POROČILO o strategiji kohezijske politike EU za območje Atlantika

11.7.2012 - (2011/2310(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Alain Cadec

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji kohezijske politike EU za območje Atlantika

(2011/2310(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana“ (COM(2011)0782),

–   ob upoštevanju zaključkov Sveta o strategiji EU za območje Atlantika, sprejetih dne 14. junija 2010,

–   ob upoštevanju strategij Evropske unije za regijo Baltskega morja in za Podonavje,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo[1],

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z naslovom „Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana“ (ECO/306),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij o sporočilu Komisije z naslovom „Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana“,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o cilju 3: prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja[2],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A7-0222/2012),

A.  ker ima območje Atlantika več značilnosti, ki zahtevajo politične odgovore na evropski ravni:

– to je dinamičen morski prostor,

– to je prostor z občutljivim morskim okoljem,

– to je prostor, ki je zahodna vstopna točka Unije,

– to je prostor, ki leži na obrobju EU;

B.  ker so se razmere zaradi evropske krize poslabšale in ker se je zmanjšala stopnja razvitosti na velikem delu območij, ki spadajo v območje Atlantika;

C. ker območje Atlantika sestavljajo raznovrstna območja, katerih velik del še vedno ni dosegel povprečne ravni dohodkov v EU, zato zanj še vedno velja konvergenčni cilj za namene evropske kohezijske politike;

D. ker je makroregionalna strategija bistvena za povečanje dinamike območja Atlantika, saj ponuja skupni pristop za:

– spopadanje s skupnimi izzivi in vprašanji, s katerimi se srečujejo atlantske države in regije;

– spodbujanje sinergij med različnimi instrumenti in ravnmi delovanja, ki obstajajo v politikah prostorskega načrtovanja;

– sodelovanje akterjev na terenu (zasebni sektor, regionalni in lokalni javni organi, organizacije civilne družbe) pri oblikovanju in izvajanju politik prostorskega načrtovanja;

E.  ker bo morala biti strategija namenjena vsem atlantskim regijam EU, tudi obalnim regijam Rokavskega preliva in Irskega morja, najbolj oddaljenim regijam ter čezmorskim državam in ozemljem, ter bo morala upoštevati medsebojne vplive med atlantskimi in severnomorskimi regijami;

F.  ker moramo navedenim območjem zagotoviti trajnostni razvoj na področju okolja, družbe in gospodarstva;

Politika prostorskega načrtovanja za Atlantik

1.  želi, da bi bil pristop k strategiji širši, tako da bi se določila dogovorjena strateška vizija za prihodnji razvoj območja Atlantika, ki bi vključevala ozemeljsko razsežnost, razvijala povezave med kopnim in morjem ter vzpostavila okvir za boljše upravljanje politike pomorskega in kopenskega prostorskega načrtovanja v atlantskih regijah;

2.  zahteva, da se v procesu strategije za območje Atlantskega oceana v celoti upoštevajo dragocene izkušnje, pridobljene pri razvoju obstoječih makroregionalnih in drugih nadnacionalnih strategij, zlasti v zvezi z vprašanji kot so upravljanje, razvoj politike, komunikacija in lastništvo ter cilji in ocenjevanje;

3.  meni, da je kohezijska politika bistveni instrument za spopadanje z izzivi teritorialne politike EU in prispevek k spodbujanju notranjega razvoja regij makroregije;

4.  zahteva, da se v strategiji in akcijskem načrtu veliko pozornosti nameni delovnim mestom, rasti in naložbam v regijah na obalah in v notranjosti;

5.  zahteva oblikovanje stalne strukture za pomorsko prostorsko načrtovanje za območje Atlantika, ki jo bodo sestavljale regije, zadevne države članice in Komisija in katere cilj bi bilo usklajevanje opredeljene strategije in spremljanje izvajanja akcijskega načrta z medsektorskega in nadnacionalnega vidika;

6.  meni, da je integrirano upravljanje morskih in pomorskih podatkov na ravni Unije bistvenega pomena za izkoriščanje pomorskih možnosti; poziva Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za izboljšanje upravljanja in dostopnosti podatkov;

7.  meni, da je potrebno odločno ukrepanje za ohranitev ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti ter za zmanjšanje ogljičnega odtisa v tem območju;

8.  meni, da morajo imeti morsko ribištvo, zlasti obrtni in priobalni ribolov, ter ribogojske dejavnosti osrednjo vlogo v politikah pomorskega prostorskega načrtovanja, ker lahko odločilno prispevajo k večji gospodarski rasti ter ustvarjanju blaginje in delovnih mest; meni, da bi morala regionalizacija skupne ribiške politike omogočiti uvedbo pristopa ekosistemskega upravljanje, prilagojenega potrebam območja Atlantika, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se v okviru izvajanja skupne ribiške politike in načrtov upravljanja predhodno posvetuje z regionalnimi svetovalnimi sveti;

9.  poziva k vzpostavitvi lokalnih, regionalnih in čezmejnih partnerstev, da bi izboljšali zmogljivosti za preprečevanje in upravljanje tveganj v Atlantiku, zlasti v primeru nesreč na morju in kopnem, naravnih katastrof in kaznivih dejavnosti (piratstvo, nezakonita trgovina, nedovoljen ribolov), ter uvedbi zadostnih in prilagodljivih mehanizmov za odpravo posledic in nadomestilo nastale škode; poziva k ustanovitvi evropske službe obalne straže;

