kraju samem, bi bilo treba javno objaviti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 32 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(32) Glede na posebnosti bonitetnih ocen držav in z namenom zmanjšati tveganje nestanovitnosti je primerno od bonitetnih agencij zahtevati, da te bonitetne ocene objavljajo le v času po zaključku trgovanja na mestih trgovanja, ustanovljenih v Uniji, in najmanj eno uro pred njihovim odprtjem. |
(32) Glede na posebnosti bonitetnih ocen držav in z namenom zmanjšati tveganje nestanovitnosti je primerno od bonitetnih agencij zahtevati, da te bonitetne ocene objavljajo le v času po zaključku trgovanja na mestih trgovanja, ustanovljenih v Uniji, in najmanj eno uro pred njihovim odprtjem. Poleg tega se zdi primerno okrepiti pravila o ravnanju z zaupnimi informacijami. Bonitetna agencija bi morala imeti možnost, da zadrži javno razkritje zaupnih informacij, če taka zamuda najverjetneje ne bi zavajala javnosti in če lahko izdajatelj dejansko zagotovi zaupnost teh informacij. Prav tako bi bilo treba omejiti seznam oseb, ki lahko prejmejo informacije na podlagi pravila o obvestilu 12 ur pred objavo, ocenjevani subjekt pa bi jih moral jasno opredeliti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 32 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32a) Da bi lahko bolje obravnavala vprašanje državnih dolžniških instrumentov, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o ustanovitvi popolnoma neodvisne evropske bonitetne agencije, ki bo zadolžena za ocenjevanje kreditne sposobnosti dolžniških instrumentov držav članic. V tem poročilu bi bilo treba opredeliti, ali lahko obstoječa institucija opravlja nalogo ocenjevanja državnih dolžniških instrumentov. Poročilo bi moralo po potrebi vsebovati zakonodajni predlog. Nova evropska bonitetna agencija bi morala imeti dovolj osebja in virov za zagotavljanje visokokakovostne ocene. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 32 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32b) Glede na posebnosti ocen državnih dolžniških instrumentov in za preprečitev nevarnosti razširitve po vseh državah članicah bi bilo treba prepovedati izjave z napovedjo revizije določene skupine držav, tudi če jih spremljajo poročila o posamezni državi. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 c (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32c) Za spodbujanje konkurence bi bilo treba ustanoviti popolnoma neodvisno evropsko ustanovo za bonitetno ocenjevanje (ECRaF); v zvezi s tem bi bila dobrodošla vsaka obetavna, popolnoma neodvisna zasebna tržna pobuda za sprejetje novega akterja v tem sektorju. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 d (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32d) Bonitetne ocene držav so pomemben pokazatelj za vlagatelje in bi morale biti neodvisne, med drugim tudi od države. Kadar ima država dodatne podporne ukrepe, se lahko to navede s pojasnilom. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Stabilnost programa je lahko večja od posamezne ocene. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 e (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32e) V zvezi s pravom Unije za banke in druge družbe, ki niso naročile ocene ali se ne morejo zanesti na posle kreditnih zamenjav, s katerimi se trguje, ne bi smelo biti mogoče opraviti ocene, ki bi bila samodejno povezana z bonitetno oceno ali poslom kreditne zamenjave. Ta prepoved bi morala veljati, če se ocena opravi za regulativne namene ali za poslovne transakcije. Vse ocene tveganja teh subjektov se opravijo po metodologiji, ki jo potrdijo pristojni organi. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 f (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32f) Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem bi preučila alternativne modele vrednotenja in bonitetnega ocenjevanja na podlagi dejanskega tveganja neplačila izdajatelja. V tem poročilu bi morala opredeliti koristi tega modela v zvezi z oceno kreditne sposobnosti držav članic. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 g (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32g) Vloga bonitetnih agencij je priprava finančnih analiz in ocena kreditne sposobnosti. V nobenem primeru ne smejo presojati o ekonomskih politikah posameznih vlad ali oblikovati priporočil o tem. ESMA bi moral bonitetno agencijo, ki bi prekoračila svoja pooblastila, najprej javno opomniti in v primeru ponavljajočega se vmešavanja kaznovati, tudi z odvzemom licence. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 h (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32h) Spodbujati bi bilo treba manjše bonitetne agencije za vzpostavitev mreže evropskih bonitetnih agencij, bodisi v partnerskih bodisi v skupnih omrežnih strukturah z namenom izkoriščanja obstoječih virov in osebja, s čimer bi jim omogočili zagotavljanje večje pokritosti in konkurenčnost velikim bonitetnim agencijam, ki delujejo na čezmejni in svetovni ravni. