POROČILO o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2011
17.7.2012 - (2011/2317(INI))
Odbor za peticije
Poročevalec: Giles Chichester
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2011
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o razpravah Odbora za peticije,
– ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju členov 24, 227, 228, 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 48 in 202(8) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7-0240/2012),
A. ker je – v skladu s Protokolom 30 k pogodbi – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah že postala pravno zavezujoča z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe[1]; in ker ista pogodba vzpostavlja pravno podlago za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter za evropsko državljansko pobudo;
B. ker je uredba o evropski državljanski pobudi začela veljati 1. aprila 2012 in ker je Parlament odgovoren za organizacijo javnih predstavitev za uspešne pobude, za katere je bilo zbranih več kot milijon podpisov iz najmanj sedmih držav članic;
C. ker je Odbor za peticije dolžan nenehno preverjati in, kjer je to mogoče, krepiti svojo vlogo, zlasti kar zadeva razvoj demokratičnih načel, kot sta večanje udeležbe državljanov v procesu odločanja v okviru EU ter izboljšanje preglednosti in odgovornosti; in ker odbor pri svojih rednih dejavnostih tesno sodeluje z državami članicami, Komisijo, evropskim varuhom človekovih pravic in drugimi telesi, da bi zagotovil popolno spoštovanje črke in duha zakonodaje EU;
D. izraža zadovoljstvo glede oblikovanja enotne storitve za državljane, ki iščejo informacije ali želijo vložiti pritožbo ali tožbo preko portala „Vaše pravice v Evropski uniji“;
E. pozdravlja sodno prakso Sodišča Evropske unije glede razlage člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katero morajo institucije držav članic, kot izhaja iz sodne prakse v zadevi ERT, prednostne temeljne pravice iz prava Unije upoštevati tudi, kadar želijo z nacionalnimi ukrepi omejiti temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja PDEU;
F. ker evropski državljani in rezidenti upravičeno pričakujejo, da bodo zadeve, ki jih sprožijo pri Odboru za peticije, rešene brez nepotrebnega odlašanja v pravnem okviru Evropske unije, od katere pričakujejo, da bo uveljavljala njihove pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter zlasti zaščitila njihovo naravno okolje, zdravje, svobodo gibanja, dostojanstvo ter temeljne pravice in svoboščine;
G. ker bi morale evropske institucije v odnosu do državljanov EU zagotavljati več informacij in biti bolj pregledne;
H. ker je bilo za dopustne označenih 998 peticij, od teh je bilo 649 posredovanih Komisiji v nadaljnjo preiskavo v skladu s členoma 258 in 260 pogodbe; 416 peticij je bilo označenih za nedopustne;
I. ker lahko postopek vlaganja peticij dopolnjuje druge evropske instrumente, ki so na voljo državljanom, kot je možnost vložitve pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic ali Evropski komisiji;
J. ker je bilo število nedopustnih peticij v letu 2011 še vedno precejšnje, kar ponovno kaže, da bi moral Parlament okrepiti svoja prizadevanja za obveščanje državljanov o omejitvah svojega področja delovanja v zvezi s pravico do peticije; ker so posamezniki, lokalne skupnosti ter prostovoljna, dobrodelna in poklicna združenja v dobrem položaju, da lahko ocenijo učinkovitost evropske zakonodaje, saj se nanaša nanje, in da državljane opozorijo na morebitne pomanjkljivosti, ki jih je treba analizirati za zagotovitev boljšega in primerljivega izvajanja zakonodaje EU v vseh državah članicah;
K. ker glede na statistično analizo v tem poročilu nemški državljani še vedno vlagajo največje število peticij, čeprav se to sorazmerno zmanjšuje, sledijo pa španski in italijanski državljani;
L. ker se področje uporabe in način delovanja pravice do peticije, ki sta v skladu s pogodbo zagotovljena vsem državljanom in rezidentom EU, razlikujeta od drugih pravnih sredstev, ki so na voljo državljanom, na primer vložitve pritožbe pri Komisiji ali varuhu človekovih pravic, in ker se države članice, ki krizo uporabljajo kot pretvezo, vedno pogosteje odločajo za zapostavljanje te pravice, kar je pomemben pomislek za evropske državljane;
M. ker glavni pomisleki glede splošne teme okolja zadevajo slabo in pogosto napačno uporabo direktive o presoji vplivov na okolje[2] in okvirne direktive o odpadkih[3] s strani držav članic in njihovih podnacionalnih subjektov; ker peticije o domnevnih kršitvah direktiv o pticah in habitatih pogosto izražajo zaskrbljenost zaradi velike izgube biotske raznovrstnosti, ki je posledica večjih projektov, ki se načrtujejo na območjih Natura 2000, in ker so peticije, ki zadevajo gospodarjenje z vodami, razkrile hude primere onesnaževanja ter izrazile zaskrbljenost zaradi možnih učinkov projektov na trajnost in kakovost vodnih virov;
N. ker trenutno poteka revizija direktive o presoji vplivov na okolje in ker poročilo Odbora za peticije o vprašanjih, povezanih z odpadki, razkriva resne pomanjkljivosti v več državah članicah; ker izvajanje te direktive ostaja nezadostno in ker te težave ne bo mogoče rešiti z revizijo, temveč z učinkovitejšim nadzorom Komisije;
O. ker je pravica evropskih državljanov in rezidentov do zakonito pridobljenega premoženja še vedno razlog za vznemirjenje več tisoč ljudi, kakor so pokazale peticije na to temo, ki še vedno prihajajo, in ker – če pristojni organi ne bodo rešili tega problema – ni pravih možnosti za obnovitev pravne varnosti ali zaupanja v zagotovila, da bo prišlo do oživitve čezmejnega trga stanovanj, kar bo imelo resne posledice z vidika obetov okrevanja gospodarstva, in ker je v letu 2011 prispelo 70 peticij v zvezi s španskim zakonom o obalnih območjih, pri čemer je bilo pri 51 peticijah mogoče razbrati, da prihajajo s strani španskih državljanov ali skupin španskih državljanov, ostalih 19 peticij pa so vložili državljani drugih držav;
P. ker je Odbor za peticije v svojem prejšnjem letnem poročilu zelo pozitivno ocenil sodelovanje s Komisijo in Evropskim varuhom človekovih pravic, kar zadeva obravnavanje peticij in pritožb, in ker je Odbor za peticije večkrat zaprosil Komisijo, naj ga redno obvešča o napredovanju postopkov za ugotavljanje kršitev, katerih vsebina je bila prav tako predmet peticij;
Q. ker vlagatelji v številnih peticijah trdijo, da so bila sredstva EU zlorabljena ali poneverjena, v drugih navajajo domnevno slabo delovanje uprave EU, vključno z navzkrižji interesov v vplivnih agencijah, ali pa pozivajo k spremembam v politikah EU;