10. poziva k izboljšanju obstoječih sistemov spremljanja plovil, takojšnji uveljavitvi okrepljenih pristojnosti Evropske agencije za pomorsko varnost in sklenitvi sporazumov o izmenjavi podatkov med pristojnimi organi, da se omogoči prepoznavanje in sledenje ladjam ter obravnavanje groženj, kot so čezmejna kazniva dejanja, tihotapstvo, nedovoljen ribolov in nezakonita trgovina; poudarja pomembnost spodbujanja uvedbe in izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo), da bi zagotovili sisteme podpore iskanju in reševanju v Atlantiku; ponovno poudarja, da mora Unija zagotoviti dolgoročno financiranje programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti, ki zlasti prispeva k preprečevanju tveganj na morju in njihovemu obvladovanju;

11. meni, da je ozemeljska razsežnost strategije bistvena, da bi postale atlantske regije dostopnejše, in da bi se morala osredotočiti na povezavo območja Atlantika z evropsko celino, povezovanje prometnih, energetskih in informacijskih omrežij, razvoj podeželja in mest v zaledju ter boljše povezave med kopnim in morjem, vključno z najbolj oddaljenimi in otroškimi regijami;

12. meni, da morske avtoceste omogočajo odpiranje atlantskih regij, krepitev trgovine, spodbujanje gospodarske dejavnosti pristanišč, povečanje dinamike turizma in zmanjšanje emisij CO2; meni, da je pomembno, da se v ukrepih za zmanjšanje emisij CO2 upoštevajo pomorska trgovina v Atlantskem oceanu in posebnosti najbolj oddaljenih regij, kjer je pomorski tovorni in potniški promet bistven za zagotavljanje učinkovite teritorialne, socialne in ekonomske kohezije; zahteva, da so te regije upravičene do podpore instrumenta za povezovanje Evrope;

13. zaradi trajnosti pomorskih avtocest in v skladu s strategijo Evropa 2020 spodbuja vzpostavitev posebnih priporočil v zvezi s plovili, z namenom spodbujati vključevanje pogonskih sistemov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, ter uporabo konstrukcijskih meril, ki so zahtevna z vidika učinkovitosti, udobja, zmogljivosti, varnosti, pozicioniranja in telekomunikacij; poudarja, da bi morala biti taka priporočila osredotočena na povečanje učinkovitosti te vrste prevoza, hkrati pa varovati okolje in olajšati povezovanje z drugimi prometnimi omrežji in načini prevoza;

14. meni, da je nujno izboljšati povezanost atlantskih regij s preostalo Evropo z naložbami v prometno infrastrukturo v skladu z multimodalnim načelom;

15. poudarja potrebo po učinkovitem čezmejnem usklajevanju in sodelovanju za izgradnjo in uporabo cestnih in železniških infrastruktur, vključno z železniškimi progami za visoke hitrosti, letališči, pristanišči na morju in celinskih vodah, terminali v notranjosti in logistiko, da bi razvili bolj trajnosten in multimodalen prometni sistem;

16. poudarja gospodarski in ozemeljski pomen pristanišč in meni, da je obstoj železniških in rečnih povezav z njihovim zaledjem temeljni pogoj za njihovo konkurenčnost;

17. izraža obžalovanje, da predlogi Komisije v zvezi z osrednjim omrežjem vseevropskih prometnih omrežij ne vključujejo koridorja, ki bi zajemal celotno območje Atlantika, ter da je v tem osrednjem omrežju predlaganih premalo atlantskih pristanišč; meni, da je treba druga atlantska pristanišča vključiti med vozliščna pristanišča, in napoveduje, da bo pripravil ustrezne predloge;

18. ponovno poudarja ugodnosti, ki jih prinaša vzpostavitev enotnega evropskega neba za krepitev teritorialne kohezije s pomočjo povečanega prometa med regionalnimi letališči v Uniji, zato poziva Komisijo, naj za dosego tega cilja v predvidenih rokih zagotovi uporabo funkcionalnih blokov zračnega prostora;

Industrijska politika za Atlantik

19. upa, da bo strategija z ustrezno industrijsko politiko podprla konkurenčnost dinamičnih gospodarskih sektorjev v atlantskih regijah; meni, da bi morali javni organi podpreti naložbe zasebnega sektorja na področju raziskav in razvoja, inovacij, razvoja grozdov in podpore malih in srednjih podjetij.

20. zahteva, da se prav posebna pozornost nameni regijam, v katerih se prestrukturirajo podjetja in sektorji ter se zapirajo ali selijo podjetja, da bi spodbudili njihovo ponovno industrializacijo z ustvarjanjem sinergij med pristaniško dejavnostjo, logistiko in razvojem pomožnih industrij z večjo dodano vrednostjo; poleg tega poziva k oblikovanju mehanizma izmenjave najboljših industrijskih praks med regijami atlantskega loka;

21. meni, da bi morala strategija spodbujati morsko in pomorsko raziskovanje in olajševati dostop podjetij do pridobljenih podatkov, da bi izboljšali znanstvena spoznanja o morskem okolju, spodbujali inovacije v pomorski industriji in omogočili trajnostno izkoriščanje morskih virov;