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 i (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(32i) Mogoče bi moralo biti, da se bonitetne ocene bonitetnih agencij s sedežem v tretji državi lahko uporabijo v Uniji pod pogojem, da te ocene potrdi bonitetna agencija, ki ima sedež v Uniji in je registrirana v skladu s to uredbo. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(34) Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z vsebino primopredajne dokumentacije ob menjavi bonitetne agencije, vsebino, pogostostjo in predstavitvijo informacij o strukturiranih finančnih instrumentih, ki jih zagotovijo njihovi izdajatelji, uskladitvijo standardne ocenjevalne lestvice, ki jo morajo uporabljati bonitetne agencije, predstavitvijo informacij, vključno s strukturo, obliko, načinom in časom poročanja, ki jih bonitetne agencije razkrijejo ESMA v zvezi z EURIX, ter vsebino in obliko rednega poročanja o honorarjih, ki jih bonitetne agencije zaračunajo, za namene neprekinjenega nadzora ESMA. Komisija bi morala sprejeti te standarde z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe ter v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. |
(34) Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z vsebino, pogostostjo in predstavitvijo informacij o strukturiranih finančnih instrumentih, ki jih zagotovijo njihovi izdajatelji, uskladitvijo standardne ocenjevalne lestvice, ki jo morajo uporabljati bonitetne agencije, predstavitvijo informacij, vključno s strukturo, obliko, načinom in časom poročanja, ki jih bonitetne agencije razkrijejo ESMA v zvezi z EURIX, ter vsebino in obliko rednega poročanja o honorarjih, ki jih bonitetne agencije zaračunajo, za namene neprekinjenega nadzora ESMA. Komisija bi morala sprejeti te standarde z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe ter v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(35a) ESMA bi moral pri opravljanju svojih nalog v okviru te uredbe upoštevati ohranjanje skladnosti mednarodnih nadzornih standardov za bonitetne agencije in zagotavljanje globalne primerljivosti ocen. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(36a) Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati poročilo, po potrebi pa tudi predlog, v katerem oceni možnost za ustanovitev evropskega organa za dolžniške instrumente v okviru Komisije, ki bi bil odgovoren za upravljanje in usklajevanje vseh vprašanj v zvezi z letnimi načrti izdaje dolžniških instrumentov držav članic, podaljšanjem neporavnanega dolga in ocenjevanjem vzdržnosti javnega dolga vseh držav članic. Poleg tega bi moral tak evropski organ za dolžniške instrumente na enotnem spletišču redno objavljati vse podatke, povezane z javnim dolgom držav članic, primanjkljajem in drugimi makroekonomskimi kazalniki. Evropski organ za dolžniške instrumente sam ne bi bil bonitetna agencija in ne bi izdajal bonitetnih ocen, bi pa vlagateljem zagotavljal vse pomembne podatke o državnem dolgu in drugih makroekonomskih kazalnikih. Tako razkritje na enotnem spletišču bi preprečilo preveliko zanašanje na bonitetne ocene in okrepilo preglednost. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(36b) Komisija bi morala do konca leta 2012 predložiti poročilo o izvedljivosti mreže malih bonitetnih agencij, da bi povečala konkurenčnost na trgu. To poročilo bi moralo oceniti finančno in nefinančno pomoč ter pobude Unije za oblikovanje take mreže, pri tem pa upoštevati morebitno navzkrižje interesov zaradi tega javnega financiranja. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(37a) Komisija bi morala oceniti najnovejši razvoj dogodkov na področju regulative in nadzora, da bi ugotovila, ali so vlagatelji in širša javnost sposobni oblikovati svojo bonitetno oceno. To bi bilo mogoče doseči zlasti z znatnim povečanjem zahtev glede razkritja za izdajatelje in hkratnim zmanjšanjem dostopa bonitetnih agencij do nejavnih ali zaupnih informacij. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ta ocena zajema ves nadzorni in regulativni okvir EU, zlasti v zvezi s subjekti, kot so izdajatelji strukturiranih kreditnih vrednostnih papirjev (podrobne informacije o premoženju, ki je osnova za strukturirane vrednostne papirje), izdajatelji podjetniških instrumentov (omejitev na nejavne informacije bonitetnih agencij) ali izdajatelji državnih dolžniških instrumentov (več preglednosti v zvezi z nacionalnimi proračuni). | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 1 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 – točka (–a) (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 3 – odstavek 1 – točka (a) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 – točka (-aa) (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 3 – odstavek 1 – točka (b a) (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka (c) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 3 – odstavek 1 – točka w | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 – točka (c) Uredba (ES) št. 1060/2009 Article 3 – paragraph 1 – point w a (new) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 – točka (c) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 3 – odstavek 1 – točka w b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 5a | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 5b a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 