R. ker poročilo Komisije o državljanstvu EU iz leta 2010 potrjuje pomanjkljivosti in težave, s katerimi se ljudje srečujejo zaradi slabega delovanja notranjega trga, na kar opozarjajo peticije, zlasti kar zadeva prosto gibanje državljanov EU in njihovih družinskih članov, pod pogojem, da v EU prebivajo zakonito, dostop do pravic na področju socialne varnosti, vzajemno priznavanje kvalifikacij, ovire za invalide, vprašanja na področju družinskega prava in množične izgone na podlagi etnične ali državne pripadnosti, s katerimi se soočajo Romi, pa tudi vprašanja v zvezi z dvojno obdavčitvijo;
S. ker so državljani tudi leta 2011 vložili precejšnje število peticij, v katerih opozarjajo na pomen preprečevanja nepopravljive izgube biotske raznovrstnosti v zvezi z območji Natura 2000 ter zagotavljanja zaščite območij, opredeljenih v direktivi o habitatih;
T. ker je Sodišča EU s sodbo z dne 14. septembra 2011 v zadevi T-308/07 pritrdilo pritožbi vlagatelja peticije proti sklepu Odbora za peticije o nedopustnosti peticije in tako jasno izrazilo, da mora Parlament, ko peticije označi za nedopustne, za to podati dobro utemeljitev;
U. ker sta za učinkovito delo odbora bistveni hitrost in temeljitost in bi bilo ti mogoče še izboljšati, zlasti z optimizacijo časa obravnave peticij in sistematizacijo postopka za njihovo presojo;
1. ugotavlja, da so peticije, prejete leta 2011, še naprej osredotočene na domnevne kršitve prava EU na področjih okolja, pravosodja in notranjega trga, kar odraža poglede državljanov na to, ali evropska zakonodaja, kot jo države članice prenesejo v svojo zakonodajo in izvajajo, dejansko zagotavlja pričakovane rezultate in odgovarja pravu EU;
2. ugotavlja, da državljani vlagajo vedno več peticij in drugih predložitev, s katerimi iščejo pravno in finančno odškodovanje pri vprašanjih, ki v skladu s členom 227 Pogodbe in členom 51 Listine o temeljnih pravicah ne sodijo v področja pristojnosti EU, kot so na primer zahteve za pregled izračunov nacionalnih pokojnin, razveljavitve sodb nacionalnih sodišč, podpora predlogom za ponovno določitev evropskih meja, prisiliti banko, naj odobri osebni kredit itd.; v celoti podpira ukrepe pristojnih generalnih direktoratov Evropskega parlamenta za iskanje rešitev za obravnavanje teh predložitev državljanov, pri čemer se upoštevajo obveznosti Parlamenta kar zadeva njegovo korespondenco z državljani;
3. je prepričan, da bi bil najboljši način za uresničevanje vloge in odgovornosti Odbora za peticije ter za krepitev njegove prepoznavnosti, učinkovitosti in preglednosti, če bi se izboljšale njegove možnosti, da na plenarno zasedanje prenese vprašanja, ki so pomembna za evropske državljane, in če bi se okrepile njegove zmožnosti, da posluša priče, vodi preiskave in organizira predstavitve na kraju samem;
4. opozarja, da se je Parlament, kar zadeva postopke za organizacijo javnih predstavitev uspešnih evropskih državljanskih pobud, kot so določene v členu 11 Uredbe 211/2011 (EU), odločil, da je Odbor za peticije samodejno udeležen pri vsaki predstavitvi, skupaj z vodilnim odborom, ki ima zakonodajne pristojnosti na področju vsebine peticije; meni, da je to potrditev vloge odbora kot telesa, ki ima največ izkušenj pri neposrednih stikih z državljani, kar zagotavlja enoten postopek za vse uspešne državljanske pobude; poziva konferenco predsednikov, naj odobri pojasnitev tozadevnih pristojnosti odbora v točki XX Priloge VII Poslovnika; obenem poudarja, da je treba javnosti jasno razložiti razliko med peticijo v skladu s členom 227 PDEU in državljansko pobudo;
5. pozdravlja odločitev Parlamenta, da na svoji spletni strani razvije veliko bolj praktičen in prepoznaven portal za peticije, ki bo državljanom v okviru člena 227 Pogodbe in člena 202 poslovnika Evropskega parlamenta ter člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah olajšal dostop do postopka za vlaganje peticij, jim zagotovil informacije ter jim omogočil vlaganje peticij v uporabniku prijaznejšem okolju in podpisovanje peticij z elektronskim podpisom; meni, da bi moral ta portal zagotavljati tudi praktične povezave do drugih oblik pravnega varstva, ki so na voljo na evropski in nacionalni ali regionalni ravni ter celovit pregled pristojnosti Odbora za peticije in določati okvir prakse javne uprave, ki bi temeljil na vzoru portala CURIA, uradnega portala Sodišča Evropske unije;
6. potrjuje svojo odločenost, da bo s svojim političnim vplivom še naprej spodbujal in branil temeljne pravice in svoboščine državljanov v tistih dopustnih zadevah, ki utegnejo biti naslovljene na odbor, v tesnem sodelovanju s Komisijo in ustreznimi organi v državah članicah Unije;
7 poziva Odbor za peticije, naj preuči posledice sodne prakse iz zadeve ERT za zanesljivost peticij in razišče vprašanje, s katerimi dejanskimi ovirami se srečujejo državljani EU, ko zaprosijo za predhodno odločbo Sodišča Evropske unije, da bi v postopkih pred nacionalnimi sodišči pridobiti zanesljivo razlago temeljnih vprašanj evropske zakonodaje;
8. meni, da je pomembno okrepiti sodelovanje s parlamenti in vladami držav članic, in sicer na temelju vzajemnosti in, kadar je to potrebno, spodbujati organe držav članic k prenosu in uporabi zakonodaje EU ob popolni preglednosti;
9. poudarja pomen sodelovanja Komisije z državami članicami in obžaluje brezbrižnost nekaterih držav članic kar zadeva prenos in izvajanje evropske zakonodaje na področju okolja;
10. meni, da države članice postopka vlaganja peticij ne bi smele izkoriščati ali uporabljati za politične namene, nasprotno, ta postopek bi moral biti objektiven in odražati stališče Evropskega parlamenta;
11. pozdravlja konstruktivno sodelovanje med Odborom za peticije in službami Evropskega varuha človekovih pravic in ponovno potrjuje svojo odločenost podpirati varuha pri odkrivanju primerov slabega upravljanja institucij EU in ukrepanju proti njim;
12. poziva Komisijo, naj Odboru za peticije posreduje podrobnosti – in statistično analizo – o pritožbah evropskih državljanov, ki jih raziskuje, vključno s dobljenimi rezultati in izvorom pritožb;
13. meni, da bi, kar zadeva delovanje postopkov za ugotavljanje kršitev v skladu s členoma 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Komisija morala zagotoviti enako obravnavo peticij, ki so naslovljene na Parlament, in pritožb, ki so naslovljene na Komisijo;