22. meni, da bi morala strategija vsebovati velikopotezno socialno razsežnost za spodbujanje usposabljanja in dostopa mladih do pomorskih poklicev, utrditev struktur zaposlovanja, ki so trenutno povezane z morjem, ter njihove vloge pri tem, da se ohrani prebivalstvo na obalnem območju, pa tudi za ustvarjanje novih specializacij, ki bodo lahko prispevale k trajnostnemu razvoju ribiških območij in izboljšanju kakovosti življenja na njih;

23. poudarja, da so obnovljivi morski viri energije industrijska panoga prihodnosti, ki bo omogočila omilitev podnebnih sprememb in energetske odvisnosti Unije, doseganje večje energijske trajnostnosti v atlantskih regijah in uresničevanje ciljev Evropa 2020; opozarja, da je območje Atlantika posebej primerno za spodbujanje takih energij, in meni, da mora zasebne naložbe v ustrezne tehnologije, zlasti plavajoče vetrne elektrarne ter energija valovanja in plimovanja, spremljati javna podpora;

24. poudarja strateški pomen pomorskega prometa ob atlantski obali ter povezav med najbolj oddaljenimi regijami in celinskimi območji; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za poenostavitev upravnih formalnosti v pristaniščih, ne da bi izgubila zmožnost, da nadzira in preverja pravilnost dejavnosti in tovora;

25. opozarja na gospodarski pomen pomorskih industrij v atlantskih regijah, zlasti ladjedelništva, ki se v nekaterih atlantskih regijah spopada z izjemno težkimi razmerami in za katero mora Komisija pomagati najti rešitve; poziva Komisijo, naj znova sproži pobudo LeaderSHIP 2015, da bi okrepila konkurenčnost tega sektorja v mednarodni konkurenci;

26. poudarja pomen dejavnosti, povezanih s morskim ribištvom in ribogojstvom v atlantskih regijah ter pozdravlja javno podporo za obnovo in posodobitev ribiških plovil ter za posebno razlikovanje pri posebnostih in potencialu malega priobalnega ribolova in gojenja školjk;

27. poudarja, da je treba spodbujati socialno, ekonomsko in okoljsko trajnostne oblike turizma, ki so lahko pomemben vir dodane vrednosti za atlantske regije, hkrati pa varujejo njihov ekosistem in biotsko raznovrstnost; poudarja, da je mogoče s podpiranjem navtičnega turizma razviti športne dejavnosti in povečati turistično križarjenje;

28. poudarja bogastvo atlantskega morskega dna in meni, da bo strategija morala olajšati trajnostno raziskovanje in izkoriščanje tega dna;

Akcijski načrt 2014–2020

29. poziva k zunanji razsežnosti strategije, ki bi spodbujala nekatere cilje in privabljala mednarodne naložbe za izkoriščanje obstoječih priložnosti, in predlaga, naj bo trženje območja Atlantika kot prostora za naložbe, obisk in poslovanje ključni element akcijskega načrta;

30. poziva Komisijo, naj oblikuje atlantsko makroregijo in predlaga akcijski načrt za izvajanje strategije v obdobju 2014–2020;

31. poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri izdelavi, izvajanju, oceni pregledu akcijskega načrta, pri čemer bi tesno sodelovali regionalni in lokalni javni organi, atlantske države članice, zainteresirane strani iz zasebnega sektorja in organizacije civilne družbe;

32. poudarja, da se bodo za akcijski načrt uporabila obstoječa evropska finančna sredstva, ne da bi ustvarili nove proračunske instrumente;

33. predlaga, naj bo akcijski načrt povezan z regionalno politiko EU, celostno pomorsko politiko, raziskovalno in inovacijsko politiko (Obzorje 2020) ter instrumentom za povezovanje Evrope; meni, da je bistveno ustvariti sinergije z drugimi evropskimi politikami na področju raziskav in inovacij, prometa, okolja, energetike, tehnologije, turizma, ribištva in ribogojstva ter mednarodnega sodelovanja;

34. opozarja na pomembno vlogo, ki bi jo lahko imele Evropske investicijske banke, projektne obveznic in javno-zasebna partnerstva pri financiranju naložb, potrebnih v okviru strategije;

35. vztraja, da prihodnja atlantska strategija temelji na tematskih stebrih strategije Evropa 2020, kar bo omogočilo celostno povezovanje tematskih vsebin s sektorskimi politikami; v tem smislu meni, da morajo biti cilji in tematska osredotočenost, predlagani za pet skladov, ki spadajo v skupno strategijo evropske kohezijske politike za prihodnje programsko obdobje, ogrodje akcijskega načrta; poudarja cilje krepitve raziskav, tehnološkega razvija in inovacij, povečanja konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, podpore prehodu na nizkoogljično gospodarstvo ter spodbujanja trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

36. zahteva uvedbo zavezujoče usmeritve pogodb o partnerstvu in operativnih programov k prednostnim nalogam makroregionalnih strategij, ki jih zadevajo, da bi zagotovili tesno usklajevanje ukrepov iz operativnih programov in prednostnih nalog makroregionalnih strategij, da bi se strukturna sklada uporabljala veliko bolj učinkovito in bi se ustvarila dodana vrednost na regionalni ravni; poudarja, da mora ta zavezujoča usmeritev veljati ne le za operativne programe, ki se navezujejo na cilj teritorialnega sodelovanja kohezijske politike (INTERREG), temveč tudi za operativne programe vsake regije v območju Atlantika;