55b b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 7 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6 – odstavek 3 – uvodni del | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 b (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6 – odstavek 3 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6a – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6a – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – naslov | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 4 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 5 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 6 – prvi pododstavek | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b – odstavek 7 – prvi pododstavek | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 6b a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka (a) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka (a) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavka 2 a in 2 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka (c) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavek 5a – pododstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka (c) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavek 5a – pododstavek 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka (d) – točka i Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavek 6 – uvodni del | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka d– točka ii Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavek 6 – točka aa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 – točka d– točka ii Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8 – odstavek 6 – točka - aa a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 1 – točka 10 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen -8a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8a – naslov | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8a – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 8b – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 1060/2009 Article 8b a (new) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Na podlagi prispevka Evropskega združenja bonitetnih agencij (EACRA): „Nenaročene bonitetne ocene že same po sebi ne vsebujejo neposrednega sodelovanja izdajatelja v procesu bonitetnega ocenjevanja. Obvestilu zadevnemu izdajatelju 12 ur pred bonitetno oceno pomeni opozorilo o njej. Poleg tega vlagatelji, ki zaprosijo za nenaročeno bonitetno oceno (in vedo ali celo želijo, da izdajatelj pri tem ni udeležen), ne potrebujejo izdajateljevega „končnega pregleda“. “ | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 10 – odstavek 1a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Na podlagi prispevka Evropskega združenja bonitetnih agencij (EACRA): Nenaročene bonitetne ocene že same po sebi ne vsebujejo neposrednega sodelovanja izdajatelja v procesu bonitetnega ocenjevanja. Obvestilu zadevnemu izdajatelju 12 ur pred bonitetno oceno pomeni opozorilo o njej. Poleg tega vlagatelji, ki zaprosijo za nenaročeno bonitetno oceno (in vedo ali celo želijo, da izdajatelj pri tem ni udeležen), ne potrebujejo izdajateljevega „končnega pregleda“.“ | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 10 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 10 – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 10 – odstavek 5 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 1 – točka 14 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 11a – odstavek 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 14 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 11a – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 1 – točka 17 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 19 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 1 – točka 18 – točka (b) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 21 – odstavek 4 a – točka a | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 1 – točka 18 – točka (b) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 21 – odstavek 4 – točka b | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 1 – točka 19 – točka (a) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 22a – naslov | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 1 – točka 19 – točka (b) Uredba (ES) 2009/1060 Člen 22a – odstavek 3 – pododstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 1 – točka 19 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 24 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 1 – točka 19 b (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 32 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 1 – točka 20 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 35a – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 1 – točka 20 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 35a – odstavek 4 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 20 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 35a – odstavek 5 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 1 – točka 20 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 35a – odstavek 5 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 1 – točka 21 – točka (b a) (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 36 a – odstavek 2 – točka i a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 1 – točka 24 – točka (b) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 39 – odstavek 4 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 24 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 39a a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 24 b (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 39 a b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 1 – točka (24 c) (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 40 a a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Določbe člena 8b(1) se uporabljajo samo za instrumente, izdane …* ali kasneje. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
______________ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
* UL Prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka (b) – točka (ii) Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – Oddelek B – točka 3 – točka 1 – točka a a | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe – akt o spremembi PRILOGA I – točka 1 – točka (b) – točka (ii) Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – Oddelek B – točka 3 – točka b a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe – akt o spremembi PRILOGA I – točka 1 – točka (b) – točka (iv) Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – Oddelek B – točka 3 – točka c a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – točka c Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga 1 – oddelek B – točka 3a | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Priloga I – točka 2 – točka d Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – Oddelek C – točka 8 – odstavek 1 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Priloga I – točka 4 – točka a Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – del D – del I – točka 1 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Priloga I – točka 4 – točka f Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – del D – del I – točka 5 – pododstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Priloga I – točka 4 – točka g Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – del D – del I – točka 6 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pri razkritju informacij je nevarno, da pride do špekulacij. Poleg tega je za izdajatelja pomembno, da se njegova namera o pripravi bonitetne ocene do objave rezultatov ocene obravnava zaupno. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Priloga I – točka 6 Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga I – del D – del III – točka 3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Priloga III – točka 1 – točka b Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga III – del I – točka 26 a do 26 f | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Priloga III – točka 1 – točka f Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga III – del I – točka 42 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Priloga III – točka 3 – točka a Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga III – del 3 – točka 3a | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Priloga III – točka 3 – točka b Uredba (ES) št. 1060/2009 Priloga III – del III – točka 4a | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
OBRAZLOŽITEV
1. Ozadje predloga
Dejavnost bonitetnih agencij močno vpliva na ravnanje gospodarskih in finančnih subjektov ter življenje javnih institucij ter še naprej vzbuja veliko zanimanje javnosti, spodbuja pa tudi živahno politično razpravo. Njihovo urejanje je zato eden od izredno občutljivih specifičnih vidikov splošnejšega procesa reforme delovanja finančnih trgov.
To tematiko so evropske institucije obravnavale pred nedavnim v Uredbi št. 1060/2009 in poznejši uredbi o spremembi št. 513/2011, povezani z reformo nadzora finančnega sektorja in zlasti namenjeni podelitvi posebnih pooblastil novoustanovljenemu nadzornemu organu (ESMA). Evropski parlament je to temo obravnaval junija 2011 v sprejeti nezakonodajni resoluciji (na podlagi sporočila Evropske komisije iz junija 2010), v kateri je poudaril, da je treba okrepiti zakonodajni okvir in zmanjšati preveliko zanašanje na bonitetne agencije.
V malo več kot dveletnem obdobju se že tretjič vračamo k tej temi, kar dokazuje, da gre za kompleksno vprašanje, hkrati pa tudi, da je treba najti učinkovitejšo rešitev za nekatera še nerešena vprašanja.
2. Najpomembnejši elementi predloga Komisije
(a) Razširitev področja uporabe uredbe tudi na obete glede bonitetnih ocen
Predlog uredbe Evropske komisije (COM(2011)747) o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 se osredotoča zlasti na težave pri tem, kako zmanjšati preveliko zanašanje – zlasti vlagateljev in izdajateljev vrednostnih papirjev – na zunanje ocene bonitetnih agencij in posledično spodbuditi uporabo notranjih ocen.
Predlog Evropske komisije razširja področje uporabe pravil tudi na obete glede bonitetnih ocen. V spremenjenem besedilu se zlasti poziva, naj bonitetne agencije sporočijo, v kolikem času se predvideva sprememba ocene.