14. meni, da lahko natančnejša in zapisana postopkovna pravila o interni pripravi, izvedbi in zlasti vsebinski oceni potnih stroškov delegacij v okviru odbora prispevajo k večji učinkovitosti in usklajenosti dela Odbora za peticije;
15. meni, da je pravilno izvajanje okvirne direktive o odpadkih v vseh državah članicah izjemno pomembno, in zato poziva države članice, ki imajo na določenih območjih težave pri ravnanju z odpadki, naj ukrepajo odločno in hitro;
16. ponavlja, da je večkrat pozval države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti v skladu z Direktivo 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;
17. iskreno podpira osnovni cilj španskega zakona o obalnih območjih, namreč da se območje španske obale zaščiti pred čezmerno pozidavo, da bi se tako ohranila za prostoživeče živali in prihodnje generacije; vseeno z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vprašanje tega zakona še naprej predstavlja težavo za vlagatelje peticij, še posebej za španske državljane; podpira prizadevanja vlagateljev peticij za reševanje težav, povezanih s tem zakonom in njegovim izvajanjem, pri čemer zlasti opozarja na sklep Odbora za peticije o oblikovanju delovne skupine, da bi vprašanje temeljiteje preučil;
18. meni, da je trenutno v gospodarskem interesu vseh zagotoviti, da se odpravi pravna negotovost v zvezi s premoženjem, na katero bi utegnil vplivati zakon o obalnih območjih; pozdravlja napoved španske vlade o nameri po revidiranju zakona o obalnih območjih, da bi prihodnjo zaščito španske obale uskladila z gospodarsko rastjo ter s tem zagotovilo večjo pravno varnost lastnikom premoženja; poziva špansko vlado, naj pomiri interese tistih, ki so v dobri veri kupili posesti, in skupnosti, ki so vedno bivale v trajnostnem sožitju z morjem; španske oblasti zlasti poziva, naj obravnavajo specifično vprašanje uporabe zakona, da ta ne bi spodbujala arbitrarnih, retroaktivnih ali asimetričnih odločitev, temveč zagotavljala predpisani postopek, pravico do pritožbe, primerno odškodnino in dostop do informacij;
19. poziva Komisijo, naj okrepi direktivo o presoji vplivov na okolje z določitvijo jasnejših parametrov, kar zadeva neodvisnost strokovnih študij, skupne pragove EU, maksimalni časovni okvir za postopek – vključno z dejanskim javnim posvetovanjem –, zahtevo po obrazložitvi odločb, obvezno oceno razumnih drugih možnosti in kakovosten nadzorni mehanizem;
20. poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice izvajale in izvrševale direktivi o pticah in habitatih, ter boljši prenos in uporabo Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;
21. opozarja na veliko število vlagateljev peticij, ki se na Odbor za peticije obračajo s svojimi osebnimi pritožbami, ki zadevajo podporo za mlade in družine v Nemčiji na splošno ter še posebej nemške urade za podporo mladim, in poudarja odločenost odbora, da v okviru svojih pristojnosti in pristojnosti Evropske unije konstruktivno prispeva k preučitvi pritožb vlagateljev peticij proti oblastem; dodaja, da pri tem ne sme posegati v notranje neodvisne upravne postopke v državah članicah;
22. je odločen postopek za peticije oblikovati bolj učinkovito, pregledno, nepristransko in ob varovanju pravic do sodelovanja članov Odbora za peticije tako, da lahko obravnava peticij tudi v različnih fazah postopka vzdrži sodno presojo;
23. poudarja, da se morajo peticije obravnavati neprekinjeno tudi ob prehodu v novo zakonodajno obdobje in posledični menjavi osebja;
24. udeležba članov Parlamenta na misijah za ugotavljanje dejstev se mu ne zdi samo pravica Parlamenta do sodelovanja, temveč njegova obveznost do vlagateljev peticij;
25. poziva, da se kot del prizadevanj za izboljšanje dela odbora poziva oblikuje postopek, ki bi vključeval misije za ugotavljanje dejstev in bi na eni strani zagotavljal pravico vseh članov te misije, da predstavijo svoj pogled na dejstva, na drugi strani pa bi vsem članom odbora zagotavljal možnost, da sodelujejo v postopku odločanja o sklepih, ki naj bi jih sprejel Odbor za peticije;
26. poudarja, da ima Odbor za peticije poleg drugih organov in ustanov, kot so preiskovalni odbori, evropska državljanska pobuda in Evropski varuh človekovih pravic, samostojno in jasno vlogo kontaktne točke za vse državljane;
27. prosi konferenco predsednikov, naj preveri, ali je za izpolnitev teh formalnih zahtev glede postopka za peticije smiselno spremeniti poslovnik;
28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji in evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic in njihovim odborom za peticije ter varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.
OBRAZLOŽITEV
V središču dela Odbora za peticije v letu 2011 so bili okolje in temeljne pravice/pravosodje. Tu v primerjavi z drugimi leti ni razlik, zato pomeni zgolj potrditev trendov. Izpostavljenost teh vprašanj v letu 2011 je rdeča nit vsega dela odbora: razprav o peticijah v odboru, novih prejetih peticij, poročil in zaslišanj ter obiskov za ugotavljanje dejstev.
Na splošno se je povečalo število novovloženih peticij, medtem ko se število v register vpisanih peticij nenehno zmanjšuje. To je mogoče pojasniti s postopkom filtriranja, uvedenim junija 2011, po katerem so na tako imenovane peticije, ki to niso, odgovarjale druge službe (glej spodaj).
Diagram 1
Kar zadeva „narodnost vlagateljev peticij“ in „zadevno državo“, so kazalniki vzporedni. Število peticij, ki jih vložijo nemški državljani, se je rahlo zmanjšalo, občutneje pa se je zmanjšalo število peticij, ki zadevajo Nemčijo. Prav nasprotno pa velja za Poljsko, kjer je prišlo do povečanja števila vlagateljev peticij ter obtožb o kršitvah pravic. V Bolgariji je trend podoben, a manj izrazit.
Diagram 2
Diagram 3
Lahko predpostavimo, da je povečanje števila peticij, ki zadevajo EU kot celoto, povezano z velikim povečanjem števila peticij na področju „gospodarskih in finančnih zadev“, ki so povezane s trenutno dolžniško krizo. To domnevo potrjujejo tudi podatki o „temah“.
Število peticij na področju „temeljnih pravic“ v ožjem pomenu se je zmanjšalo. A če k bolj celoviti opredelitvi „temeljnih pravic“ dodamo še področja „osebnih zadev“, „premoženja“, „informacijske družbe in medijev“ ter „pravosodja“ – za kar obstajajo dobri razlogi (glej spodaj) –, se v to skupino uvršča velika večina peticij, kar omogoča celo uvrščanje v več področij. Vse večji delež peticij se navezuje na okolje, medtem ko je delež peticij v zvezi z notranjim trgom stabilen.