37. podpira priznavanje in vključevanje predhodno obstoječih strategij, projektov ter izkušenj na področju teritorialnega sodelovanja, ki bi lahko akcijskemu načrtu zagotovili smernice delovanja ter politične in operativne prednostne naloge; prav tako poziva, naj se akcijski načrt upošteva pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih programov teritorialnega sodelovanja, povezanih s strategijo; meni tudi, da mora nadnacionalni sklop cilja evropskega teritorialnega sodelovanja obsegati tehnično podporo za izvajanje akcijskega načrta, zlasti z omogočanjem izmenjave dobre prakse in mreženjem;

38. meni, da so večregionalni operativni programi in programi, ki se financirajo iz več skladov, kot tudi integrirane teritorialne naložbe zelo pomembni instrumenti za omogočanje izvajanja akcijskega načrta;

39. predlaga, da bi morala letna poročila o izvajanju za zadevne programe vsebovati oceno, kako programi prispevajo k ciljem strategije za atlantsko območje in k izvajanju akcijskega načrta;

40. poudarja potencial, ki ga skrivajo najbolj oddaljene regije kot naravni laboratorij za izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na področju obnovljivih virov energije in pomorskega gospodarstva; poudarja pomen turističnega sektorja za te regije in možnosti, ki obstajajo za ustvarjanje logističnih platform, ki olajšujejo prevoz blaga med Evropo in drugimi svetovnimi gospodarstvi;

41. poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj najdejo sinergije med svojimi politikami in prednostnimi nalogami akcijskega načrta;

42.  opozarja, da sodelovanje pri strategiji evropskih skladov, ki se upravljajo neposredno ali deljeno, predvideva, da je treba opredeliti prilagojen sistem upravljanja in nadzora, ter zato poziva k vzpostavitvi platforme za upravljanje akcijskega načrta, ki bo upravičencem ponujala informacijski in komunikacijski modul ter spodbujala usklajevanje med različnimi organi, pristojnimi za upravljanje sredstev;

43. priporoča, da bi strategija za območje Atlantika oceana najprej dosegla soglasje o strateški viziji za atlantsko območje, ki bo referenca za akcijski načrt 2014–2020; nadalje meni, da bi moral ta akcijski načrt:

-    določiti ključne prednostne naloge in ukrepe ter opredeliti vodilne projekte;

-     jasno opredeliti vloge in odgovornosti za vse zainteresirane strani na področju politike in izvajanja;

-     opredeliti ključne cilje in niz kazalnikov za merjenje njihovega uresničevanja;

-     doseči dogovor o postopku ocenjevanja in vmesnem pregledu dosežkov; ter

-     opredeliti potrebne vire za izvajanje akcijskega načrta;

44. opozarja, da je bil za leti 2012 in 2013 vzpostavljen Atlantski forum, in sicer v obliki pripravljalnih ukrepov, ki jih je predlagal Parlament, da bi vključili vse akterje v oblikovanje akcijskega načrta; poudarja, da Parlament, pobudnik foruma, pri njem igra osrednjo vlogo;

45. predlaga, naj akcijski načrt sprejme Atlantski forum, in poziva prihodnje irsko predsedstvo, naj bo potrditev akcijskega načrta s strani Evropskega sveta prednostna naloga v času njegovega predsedovanja, s poudarkom na rezultatih, verodostojnem postopku spremljanja in stalnega ocenjevanja ter načrtovanju vmesnega pregleda;

46.  poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe podobnih makroregionalnih strategij v drugih regijah, kjer bi to lahko omogočilo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast;

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0089
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0285.

OBRAZLOŽITEV

Politične okoliščine

Komisija je v odgovor na politične zahteve Sveta in Parlamenta za strategijo za območje Atlantskega oceana 21. novembra 2011 objavila sporočilo z naslovom „Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana“.

Javni in zasebni atlantski partnerji bodo v letih 2012 in 2013 sodelovali pri pripravi akcijskega načrta, v katerem bodo predlagani natančni ukrepi. Strategija se bo nato začela izvajati leta 2014 in bo upravičena do evropskega, nacionalnega in regionalnega financiranja. Cilj tega poročila je pripraviti konkretne predloge za opredelitev političnih prednostnih nalog akcijskega načrta.

Potreba po evropski politični strategiji za območje Atlantskega oceana

Območje Atlantskega oceana zaznamuje več značilnosti:

· to je dinamičen pomorski prostor zaradi obnovljivih morskih virov energije, pomorskega prometa, pomorskih industrij, turizma in ribištva;

· morsko okolje na tem območju je občutljivo in ga je treba ohraniti;

· ta prostor je zahodna vstopna točka Unije, zato ima strateški položaj v Evropi;

· gre za prostor, ki leži na obrobju Evropske unije, s čimer se zastavlja vprašanje njegovega odpiranja in povezanosti s preostalo Evropo.

Ta vprašanja presegajo nacionalne meje in zahtevajo politične odgovore na območju ob atlantski obali.

Parlament s tem poročilom želi, da bi bila strategija za območje Atlantskega oceana makroregionalna, zato da bi spodbujala sinergije med različnimi instrumenti in različnimi ravnmi delovanja, ki obstajajo v politikah prostorskega načrtovanja. Makroregionalni pristop bo omogočil tudi sodelovanje akterjev na terenu (zasebni sektor, regionalni in lokalni javni organi, organizacije civilne družbe) pri opredelitvi in izvajanju ciljev strategije.