(b) Spremembe v zvezi z uporabo bonitetnih ocen
Člen 5a nove uredbe določa, da se določene finančne institucije pri oceni kreditne sposobnosti subjekta ne smejo zanašati le na zunanje bonitetne ocene. Ta določba je v skladu z načeli, ki jih je za zmanjšanje zanašanja na ocene agencij oktobra 2010 določil Odbor za finančno stabilnost. Namen drugih predlogov sprememb je omiliti tveganje prekomernega zanašanja udeležencev na finančnih trgih na ocene, ko gre za strukturirane finančne instrumente. Izdajatelji strukturiranih finančnih instrumentov bodo morali hkrati zaprositi za dve bonitetni oceni dveh različnih agencij.
Nazadnje se, kar zadeva kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in upravitelje alternativnih investicijskih skladov, zakonodajalca poziva, naj v fazi prenosa zakonodaje Skupnosti vključi načelo preprečevanja prekomernega zanašanja na bonitetno oceno.
(c) Neodvisnost bonitetnih agencij
Gre za niz sprememb, namenjenih reševanju navzkrižja interesov, ki nastaja zaradi modela „izdajatelj plača“ in delničarjev bonitetnih agencij. Zlasti so določena nekatera načela: (a) najvišji prag udeležbe vsakega družabnika ali delničarja agencije v drugi bonitetni agenciji je določen na 5 %; (b) načelo rotacije (ki se uporablja za naročene bonitetne ocene) za bonitetne agencije, ki jim izdelavo ocene naroči izdajatelj, s čimer se prepreči, da bi ista agencija opravljala nalogo več kot tri leta ali več kot eno leto, če ocenjuje več kot deset dolžniških instrumentov izdajatelja. Namen obvezne rotacije bonitetnih agencij je povečati konkurenco na bonitetnem trgu
(d) Sporočanje bonitetnih ocen
Predlog zaostruje obveznosti na področju sporočanja bonitetnih ocen izdajateljem, tako da ima ocenjevana institucija dovolj časa in priložnosti, da preveri, ali vsebuje ocena napake, in jo izpodbija.
(e) Bonitetne ocene državnega dolga
Vprašanje bonitetnih ocen državnega dolga je poglavje, ki ga je treba obravnavati posebej. Prvič je to vprašanje izpostavljeno zato, da se poudari potreba po okrepitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno državnega dolga v katerikoli obliki, da bi dosegli kakovostnejšo oceno. Člen 8(2) določa, da morajo bonitetne agencije presoditi oceno državnega dolga vsakih šest namesto vsakih dvanajst mesecev. Te ocene je treba sporočiti samo zaprtim trgom in vsaj eno uro pred odprtjem mest trgovanja EU. Za bonitetne agencije so predvidene nove obveznosti v zvezi s preglednostjo, zlasti kar zadeva uporabo človeških virov, ki se uporabljajo za izdajo ocen.
(f) Vprašanje evropske bonitetne agencije
V nasprotju s pozivom Evropskega parlamenta v njegovi resoluciji z dne 8. junija 2011, predlog spremembe uredbe (ES) št. 1060/2009 ne vsebuje predlogov o ustanovitvi Evropske bonitetne agencije. Primerno bi bilo v tem poročilu ponovno sprožiti razpravo o tej temi.
(g) Druge pomembne novosti zadevajo: preverjanje metodologij, ki jih uporabljajo bonitetne agencije, s strani organa ESMA, in uvedbo režima civilnopravne odgovornosti bonitetnih agencij na podlagi načela prevalitve dokaznega bremena.
V splošnem gre za zelo pomembne točke, s katerimi se lahko v veliki meri strinjamo, je pa treba kljub temu pojasniti in okrepiti nekatere vidike, da pri izvajanju ukrepov ne bi povzročili nezaželenih učinkov.