Diagram 4
Okolje
Na dnevnih redih skoraj vseh sej odbora so prevladovale peticije v zvezi z okoljem. Predvsem so zadevale Direktivo 2003/35/ES o presoji vplivov na okolje in javno posvetovanje glede vseh vrst projektov na okoljsko občutljivih območjih. Mnoge so zadevale odpadke, ki so druga najpomembnejša podskupina, načrtovana odlagališča, pa tudi gradbena dovoljenja za vetrne elektrarne in industrijske projekte, na primer pridobivanje zlata v Romuniji in Bolgariji. Poleg težav v Bolgariji, Litvi, na Irskem, v Franciji, Španiji in v Združenem kraljestvu so bile posebej izpostavljene težave v celotnem sistemu ravnanja z odpadki in težave pri spoštovanju okvirne direktive o odpadkih (2008/98/ES) v Italiji in Grčiji.
Število novih v register vpisanih peticij na področju okolja se stalno povečuje, od 10 % leta 2009 do 16 % leta 2011:
Diagram 5
Ob upoštevanju pomembnosti problematike odpadkov v delu odbora in kontinuiteto njegove zavezanosti številnim vlagateljem peticij je bil Carlos José Iturgaiz Angulo imenovan za poročevalca za poročilo na lastno pobudo z naslovom „Vprašanja vlagateljev peticij glede izvajanja direktive za ravnanje z odpadki in z njo povezanih direktiv v državah članicah Evropske unije“. Tematski sektor je naročil strokovno poročilo o „Ravnanju z odpadki v Evropi: glavne težave in najboljše prakse“[1], ki je opozorilo na težave v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za nove zmogljivosti za ravnanje z odpadki, neustreznim upravljanjem obstoječih zmogljivosti in pomanjkljivostmi v sistemih ravnanja z odpadki. V poročilu odbora je poudarjeno, kako pomembno je, da države članice na vseh ravneh uprave, pod vodstvom in ob pomoči Komisije, podvojijo prizadevanja za spoštovanje pravnega reda na področju odpadkov. Poročilo je bilo septembra 2011 sprejeto v Odboru za peticije, februarja 2012 pa po enourni razpravi tudi na plenarnem zasedanju.
Odbor je na svojo sejo novembra 2011 povabil komisarja Potočnika. Ta je priznal, da je okolje področje z največjim številom peticij in kršitev, in sicer predstavlja skoraj 20 % vseh kršitev (konec leta 2009). Z osredotočanjem na izvajanje zakonodaje v korist zdravja in dobrega počutja državljanov pri svojem delu je odbor naravni zaveznik Komisije, zato je komisar izrazil upanje na nadaljnje dobro sodelovanje na tem področju. Vendar pa je opozoril na kompleksnost pravnih in dejanskih vprašanj ter težavnost iskanja zadovoljivih rešitev za krepitev zaupanja državljanov Komisar Potočnik je predlagal strategijo obveščanja in preglednosti.
Uporaba direktive o presoji vplivov na okolje je pogosto predmet peticij. Direktiva kot taka je v veliki meri postopkovna direktiva, ki državam članicam zagotavlja okvir za posvetovanje z javnostjo. Odbor poudarja dolžnost lokalnih in regionalnih organov, da zagotovijo neodvisno in objektivno presojo vplivov ter preprečijo navzkrižja interesov med strokovnjaki in nosilci projektov. Zaradi nezaupanja v postopek ali v organe državljani vprašanja pogosto preventivno vložijo pri Odboru za peticije.
Trenutno poteka revizija direktive. Komisija je v javnem posvetovanju, ki ga je izvedla, prejela 1365 odgovorov, od tega skoraj 50 % iz Nemčije. Zato je najverjetnejša politična možnost, da se nekatere tehnične spremembe vključijo v prenovljeno ali spremenjeno kodificirano direktivo. Komisija namerava predlog predstaviti leta 2012, sprejet naj bi bil leta 2014, veljati pa naj bi začel leta 2016.
Odbor se v skladu s členom 202(5) poslovnika občasno odloči za izvedbo obiskov za ugotavljanje dejstev, ko manjša skupina poslancev na kraju samem razišče posebej zapletena vprašanja, da bi dodatno pojasnila peticije, o katerih je odbor že razpravljal. V letu 2011 sta bila izvedena dva obiska, osredotočena na okoljska vprašanja, eden v Bolgariji in drugi v Romuniji.
Namen obiska v Bolgariji konec junija 2011 je bil preučiti skladnost odlagališča v Suhodolu in dveh turističnih kompleksov v gorovjih Rila in Rodopi z okoljskimi merili. Poročilo poziva Komisijo, naj dogodke v Bolgariji pozorno spremlja ter oblastem daje natančna navodila. Oblasti pa poziva, naj zagotavljajo popolno preglednost in odgovornost v upravnem postopku ter na vseh ravneh aktivneje vključujejo državljane, nevladne organizacije in druge predstavnike civilne družbe
Novembrski obisk v Romuniji se je vrtel okrog dveh glavnih tem in je članom delegacije omogočil presojo argumentov za obsežen rudarski projekt v rudniku Roșia Montană in proti njemu ter oceno vplivov več projektov vetrnih elektrarn, ki naj bi onemogočali usklajenost omrežja Natura 2000.
Temeljne pravice
Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so vprašanja, povezana s temeljnimi pravicami in državljanstvom, prišla veliko bolj do izraza in to zanimanje se bo verjetno še stopnjevalo. Posledice, ki jih ima vključitev Listine o temeljnih pravicah v Pogodbo za državljane, je odbor že večkrat preučil. Obstaja tveganje, da bo neizbežni pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah zmedo še povečal. Medtem ko je vse bolj jasno, da se je v pravnem smislu spremenilo zelo malo, mora odbor razmisliti o svoji politični vlogi pri zagovarjanju legitimnih pričakovanj državljanov.
Skupni delež peticij v zvezi s „temeljnimi pravicami“ v širšem smislu je bil v letih 2009 in 2010 okrog 35 %, v letu 2011 pa se je zmanjšal na 28 %. Vzrok za to zmanjšanje je filter za peticije, ki to niso (glej spodaj), ki je vplival zlasti na peticije z oznakama „osebne zadeve“ in „pravosodje“. Razlago za veliko povečanje števila peticij z oznako „informacijska družba in mediji“, kamor sodi tudi svoboda tiska, bo verjetno mogoče najti v težavah, ki so jih v letu 2011 izpostavili v Romuniji in na Madžarskem.
Diagram 6
Podpredsednica Viviane Reding se je seje odbora prvič udeležila oktobra 2010, nato pa še enkrat februarja 2011. Komisija ima konzervativno stališče in se sklicuje na člen 51, ki omejuje uporabo določb Listine o človekovih pravicah na „institucije, organe, urade in agencije Unije […], za države članice pa [se uporabljajo] samo, ko izvajajo pravo Unije“. Odbor za peticije je 6. oktobra 2011 skupaj z Generalnim direktoratom Evropske komisije za pravosodje organiziral zaslišanje, kjer je bila ponovno prisotna komisarka Redingova. Priznala je, da obstaja komunikacijska vrzel med pričakovanji državljanov, ki je posledica izjav predstavnikov institucij EU in dejanskih posledic listine.