Prednostne naloge strategije

Parlament s poročilom zahteva, naj strategija temelji na dveh temah:

· načrtovanje pomorskih in kopenskih prostorov in poudarjanje povezovanja med kopnim in morjem;

· spodbujanje gospodarske strukture atlantskih regij z industrijsko politiko, prilagojeno njihovim posebnostim.

Politika prostorskega načrtovanja za Atlantski ocean

Strategija bo morala spodbujati trajnostno izkoriščanje Atlantskega oceana z usklajenim upravljanjem vseh človeških dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje. Za ohranitev ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti ter za zmanjšanje ogljičnega odtisa bo potrebno odločno ukrepanje.

S strategijo si bo treba prizadevati tudi za izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje in upravljanje tveganj v Atlantskem oceanu, zlasti v primeru nesreč, naravnih katastrof in kaznivih dejavnosti. Treba bo izboljšati usklajevanje med partnerji na področju pomorske varnosti, nadzora morja in civilne zaščite.

Te pomorske vidike bo treba dopolniti in okrepiti z ukrepi na področju teritorialne kohezije. Strategija bo tako pripomogla k odpiranju atlantskih regij, medsebojnemu povezovanju prometnih, energetskih in informacijskih omrežij, razvoju podeželja in mest v zaledju ter intenziviranje povezav med kopnim in morjem. Parlament v poročilu priporoča predvsem razvoj morskih avtocest in prometnih infrastruktur, ki povezujejo atlantske regije s preostalo Evropo.

Industrijska politika za Atlantik

Strategija bo morala podpreti konkurenčnost dinamičnih gospodarskih sektorjev v atlantskih regijah. Naložbe zasebnega sektorja bodo tako spremljali javni organi na različnih ravneh odločanja na področju raziskav in razvoja, inovacij, poklicnega usposabljanja, razvoja grozdov in naložb malih in srednjih podjetij.

V poročilu so opredeljene glavne industrijske panoge, ki sestavljajo gospodarsko strukturo območja Atlantskega oceana in ki jih mora strategija upoštevati:

· obnovljivi morski viri energije

· pomorski promet in pristaniške storitve,

· pomorske industrije, zlasti ladjedelništvo,

· ribolov in ribogojstvo,

· turizem in navtika.

Izvajanje strategije

Strategija bo namenjena vsem evropskim atlantskim regijam, tudi obalnim regijam v Rokavskem zalivu in Irskem morju, najbolj oddaljenim regijam ter čezmorskim državam in ozemljem. Razvila bo tudi ukrepe na področju mednarodnega sodelovanja.

Strategija bo povezala različne vpletene partnerje, zlasti države članice, lokalne in regionalne javne organe ter organizacije civilne družbe in organizacije iz zasebnega sektorja. Izvajati se bo začela leta 2014 in bo usklajena s prihodnjim večletnim finančnim okvirom v obliki akcijskega načrta.

Strukturni skladi in celostna pomorska politika bodo temelj tega akcijskega načrta. Treba bo tudi olajšati sinergije z drugimi evropskimi politikami (raziskave, energetika, okolje, ribištvo, mednarodno sodelovanje) ter politikami držav članic in regionalnih in lokalnih organov.

Strategija si bo morala prizadevati za boljšo uporabo obstoječih evropskih finančnih sredstev, ne da bi ustvarjala nove proračunske instrumente. Treba bo bolje usmeriti obstoječe politike o atlantskih temah v vseh sektorjih. V poročilu se tako zahteva, da se za prihodnje programsko obdobje strukturnih skladov uvede zavezujoča usmeritev operativnih programov k prednostnim nalogam makroregionalnih strategij, ki jih zadevajo.

Struktura akcijskega načrta

Akcijski načrt za strategijo bo pripravljen leta 2012 v okviru Atlantskega foruma, ki se bo financiral v okviru pripravljalnega ukrepa Parlamenta. Pri tem delu bodo sodelovali vsi vpleteni akterji. Parlament, ki ga bo zastopal poročevalec, bo pri tem imel vodilno vlogo.

Poročevalec predlaga, naj bo akcijski načrt organiziran po naslednji strukturi:

I- Odpiranje atlantskih regij

· (a) Razvoj morskih avtocest in trajnostnega pomorskega prometa

· (b) Povezava območja Atlantskega oceana s preostalo Evropo

· (c) Spodbujanje povezave med kopnim in morjem

II- Podpiranje konkurenčnosti atlantskih industrijskih panog

· (a) Podpiranje morskih in pomorskih raziskav in razvoja ter inovacij

· (b) Podpiranje naložb podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij

· (c) Spodbujanje poklicnega usposabljanja in dostopa mladih do pomorskih poklicev

· (d) Spodbujanje razvoja pomorskih grozdov

· (e) Omogočanje trajnostnega izkoriščanja naravnih virov iz morskega okolja

III- Ohranjanje atlantskega okolja

· (a) Ohranjanje morske biotske raznovrstnosti in pokrajin

· (b) Zmanjšanje ogljičnega odtisa

· (c) Izboljšanje znanstvenih spoznanj o morskem okolju

IV- Odzivanje na grožnje in izredne razmere

· (a) Olajšanje izmenjav informacij o pomorski varnosti in nadzoru morja ter opazovanju morskega okolja