3. Predlogi poročevalca
Del predlogov sprememb gre v smeri besedila Komisije, medtem ko je namen drugih odpreti vprašanja, ki v predlogu nove uredbe niso obravnavana, predstaviti inovativne predloge in pokazati možne alternative rešitve. Ti predlogi sprememb zadevajo zlasti:
Specifične točke iz predlogov sprememb so:
1) preseganje sedanje opredelitve „bonitetnih ocen“ v smislu „mnenja“, ki se nadomesti z novo opredelitvijo, ki temelji na obravnavi ocene kot „dejavnosti storitve informiranja“;
2) prepoved nenaročene bonitetne ocene v zvezi z državnim dolgom ter poziv Komisiji, naj določi, ali bi lahko obstoječe institucije ocenjevale kreditno sposobnost držav članic EU, oziroma za ta namen ustanovi organ;
3) potrebo po novi natančni reviziji veljavnih predpisov poleg tiste, ki je že predvidena v novem predlogu uredbe, da bi razveljavili vse določbe, ki javne in zasebne akterje zavezujejo k samodejnemu upoštevanju bonitetnih ocen in njihovih posledic (zlasti v zvezi z pogodbenimi določbami, ki predvidevajo samodejno prodajo obveznic v primeru zniževanja ocen, ter določbami, ki predvidevajo predčasno odplačilo, če ocena pade pod določen prag);
4) uvedbo prepovedi navzkrižnih deležev, če gre za upravljanje ali nadzor več kot ene bonitetne agencije, bonitetne agencije pa ne smejo imeti deležev ali finančnih interesov v ocenjevanih subjektih; uvedbo prepovedi kapitalskega deleža oziroma finančnih interesov v ocenjevanih subjektih za bonitetne agencije;
5) omejitev možnosti nakupa ali združitev bonitetnih agencij, ki so že dosegle pomemben obseg poslovanja na področju dejavnosti bonitetnih ocen v EU;
6) možnost uvedbe omejitve tržnih deležev v zvezi s količino in/ali vrednostjo bonitetnih ocen finančnih subjektov in strukturiranih produktov;
7) poveritev naloge organu ESMA, da vsako leto predstavi oceno učinkovitosti in uspešnosti delovanja bonitetnih agencij na podlagi natančnih meril;
8) možnost, da izdela organ ESMA nove predloge v zvezi z načini plačevanja, ki bodo omogočili, da bo izbiranje in plačevanje bonitetnih agencij popolnoma neodvisno od ocenjevanega subjekta.
Glavni cilj je torej odpreti razpravo, ki bo upoštevala različne pristope in stališča, kljub temu pa dosegla cilj, da bodo dobile bonitetne agencije ustrezno mesto, pri čemer bodo njihove ocene štele kot informacije, ki jih je treba upoštevati, ne da bi imele poseben status ter samodejne posledice za dejavnost gospodarskih in finančnih subjektov ter javnih institucij z negativnimi procikličnimi učinki. V tem smislu je treba prekiniti razmere, ko bonitetne agencije o rokih in načinih sporočanja ocen pogosto odločajo enostransko, ne da bile sporočene informacije bistveno nove ali izvirne, zlasti ko gre za analizo stanja in obetov javnih uprav.
MNENJE Odbora za pravne zadeve (3.5.2012)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah
(COM(2011)0747 – C7‑0420/2011 – 2011/0361(COD))
Pripravljavka mnenja: Cecilia Wikström
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pripravljavka mnenja se je želela pri pripravi tega mnenja za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve čim bolj osredotočiti na poglavitne pristojnosti Odbora za pravne zadeve. To pomeni, da zaradi skladnosti s členom 49(2) Poslovnika vanj ni vključila več področij, na katerih ima morda trdna stališča o nekaterih delih predloga. Poleg tega se je Odbor za pravne zadeve odločil, da bo njegovo mnenje osredotočeno izključno na vprašanje civilne odgovornosti, da bi lahko dosegel širše soglasje o enem od ključnih elementov v pristojnosti odbora. Po dolgih in temeljitih pogajanjih med političnimi skupinami je bilo doseženo soglasje o civilni odgovornosti, ki je povzročilo skoraj soglasno podporo v odboru.