Odbor uglednih akademikov in pravnih strokovnjakov je raziskal, ali je izvajanje izpolnilo glavni cilj listine, to je „okrepiti varovanje temeljnih pravic“. Večinsko mnenje je bilo, da ga ni. Jean-Paul Jacqué z Evropa College je poudaril, da je z listino položaj temeljnih pravic v EU postal bolj zapleten, namesto da bi se poenostavil. Elspeth Gould iz Centra za evropske politične študije je uporabil primer Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, da bi prikazal nasprotja, profesor Giuseppe Tesauro iz italijanskega ustavnega sodišča pa je govoril o streznitvi državljanov, ki ga spremlja nevarnost splošnega nezadovoljstva z evropskim projektom. Profesor Van Erp z Univerze v Maastrichtu je izrazil mnenje, da so lastninske pravice zajete v členu 17 listine.
Lastninske pravice v Španiji, zlasti podskupina posesti v Španiji, na katero je vplival zakon o obalnih območjih iz leta 1988, so bile več let vedno znova v središču pozornosti dela odbora:
· 70 peticij, ki vključujejo vse avtonomne obalne skupnosti (15 od 22 obalnih provinc):
|
Peticije po avtonomnih skupnostih |
||||
|
23 |
Skupnost Valencija: 10 Valencija (od tega 8 Urb La Casbah), 9 Alicante, 4 Castelló. |
3 |
Asturija |
|
|
11 |
Andaluzija (večinoma Almería) |
3 |
Kantabrija |
|
|
10 |
Katalonija (vse se nanašajo na dve marini v Gironi: Empuriabrava in Santa Margarita) |
2 |
Baskija (obe vključujeta zgodovinske mline na posesti) |
|
|
9 |
Balearski otoki |
2 |
Galicija |
|
|
9 |
Kanarski otoki (predvsem Tenerife in mesto Candelaria) |
1 |
Murcia |
|
|
|
2 |
splošne pritožbe zoper španski zakon o obalnih območjih |
||
· Najmanj 25 peticij se nanaša na posesti, ki so bile v lasti vlagatelja peticije že pred letom 1988. Številne druge peticije se nanašajo na posesti, ki so bile zgrajene pred letom 1988, vendar so bile zadnjič kupljene po tem letu.
· Peticije predstavljajo približno 27.000 podpisov: samo nekaj peticij (3) predstavlja 26.000 podpisov, medtem ko je večino peticij (43) vložil po en sam vlagatelj, ki zastopa sebe ali svoje gospodinjstvo, številne peticije (20) pa imajo po več podpisov in pogosto zastopajo združenje ali platformo. Le nekaj peticij (4) se nanaša na solinarske in ribogojne dejavnosti in so bile vložene v imenu podjetij.
· 51 peticij so vložili španski državljani; 19 peticij so vložili državljani drugih držav (18 iz EU, 1 iz ZDA).
Vlagatelji peticij so bili zaslišani maja. Naknadno so se koordinatorji odločili za ustanovitev delovne skupine, ki bo obravnavala nadaljnje korake.
Komisija je zaradi neskladnosti nekaterih določb regionalne zakonodaje za prostorski razvoj v Valenciji s predpisi EU na področju javnih naročil sprožila postopek proti Španiji (zadeva C-306/08). Sodišče je odločilo, da ni bilo kršitve prava Skupnosti. Postopek, ki ga je pred Sodiščem sprožila Komisija, in sodba sta se osredotočila le na vidike javnih naročil zakonodaje za prostorski razvoj v Valenciji. Niti v sodnem postopku niti v sodbi ni bilo sklicevanja na druge vidike te zakonodaje, kot so vprašanja razlastitve, vpliv na okolje in označevanje rabe urbanih zemljišč, ali primernost regionalne politike prostorskega razvoja na splošno. Odprtih ostaja približno 31 peticij, ki so odvisne od reševanja težav, na katere opozarja poročilo poslanke Aukenove[2].
Novembra je odbor v Berlin poslal misijo za ugotavljanje dejstev, da bi izvedeli več o problemu „urada za mladino“, na katerega se je nanašalo veliko število peticij, ki jih odbor spremlja že več let. Zadeva vlogo nemških organov pri zaščiti največje koristi otrok in pravic staršev. Cilj obiska je bilo srečanje z odborom za peticije ter odborom za družino in mladino nemškega zveznega parlamenta. Delegacija je o zadevi razpravljala tudi s predstavniki ministrstva za družinske zadeve in ministrstva za pravosodje. Poslanci so imeli priložnost, da se bolje seznanijo z nemškimi predpisi na področju nadzora otroškega varstva. Kljub znatnemu številu peticij z obtožbami o težavah v zvezi s čezmejnimi zadevami je to število še vedno zanemarljivo v primerjavi z zelo velikim številom vseh zadev, s katerimi se ukvarjajo organi. Pravno varnost zagotavlja obstoj možnosti za pritožbo.
Odbor za peticije, kot soporočevalec z Odborom za ustavne zadeve v skladu s členom 50 poslovnika, je konec leta 2010 pripravil mnenje o predlogu uredbe o evropski državljanski pobudi. Odbor je bil zadovoljen, da so bili sprejeti njegovi predlogi o zagotovitvi javnega zaslišanja za uspešne pobude in poenostavitve pravil o dopustnosti. Obžaluje, da ni bil sprejet njegov predlog za odpravo starostne omejitve za podpisnike. Sprememba poslovnika glede glavnega pristojnega odbora za organizacijo zaslišanja v Parlamentu za uspešne pobude še vedno ni dogovorjena.
Odbor mora pozorno razmisliti o svoji vlogi in jo opredeliti v luči sprememb, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, tj. Listine o temeljnih pravicah, evropske državljanske pobude, pristopa EU k Evropski konvenciji za človekove pravice.
Notranji trg
Prosto gibanje se državljanom EU zdi skoraj samoumevno in upravičeno se pritožujejo, če naletijo na težave pri uresničevanju njihovih pravic. Skupno približno 15 % v register vpisanih peticij sodi na področja „notranjega trga“, „pokojnin“, „davkov“ in „finančnih storitev“.
Diagram 7
Odbor je sklenil, da pripravi poročilo na lastno pobudo z naslovom „Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010 – Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“, s poročevalko Adino-Ioano Vălean. Osnutek poročila, ki temelji na povratnih informacijah iz prve roke, ki jih zagotavljajo peticije, opozarja na nenehne težave pri izvajanju direktive o prostem gibanju državljanov EU in njihovih družinskih članov[3], dostopu do pravic na področju socialne varnosti, vzajemnem priznavanju kvalifikacij, ovirah za invalide, vprašanjih na področju družinskega prava in množičnih izgonih na podlagi etnične ali državne pripadnosti, s katerimi se soočajo Romi. V poročilu sta poudarjena pomen spletnih strani z informacijami in mehanizmov za alternativno reševanje sporov ter stalna potreba po informacijah in komunikaciji.