· (b) Usklajevanje prizadevanj na področju civilne zaščite

· (c) Skupni boj proti kriminalu in nezakonitim praksam

Poročevalec v okviru priprave akcijskega načrta meni, da so naslednji ukrepi zanimivi primeri dobrih praks, ki si zaslužijo, da jih partnerji uporabijo kot vodilo pri razmisleku:

IME	PODROČJE	CILJ
ATCLUSTERS	industrijski grozdi	spodbujati sodelovanje industrijskih grozdov na območju Atlantskega oceana za njihov lažji razvoj
SEAS-ERA	raziskave	usklajevati različne programe raziskovanja morja v okviru Evropskega raziskovalnega prostora (uresničitev načrta za raziskovanje morja za atlantski bazen)
KIMERAA	morski viri	razviti niše odličnosti v pomorskem gospodarstvu z gradnjo mostov med znanstvenimi spoznanji in podjetji na področju morskih virov
MARINE KIC	morski viri	vzpostavitev platforme za raziskave, usposabljanje in inovacije, da se omogoči trajnostno izkoriščanje morskih virov
MARMED	morski viri	uporabiti morske vire v biomedicini v sodelovanju z industrijo
AUXNAVALIA	ladjedelniška industrija	izboljšati konkurenčnost pomožne industrije ladjedelniškega sektorja s spodbujanjem prenosa tehnologij
PROPOSSE	pomorski promet	spodbujati pomorski promet na kratke razdalje kot alternativo za druge načine prevoza blaga
Waterborne Technology Platform	pomorski promet	spodbujati stalen dialog med zasebnim sektorjem in javnimi organi na različnih ravneh za opredelitev industrijske strategije za pomorski promet (na področju raziskav in razvoja, usposabljanja ter upoštevanja socialnih in okoljskih standardov)
MAREN	obnovljivi morski viri energije	olajšati dostop industrije do kakovostnih rezultatov raziskav na področju obnovljivih morskih virov energije
ENERGYMARE	obnovljivi morski viri energije	vzpostavitev mreže nadnacionalnega sodelovanja za spodbujanje in razvoj obnovljivih morskih virov energije, zlasti s preskušanjem eksperimentalnih prototipov
ATLANTIC POWER	obnovljivi morski viri energije	opredeliti nove tržne niše in določiti programe usposabljanja, prilagojene potrebam sektorja obnovljivih morskih virov energije
ARCOPOLPLUS	onesnaževanje morja	izboljšati pomorsko varnost in zmogljivost priprave in posredovanja atlantskih regij v primeru onesnaženja obale zaradi ogljikovodikov in strupenih snovi
ANCORIM	obalna tveganja	vzpostavitev mreže za izmenjavo znanja in dobrih praks za izboljšanje zmogljivosti upravljanja obalnih tveganj (urbanizacija, obalna erozija, onesnaževanje itd.)
DURATINET	prometna infrastruktura	ustvariti odlično omrežje za spodbujanje dolge življenjske dobe, varnosti in trajnosti prometnih infrastruktur na območju Atlantskega oceana
BATTERIE	prometna infrastruktura	izboljšati učinkovitost multimodalnih logističnih verig, zlasti učinkovito medsebojno povezovanje intermodalnih prometnih omrežij
START	promet	olajšati potovanja z javnimi prometnimi sredstvi v regijah na območju Atlantskega oceana z izboljšano intermodalnostjo in jasnejšim obveščanjem na vstopnih točkah regij (letališča, pristanišča, železniška središča)
CFA-EFFIPLAT	železniški promet	ustvariti nadnacionalno mrežo, ki jo bodo sestavljali javni organi ter javni in zasebni železniški, logistični in pristaniški subjekti, ki sodelujejo pri izboljšanju železniškega in intermodalnega prometa v atlantskem koridorju za prevoz blaga
MARLEANET	poklicno usposabljanje na pomorskem področju	vzpostaviti mrežo centrov za poklicno usposabljanje na pomorskem področju na območju Atlantskega oceana
PRESPO	ribištvo	spodbujati trajnostni mali priobalni ribolov, ki prispeva k ohranjanju delovnih mest v ribiškem sektorju in k dinamiki obalnih regij
CLIMATLANTIC	ogljični odtis	razvijati strategije za zmanjšanje ogljičnega odtisa na lokalni in regionalni ravni
NEA2	navtična industrija	omogočiti usklajen trajnostni razvoj navtične industrije v atlantskih regijah (dejavnosti, marine, industrije, trgovine in storitve) s krepitvijo sodelovanja na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju

MNENJE Odbora za promet in turizem (4.6.2012)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji kohezijske politike EU za atlantsko regijo
(2011/2310(INI))

Poročevalka: Silvia-Adriana Ţicău

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomembnost tesnejšega povezovanja atlantske regije z vseevropskimi prometnimi omrežji; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru prihodnjih smernic za vseevropska prometna omrežja in instrumenta za povezovanje Evrope spodbujajo razvoj celovitega multimodalnega prometnega sistema v atlantski regiji, pri čemer naj se osredotočijo tako na os sever–jug kot na os vzhod–zahod in upoštevajo tudi posebnosti najbolj oddaljenih regij; poudarja, da je treba dati prednost trajnostnim oblikam prevoza, kot so železnica, celinske plovne poti in morske avtoceste, da bi se ublažili zastoji v cestnem prometu, in da je treba natančno določiti logistična področja ter področja prehajanja z ene vrste prometa na drugo ter opraviti analizo stroškov in koristi za uporabo vseh vrst infrastrukture;