Civilna odgovornost
Zagotoviti je treba, da bodo bonitetne agencije upoštevale predpise te uredbe. Parlament, še posebej Odbor za pravne zadeve, je pozval k vključitvi splošnih predpisov, ki urejajo civilno odgovornost, za namerne kršitve določb te uredbe in njihove kršitve iz malomarnosti. To pa še ne pomeni, da so lahko samodejno sprejemljivi kateri koli predlagani predpisi.
Pripravljavka mnenja meni, da so potrebne nekatere spremembe, če naj bi vzpostavili ustrezno ravnotežje med zainteresiranimi stranmi in spoštovali temeljna pravna načela.
Poročevalka želi pojasniti, kakšno vlogo ima organ ESMA v tem postopku. Najprej je potrebna tehnična sprememba člena 24(2)(d), ki bo uvedla izraz „huda malomarnost“ v sedanje postopke. ki jih organ ESMA uporablja za nadzor bonitetnih agencij. S tem bi uskladili sedanji postopek za ugotavljanje kršitev s terminologijo, ki se uporablja v novih predpisih, ki urejajo odgovornost. Poleg tega poročevalka predlaga črtanje predlagane opredelitve hudo malomarnega ravnanja bonitetne agencije kot „resne opustitve“, saj ne bi prispevala k jasnosti glede na to, da pojma „resna opustitev“ ne opredeli.
Poročevalka bi poleg tega rada ustvarila povezavo med predlaganim postopkom za ugotavljanje civilne odgovornosti in veljavnimi nadzornimi ukrepi organa ESMA. Zato predlaga, da sodišče, ki odloča o primeru, zaprosi za mnenje organ ESMA, razen če je očitno, da to ni potrebno, in upošteva morebitno formalno odločitev tega organa. Tako bi se omejilo tveganje, da bi organ ESMA in sodišča sprejeli različna stališča o tem, ali je bila kršena zakonodaja.
Predlaga spremembo predlogov 35a(4), saj se ne strinja, da bi bilo treba za bonitetne agencije uvesti obrnjeno dokazno breme, s čimer bi dokazali njihovo nedolžnost pri ugotavljanju, ali je kršitev vplivala na rezultate bonitetnega ocenjevanja. Vlagatelj, ki trdi, da je utrpel škodo, je dolžan dokazati, da je naložbena odločitev temeljila na napačnem bonitetnem ocenjevanju kot posledici kršitve uredbe s strani bonitetne agencije.
Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med udeleženimi stranmi v pravnem sporu v zvezi z drugimi spremembami odbora, poročevalka predlaga, naj bo pristojno sodišče države članice, v kateri je imel vlagatelj, ki je utrpel škodo, stalno prebivališče ob nastanku škode.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednja predloga sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Člen 1 – točka 19 a (novo) Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 24 – odstavek 2 – točka d | ||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | ||||||||||||||||||||||||||||
Tehnični predlog spremembe, ki vključuje izraz huda malomarnost, ki je bil uveden ob pregledu uredbe v analizi nadzornega odbora organa ESMA. | ||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 1 – točka 20 Uredba (ES) št. 1060/2009 Člen 35a | ||||||||||||||||||||||||||||
|
POSTOPEK
Naslov |
Sprememba Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0747 – C7-0420/2011 – 2011/0361(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 30.11.2011 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 30.11.2011 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Cecilia Wikström 21.11.2011 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
25.1.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
26.4.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 1 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Vytautas Landsbergis, Eva Lichtenberger, Axel Voss |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Karin Kadenbach |
||||
POSTOPEK
Naslov |
Sprememba Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0747 – C7-0420/2011 – 2011/0361(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
15.11.2011 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 30.11.2011 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 30.11.2011 |
JURI 30.11.2011 |
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
IMCO 29.2.2012 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Leonardo Domenici 10.5.2011 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
20.12.2011 |
29.2.2012 |
26.4.2012 |
|
|
Datum sprejetja |
19.6.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 5 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Elena Băsescu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Pablo Zalba Bidegain |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sari Essayah, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Mario Mauro, Sirpa Pietikäinen, Emilie Turunen |
||||
Datum predložitve |
24.8.2012 |
||||