Kot je bilo poudarjeno v predhodnih letnih poročilih in v poročilu o državljanstvu EU, številne alternativne spletne strani z informacijami (na primer „Tvoja Evropa“) in mehanizmi za reševanje sporov (SOLVIT, ES Pilot, CHAP, ECC-Net itd.) verjetno postajajo vse bolj poznani in rešujejo določeno število potencialnih peticij. Vendar pa nekatera vprašanja ostajajo, na primer dvojno obdavčevanje dohodka, ki formalnopravno ne sodi v pristojnost EU, vendar pa predstavlja oviro za prosto gibanje. Odbor je na to temo zaslišal številne vlagatelje peticij; odločil se je, da piše državam članicam in jih pozove k pragmatični rešitvi.
Filtriranje vložitev, ki niso peticije
Junija 2011 je bil uveden nov postopek za preusmeritev vloženih peticij, ki se štejejo za neustrezne, da bi nanje odgovorile druge službe. Tako je bilo izločenih 647 vloženih peticij, ki niso bile vpisane v register peticij.
Obravnavane so bile, kot sledi:
a) Vložene peticije, ki obsegajo prošnjo za informacije o Evropskem parlamentu in njegovi dejavnosti => 57 jih je bilo predanih Službi za vprašanja državljanov.
b) Vložene peticije, ki vključujejo le pripombe ali opažanja o politikah EU, izjave brez zahtev, ali izjave, ki so kratke, nesmiselne, ali ki vključujejo žaljivo vsebino => 468 (2010: 91), nanje je odgovoril Generalni direktorat predsedstvo.
c) Vložene peticije, ki ne sodijo na področje dejavnosti Evropske unije ali ki ne vplivajo neposredno na državljana => na 122 takih peticij je odgovoril sekretariat Odbora za peticije.
Namen takega postopka filtriranja je bil zmanjšati delovno obremenitev odbora. Rezultat je veliko zmanjšanje števila peticij, vpisanih kot „osebne zadeve“ (2010: 234; 2011; 74) in „pravosodje“ (2010: 125; 2011: 45). Kot že omenjeno, je te vložene peticije na splošno mogoče razvrstiti, da spadajo v sklop „temeljnih pravic“.
Na splošno je treba opozoriti, da številne peticije pod splošnim naslovom „temeljne pravice“, vključno s tako imenovanimi peticijami, ki to niso, temeljijo na napačnem razumevanju državljanov. Državljani imajo vtis, da je Evropsko sodišče za človekove pravice organ EU ali pa Evropski parlament zamenjujejo za sodni organ in pritožbeno sodišče, ko pri nacionalnih organih ne dosežejo pričakovanega ali želenega rezultata. To ne preseneča, če upoštevamo pričakovanja, ki so jih spodbudili politiki pred sprejetjem Lizbonske pogodbe, ki vključuje Listino o temeljnih pravicah in predvideva, da bo EU podpisala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Odbor je sklenil, da bo še naprej štel za dopustne in raziskoval obtožbe o kršitvah temeljnih pravic, kadar bo to upravičeno z namenom iskanja izvensodnih sredstev ali političnih rešitev. Po drugi strani pa odbor ne dvomi v stališče Komisije, kar zadeva njeno pristojnost varuhinje Pogodbe, ki preprečuje njeno posredovanje.
Pravna služba je bila zaprošena za mnenje o opredelitvi dopustnosti peticij. V odgovoru je potrdila, da se „področje dejavnosti“, kakor je navedeno v Pogodbi, „lahko obravnava celo kot še širše od zgolj vsote pristojnosti Unije“. Ena od posledic tega je, da dejstvo, da Komisija (ki na zahtevo odbora pogosto izvaja predhodne preiskave o dopustnosti peticij) ukrepa le „v okviru pristojnosti Unije“, pomeni, da je njena razlaga peticij pogosto ožja od možnih razlag peticij, ki jih imata na voljo Parlament in Odbor za peticije. Glavni parametri, ki jih je opredelila pravna služba, zadevajo določbe člena 3 o ciljih Unije v povezavi s členi 2 do 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pravna služba je prišla do naslednjih zaključkov: „Vsota določb iz teh členov Pogodb tvori skupino dejavnosti, ki je širša od izključnih pristojnosti Unije.“
Ne glede na to je pomembno, da vlagatelji peticij dobijo utemeljen odgovor in po možnosti tudi usmeritev za alternativno rešitev njihove pritožbe. Sodišče EU je 14. septembra 2011 razsodilo[4] v korist pritožbe vlagatelja peticije proti sklepu odbora o nedopustnosti njegove peticije. Sodišče je razsodilo, da odbor ni izpolnil dolžnosti, da ustrezno utemelji svojo odločitev in ni odgovoril na obtožbo vlagatelja peticije glede morebitne kršitve Pogodbe.
Obveščanje
Vsi poudarjajo potrebo po krepitvi prizadevanj za zagotavljanje boljših informacij za usmerjanje neposrednih pomislekov državljanov na pravega sogovornika in za razlago pristojnosti različnih ravni vlade in javne uprave. Odbor za peticije vsako leto znova poziva k izboljšanju svojega spletnega portala na spletni strani Evropskega parlamenta. Prizadevanja je treba bistveno pospešiti.
Vendar pa je bil v letu 2011 narejen velik korak v približevanju državljanom; sekretariat ima zdaj zaposleno eno osebo, ki se ukvarja z obveščanjem, in rezultat je naslednji:
a) Sedem izdaj glasila Odbora za peticije je bilo objavljenih in razdeljenih približno 1000 osebam. Približno 50 % prejemnikov prihaja iz Parlamenta, približno 25 % iz drugih evropskih institucij, preostalih 25 % pa je predstavnikov splošne javnosti.
b) Objavam na strani Odbora za peticije na Facebooku in na Twitterju sledi ter jih označuje kot všečne, objavlja in komentira približno 1000 oseb, večinoma predstavnikov splošne javnosti.
Cilj je ponovno oblikovanje spletnega portala za peticije, ki bo tesno povezan s pojavljanjem odbora v socialnih medijih in uredniškimi dejavnostmi.
Odkar se je pričelo spletno prenašanje postopkov odbora, število ogledov Odbora za peticije pomembno prekaša ostale. Državljani lahko spremljajo razprave o svojih peticijah od kjer koli.
Poleg tega je udeležba državljanov in organov na sejah stabilna že tri leta, čeprav se je delež vlagateljev peticij v letu 2011 občutno povečal. Stroški povračil potnih stroškov državljanom, ki se udeležijo sej, so še vedno majhni.
|
|
2009 |
Stroški skupaj |
2010 |
Stroški skupaj |
2011 |
Stroški skupaj |
|
|
Skup. št. udelež. oseb |
245 |
|
243 |
|
242 |
|
|
|
Št. udelež. glavnih vlagateljev peticije |
86 |
|
89 |
|
148 |
|
|
|
Povračila |
24 |
€10.665 |
12 |
€5.710 |
12 |
€6.513 |
|
- [1] PE 453.194.