2.  poudarja potrebo po učinkovitem čezmejnem usklajevanju in sodelovanju za izgradnjo in uporabo cestnih in železniških infrastruktur, vključno z železniškimi progami za visoke hitrosti, letališči, pristanišči na morju in celinskih vodah, terminali v notranjosti in logistiko, da bi razvili bolj trajnosten in multimodalen prometni sistem; ponovno opozarja na pomembnost zračnega in morskega prometa in obrobnih letaliških in pristaniških infrastruktur za socialno in ekonomsko kohezijo najbolj oddaljenih regij atlantskega območja; poudarja tudi, da je treba spodbujati mobilnost med atlantsko obalo in drugimi obalami, zlasti sredozemsko, da se zagotovijo učinkovite prometne povezave;

3.  priznava pomembnost razvoja atlantskih pristanišč EU, vključno s terminali za nafto in plin ter ureditvami za intermodalni prevoz; poudarja, da bi morala biti taka infrastruktura zgrajena v skladu z najvišjimi evropskimi in mednarodnimi standardi za varstvo obalnih regij in za zdravje ljudi in njihovo varnost ter po opravljenih ustreznih presojah vplivov na okolje;

4.  meni, da je treba dati posebno prednost usklajevanju in sodelovanju med morskimi pristanišči ter povezavam z otoki in regijami v notranjosti, tudi po celinskih plovnih poteh in boljših povezavah z zaledjem, in tako zagotoviti, da bo rast pomorskega prometa koristila vsem delom te regije; v zvezi s tem ponavlja pomen sprejema celovitega pristopa k upravljanju pomorskih in obalnih območij in notranjosti, zlasti s spodbujanjem projektov, ki krepijo povezave med kopnim in morjem;

5.  poudarja, da je treba povečati obseg, učinkovitost in konkurenčnost pomorskega prevoza na kratke razdalje v Atlantskem oceanu kot inovativen in okolju prijazen način za izboljšanje in razvejanje vseevropskih prometnih omrežij, spodbujati dejavnost majhnih in obrobnih pristanišč ter prispevati k zmanjšanju zastojev in emisij v cestnem prometu; poudarja, da je v okviru prihodnjih smernic za vseevropska prometna omrežja in instrumenta za povezovanje Evrope pomembno dati prednost razvoju morskih avtocest; poziva atlantske države in uprave morskih pristanišč, naj sklenejo memorandume o soglasju za spodbujanje razvoja morskih avtocest ob atlantski obali, ki bi vključevale tudi tretje države;

6.  zaradi trajnosti pomorskih avtocest in v skladu s strategijo Evropa 2020 spodbuja vzpostavitev posebnih priporočil v zvezi s plovili, z namenom spodbujati vključevanje pogonskih sistemov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, ter uporabo konstrukcijskih meril, ki so zahtevna z vidika učinkovitosti, udobja, zmogljivosti, varnosti, pozicioniranja in telekomunikacij; poudarja, da bi morala biti taka priporočila osredotočena na povečanje učinkovitosti te vrste prevoza, hkrati pa varovati okolje in olajšati povezovanje z drugimi prometnimi omrežji in načini prevoza;

7.  poziva k izboljšanju obstoječih sistemov spremljanja plovil, takojšnji uveljavitvi okrepljenih pristojnosti Evropske agencije za pomorsko varnost in sklenitvi sporazumov o izmenjavi podatkov med pristojnimi organi, da se omogoči prepoznavanje in sledenje ladjam ter obravnavanje groženj, kot so čezmejna kazniva dejanja, tihotapstvo, nezakoniti ribolov in nezakonita trgovina; poudarja pomembnost spodbujanja uvedbe in izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo), da bi zagotovili sisteme podpore iskanju in reševanju v Atlantskem oceanu; ponovno poudarja, da mora Unija zagotoviti dolgoročno financiranje programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti, ki zlasti prispeva k preprečevanju tveganj na morju in njihovemu obvladovanju;

8.  ponovno poudarja ugodnosti, ki jih prinaša vzpostavitev enotnega evropskega neba za krepitev teritorialne kohezije s pomočjo povečanega prometa med regionalnimi letališči v Uniji, zato poziva Komisijo, naj za dosego tega cilja v predvidenih rokih zagotovi uporabo funkcionalnih blokov zračnega prostora;

9.  meni, da bi morala politika o letališki infrastrukturi na atlantskem območju upoštevati posebnosti gibraltarskega letališča, brez poseganja v ustrezna pravna stališča Kraljevine Španije ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem se nahaja letališče;

10. poudarja potrebo po trajnostnem razvoju glavnih gonilnikov gospodarske rasti na atlantskem območju, zlasti pomorskega prometa, ladjedelništva, ribolova in ribogojstva, turizma ter pridobivanja energije na morju iz vetra, valovanja in plimovanja, pa tudi potrebo po spodbujanju raziskav na področju obnovljivih virov energije in diverzifikacije energetskih virov EU in dobavnih poti energije; poudarja pomen celovite pomorske politike EU za skladen in usklajen nadaljnji razvoj prej omenjenih pomorskih gospodarskih sektorjev na atlantskem območju;