- [2] N. ker Parlament meni, da je obveznost odstopitve zakonito pridobljene zasebne lastnine brez predpisanega postopka in ustreznega nadomestila in obveznost plačila samovoljnih stroškov za nezahtevan in pogosto nepotreben razvoj infrastrukture, kršitev temeljnih pravic posameznika na podlagi EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (glej na primer Aka proti Turčiji),
18. prepričan pa je, da sta odsotnost jasnosti, natančnosti in gotovosti v zvezi posameznimi premoženjskimi pravicami, ki jih vsebuje obstoječa zakonodaja, ter pomanjkanje pravilne in dosledne uporabe okoljske zakonodaje, glavna vzroka številnih problemov, povezanih z urbanizacijo, in da to skupaj z določeno mero površnosti v sodnih procesih ni le povečalo problema, ampak je tudi ustvarilo endemično obliko korupcije, katere glavne žrtve pa so ponovno državljani EU, povzročila pa je tudi velike izgube španski državi; - [3] Direktiva 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ([2004] UL L 158/77).
- [4] Zadeva T-308/07.
STATISTIČNA PRILOGA
Preglednica 1: Pregled: število predložitev, registrirane peticije, rezultat SIR
|
|
2009 |
% |
2010 |
% |
2011 |
% |
|
|
Skupaj predložitve |
1924 |
100,00% |
1746 |
100,00% |
2091 |
100,00% |
|
|
standardno pismo DG PRES |
|
|
91 |
|
468 |
|
|
|
CITES |
|
|
|
|
57 |
|
|
|
Odgovor odbora PETI |
|
|
|
|
122 |
|
|
|
Število vseh registriranih peticij |
1924 |
100,00% |
1655 |
94,80% |
1414 |
67,60% |
|
|
Skupaj dopustne |
1108 |
57,59% |
989 |
59,76% |
998 |
70,58% |
|
|
zaključene z neposrednim odgovorom |
424 |
38,27% |
405 |
40,95% |
315 |
31,56% |
|
|
posredovane Komisiji za mnenje |
710 |
64,08% |
607 |
61,38% |
649 |
65,03% |
|
|
posredovane drugim za mnenje |
29 |
2,62% |
26 |
2,63% |
26 |
2,61% |
|
|
posredovane drugim za informacije |
211 |
19,04% |
184 |
18,60% |
162 |
16,23% |
|
|
Nedopustne |
816 |
42,41% |
667 |
40,30% |
416 |
29,42% |
|
Preglednica 2: Državljanstvo vlagatelja
|
Državljanstvo |
2009 |
% |
2010 |
% |
2011 |
% |
|
|
Nemčija |
496 |
25,8% |
409 |
24,7% |
315 |
22,3% |
|
|
Španija |
237 |
12,3% |
261 |
15,8% |
204 |
14,4% |
|
|
Italija |
219 |
11,4% |
215 |
13,0% |
166 |
11,7% |
|
|
Poljska |
129 |
6,7% |
94 |
5,7% |
125 |
8,8% |
|
|
Romunija |
152 |
7,9% |
101 |
6,1% |
102 |
7,2% |
|
|
Združeno kraljestvo |
122 |
6,3% |
91 |
5,5% |
80 |
5,7% |
|
|
Francija |
79 |
4,1% |
78 |
4,7% |
78 |
5,5% |
|
|
Bolgarija |
54 |
2,8% |
40 |
2,4% |
49 |
3,5% |
|
|
Grčija |
78 |
4,1% |
69 |
4,2% |
49 |
3,5% |
|
|
Madžarska |
17 |
0,9% |
31 |
1,9% |
26 |
1,8% |
|
|
Avstrija |
38 |
2,0% |
25 |
1,5% |
24 |
1,7% |
|
|
Portugalska |
32 |
1,7% |
25 |
1,5% |
24 |
1,7% |
|
|
Nizozemska |
44 |
2,3% |
18 |
1,1% |
23 |
1,6% |
|
|
Belgija |
27 |
1,4% |
29 |
1,8% |
22 |
1,6% |
|
|
Irska |
31 |
1,6% |
27 |
1,6% |
16 |
1,1% |
|
|
Švedska |
13 |
0,7% |
11 |
0,7% |
12 |
0,8% |
|
|
Finska |
26 |
1,4% |
25 |
1,5% |
12 |
0,8% |
|
|
Danska |
13 |
0,7% |
17 |
1,0% |
11 |
0,8% |
|
|
Češka |
6 |
0,3% |
9 |
0,5% |
10 |
0,7% |
|
|
Slovaška |
14 |
0,7% |
4 |
0,2% |
7 |
0,5% |
|
|
Slovenija |
10 |
0,5% |
4 |
0,2% |
7 |
0,5% |
|
|
Litva |
8 |
0,4% |
12 |
0,7% |
6 |
0,4% |
|
|
Malta |
11 |
0,6% |
11 |
0,7% |
6 |
0,4% |
|
|
Ciper |
8 |
0,4% |
8 |
0,5% |
4 |
0,3% |
|
|
Luksemburg |
2 |
0,1% |
0 |
0,0% |
4 |
0,3% |
|
|
Latvija |
11 |
0,6% |
8 |
0,5% |
3 |
0,2% |
|
|
Estonija |
3 |
0,2% |
2 |
0,1% |
3 |
0,2% |
|
|
zunaj EU |
44 |
2,3% |
31 |
1,9% |
26 |
1,8% |
|
|
|
1924 |
100,0% |
1655 |
100,0% |
1414 |
100,0% |
|
Preglednica 3: Zadevna država
|
Zadevna država |
2009 |
|
2010 |
|
2011 |
|
|
|
Evropska unija |
404 |
21,0% |
285 |
17,2% |
311 |
22,0% |
|
|
Španija |
279 |
14,5% |
288 |
17,4% |
216 |
15,3% |
|
|
Nemčija |
299 |
15,5% |
273 |
16,5% |
183 |
12,9% |
|
|
Italija |
177 |
9,2% |
183 |
11,1% |
138 |
9,8% |
|
|
Romunija |
143 |
7,4% |
102 |
6,2% |
106 |
7,5% |
|
|
Poljska |
100 |
5,2% |
66 |
4,0% |
104 |
7,4% |
|
|
Francija |
73 |
3,8% |
62 |
3,7% |
64 |
4,5% |
|
|
Združeno kraljestvo |
83 |
4,3% |
66 |
4,0% |
60 |
4,2% |
|
|
Bolgarija |
56 |
2,9% |
36 |
2,2% |
52 |
3,7% |
|
|
Grčija |
74 |
3,8% |
71 |
4,3% |
48 |
3,4% |
|
|
Portugalska |
37 |
1,9% |
26 |
1,6% |
30 |
2,1% |
|
|
Madžarska |
25 |
1,3% |
36 |
2,2% |
23 |
1,6% |
|
|
Irska |
37 |
1,9% |
27 |
1,6% |
22 |
1,6% |
|
|
Nizozemska |
35 |
1,8% |
12 |
0,7% |
20 |
1,4% |
|
|
Avstrija |
34 |
1,8% |
36 |
2,2% |
18 |
1,3% |
|
|
Češka |
13 |
0,7% |
15 |
0,9% |
15 |
1,1% |
|
|
Danska |
14 |
0,7% |
25 |
1,5% |
14 |
1,0% |
|
|
Švedska |
17 |
0,9% |
16 |
1,0% |
13 |
0,9% |
|
|
Belgija |
30 |
1,6% |
28 |
1,7% |
12 |
0,8% |
|
|
Finska |
20 |
1,0% |
26 |
1,6% |
11 |
0,8% |
|
|
Ciper |
13 |
0,7% |
18 |
1,1% |
10 |
0,7% |
|
|
Malta |
9 |
0,5% |
13 |
0,8% |
9 |
0,6% |
|
|
Litva |
14 |
0,7% |
7 |
0,4% |
8 |
0,6% |
|
|
Slovaška |
19 |
1,0% |
7 |
0,4% |
8 |
0,6% |
|
|
Slovenija |
12 |
0,6% |
6 |
0,4% |
7 |
0,5% |
|
|
Luksemburg |
4 |
0,2% |
3 |
0,2% |
4 |
0,3% |
|
|
Estonija |
4 |
0,2% |
7 |
0,4% |
3 |
0,2% |
|
|
Latvija |
11 |
0,6% |
7 |
0,4% |
3 |
0,2% |
|
|
|
1924 |
105,8% |
1655 |
105,6% |
1414 |
106,9% |
|
Preglednica 4: Področja
|
Tema |
2009 |
|
2010 |
|
2011 |
|
|
|
Okolje |
201 |
10,4% |
214 |
12,9% |
227 |
16,1% |
|
|
okolje (odpadki) |
18 |
0,9% |
24 |
1,5% |
25 |
1,8% |
|
|
presoja vpliva na okolje |
40 |
2,1% |
43 |
2,6% |
26 |
1,8% |
|
|
Temeljne pravice skupaj |
679 |
35,3% |
600 |
36,3% |
394 |
27,9% |
|
|
temeljne pravice |
165 |
8,6% |
152 |
9,2% |
123 |
8,7% |
|
|
osebne zadeve |
216 |
11,2% |
234 |
14,1% |
74 |
5,2% |
|
|
lastnina |
106 |
5,5% |
63 |
3,8% |
21 |
1,5% |
|
|
informacijska družba in mediji |
33 |
1,7% |
26 |
1,6% |
131 |
9,3% |
|
|
pravosodje |
159 |
8,3% |
125 |
7,6% |
45 |
3,2% |
|
|
Notranji trg skupaj |
276 |
14,3% |
273 |
16,5% |
221 |
15,6% |
|
|
notranji trg |
138 |
7,2% |
123 |
7,4% |
98 |
6,9% |
|
|
pokojnine |
51 |
2,7% |
68 |
4,1% |
52 |
3,7% |
|
|
obdavčitev |
61 |
3,2% |
63 |
3,8% |
48 |
3,4% |
|
|
finančne storitve |
26 |
1,4% |
19 |
1,1% |
23 |
1,6% |
|
|
Promet |
101 |
5,2% |
101 |
6,1% |
69 |
4,9% |
|
|
Pravice potrošnikov |
96 |
5,0% |
84 |
5,1% |
55 |
3,9% |
|
|
Gospodarske in monetarne zadeve |
27 |
1,4% |
26 |
1,6% |
53 |
3,7% |
|
|
Zaposlovanje |
105 |
5,5% |
64 |
3,9% |
45 |
3,2% |
|
|
energetika |
30 |
1,6% |
24 |
1,5% |
43 |
3,0% |
|
|
kultura in dediščina |
57 |
3,0% |
48 |
2,9% |
42 |
3,0% |
|
|
dobro počutje živali |
37 |
1,9% |
34 |
2,1% |
36 |
2,5% |
|
|
institucije |
36 |
1,9% |
30 |
1,8% |
30 |
2,1% |
|
|
zdravje |
104 |
5,4% |
83 |
5,0% |
28 |
2,0% |
|
|
razvoj mest |
77 |
4,0% |
35 |
2,1% |
28 |
2,0% |
|
|
ustavne zadeve |
26 |
1,4% |
27 |
1,6% |
26 |
1,8% |
|
|
goljufije in korupcija |
22 |
1,1% |
32 |
1,9% |
25 |
1,8% |
|
|
kmetijstvo |
22 |
1,1% |
21 |
1,3% |
21 |
1,5% |
|
|
industrija in finance |
45 |
2,3% |
33 |
2,0% |
21 |
1,5% |
|
|
priseljevanje |
38 |
2,0% |
37 |
2,2% |
17 |
1,2% |
|
|
zunanje zadeve |
38 |
2,0% |
18 |
1,1% |
16 |
1,1% |
|
|
drugo |
146 |
7,6% |
93 |
5,6% |
69 |
4,9% |
|
|
|
1924 |
|
1655 |
|
1414 |
|
|
Preglednica 5: Status odprte peticije od leta 1997, stanje ob koncu leta 2011
|
|
Odprt postopek |
% |
Zaključene |
% |
Skupaj |
|
|
2011 |
565 |
39,96% |
849 |
60,04% |
1414 |
|
|
2010 |
224 |
13,50% |
1432 |
86,50% |
1655 |
|
|
2009 |
178 |
9,30% |
1746 |
90,70% |
1924 |
|
|
2008 |
141 |
7,50% |
1745 |
92,50% |
1886 |
|
|
2007 |
120 |
8,00% |
1386 |
92,00% |
1506 |
|
|
2006 |
45 |
4,40% |
976 |
95,60% |
1021 |
|
|
2005 |
31 |
3,05% |
985 |
96,95% |
1016 |
|
|
2004 |
16 |
1,60% |
986 |
98,40% |
2002 |
|
|
2003 |
7 |
0,50% |
1308 |
99,50% |
1315 |
|
|
2002 |
5 |
0,30% |
1596 |
99,70% |
1601 |
|
|
2001 |
0 |
0,00% |
1132 |
100,00% |
1132 |
|
|
2000 |
1 |
0,10% |
907 |
99,90% |
908 |
|
|
1999 |
1 |
0,10% |
933 |
99,90% |
934 |
|
|
1998 |
2 |
0,20% |
1125 |
99,80% |
1127 |
|
|
1997 |
1 |
0,10% |
1305 |
99,90% |
1306 |
|
Preglednica 6: Navzočnost na sestankih
|
|
2009 |
2010 |
2011 |
|
|
Skup. št. udelež. oseb |
245 |
243 |
242 |
|
|
Št. udelež. glavnih vlagateljev peticije |
86 |
89 |
148 |
|
|
Povračila |
24 |
12 |
12 |
|
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
12.7.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Victor Boştinaru, Philippe Boulland, Giles Chichester, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Carlos José Iturgaiz Angulo, Lena Kolarska-Bobińska, Erminia Mazzoni, Willy Meyer, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Nikolaos Salavrakos, Jarosław Leszek Wałęsa, Rainer Wieland |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Zoltán Bagó, Birgit Collin-Langen, Axel Voss |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Ioan Enciu, Petru Constantin Luhan, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Franck Proust, Renate Sommer, Hermann Winkler |
||||