11. poudarja, da imajo najbolj oddaljene regije, ki so del globalne razsežnosti atlantske strategije, potencial kot preskusna območja za trajnostno upravljanje oceanov, morij in obalnih območij; poudarja, da njihova lokacija zagotavlja možnosti za raziskovanje in preizkušanje na področjih energije morja, boja proti podnebnim spremembam, varnosti preskrbe s hrano, varstva biotske raznovrstnosti, spodbujanja ribogojstva ter raziskovanja biotehnologij in mineralov; zato poziva, naj se najbolj oddaljene regije zaradi svojih posebnosti upoštevajo pri razvoju pomorskega in zračnega prometa;

12. poudarja pomembnost trajnostnega, odgovornega in visoko kakovostnega turizma za prenovo atlantskega območja ter ustvarjanje kakovostnih nesezonskih delovnih mest; zato poudarja, da je treba varovati in spodbujati privlačnost atlantskih obalnih območij, pokrajin in kulturne dediščine ter razviti alternativne in tematske turistične proizvode, da bi se okrepil profil regije kot turistične destinacije in zagotovilo trajnostno gospodarstvo; poziva k boljši uporabi podpornih programov EU za turizem in k ukrepom za večjo seznanjenost z razpoložljivimi instrumenti za financiranje;

13. ponavlja, da so privlačnost, konkurenčnost in dinamika atlantskih obalnih območij odvisne od krepitve njihovega turističnega potenciala; zato poudarja pomen podaljšanja turističnih sezon ter diverzifikacije produktov in strank za odpravo učinkov sezonskosti, spodbujanje številnih prednosti teh območij s spodbujanjem tudi navtičnega turizma, križarjenj, zdraviliškega turizma in kulturnega turizma ter za spodbujanje ukrepov, ki bodo zagotovili povezovanje dejavnosti na obalnih in pomorskih območjih s turističnimi produkti v notranjosti; poudarja, da je treba ublažiti učinek turističnih dejavnosti in infrastrukture na okolje ter poskrbeti za upravljanje obalnih območij in zaledja tako, da se zagotovi trajnost teh območij, njihovih živalskih in rastlinskih vrst ter krajine;

14. poudarja, da je pri krepitvi kakovostnih turističnih zmogljivosti pomembno vključevati agroživilsko proizvodnjo in predelavo rib, zlasti tisto, ki izhaja iz tradicionalnega kmetijstva in ribištva; priporoča krepitev kratkih trženjskih verig, da se prispeva k zadrževanju dodane vrednosti na tem območju;

15. vztraja, da je treba ponovno vzpostaviti privlačnost pomorskih poklicev in tistih, ki so povezani z ribiškim, ribogojnim in predelovalnim sektorjem, da bi se lahko mladim ponudilo več zaposlitvenih priložnosti, strokovno pomorsko znanje pa bi ostalo v atlantski regiji;

16. poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 sprejme akcijski načrt za strategijo za območje Atlantskega oceana, ki bo zajemal vodilne projekte, v katere bodo vključene vse zadevne zainteresirane strani, institucionalne in upravne ravni, gospodarski in družbeni akterji in regionalni partnerji, pri tem pa naj uporabi vse razpoložljive finančne instrumente; meni, da mora Komisija tudi v prihodnje redno pregledovati izvajanje prednostnih projektov in skupaj s sodelujočimi državami članicami zagotavljati potrebna finančna sredstva za njihovo hitrejšo uresničitev;

17. poziva Komisijo, naj v svoj akcijski načrt vključi cilj, da Atlantski ocean postane vzorčna regija za čist ladijski promet ter pomorsko varnost in zaščito; meni, da so ti cilji bistveni pri ohranjanju in krepitvi možnosti regije na področju turizma;

18. ponovno poudarja, da člen 349 PDEU priznava, da je treba upoštevati posebnosti najbolj oddaljenih regij Unije, ki se nahajajo večinoma na atlantskem območju in so zlasti otoške in zelo oddaljene; poziva Komisijo, naj v svoji atlantski strategiji prizna velik pomen zračnemu in pomorskemu prometu za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo najbolj oddaljenih regij;

19. poudarja, da je pomembno razviti zunanjo razsežnost pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in jo internacionalizirati, ob izkoriščanju strateškega položaja najbolj oddaljenih regij, in tako, ko je to ustrezno, spodbujati sodelovanje čezatlantskih partnerjev EU v Atlantskem forumu;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	31.5.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdi Cristiano Allam, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Antonio Cancian, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Juozas Imbrasas, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Werner Kuhn, Eva Lichtenberger, Gesine Meissner, Mike Nattrass, Hubert Pirker, Dominique Riquet, Petri Sarvamaa, Debora Serracchiani, Laurence J.A.J. Stassen, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Thomas Ulmer, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Cozzolino, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Sabine Wils, Janusz Władysław Zemke
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Patrizia Toia

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Catherine Bearder, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Ryszard Czarnecki, Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Markus Pieper, Monika Smolková, Ewald Stadler, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonello Antinoro, Cornelia Ernst, Pat the Cope Gallagher, Jens Geier, Lena Kolarska-Bobińska, James Nicholson, Ivari Padar, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter, Czesław Adam Siekierski, Patrice Tirolien