POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006

20.8.2012 - (COM(2011)0607/2 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD)) - ***I

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Elisabeth Morin-Chartier

Predlogi sprememb

• 001-124 (PDF - 299 KB)
• 001-124 (DOC - 488 KB)
• 125-125 (PDF - 354 KB)
• 125-125 (DOC - 255 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006

(COM(2011)0607/2 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0607/2),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 164 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0327/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3 maja 2012[2],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0250/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[3]; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom;

3.  ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 7. junija 2011[4] v prid nadaljevanja programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji v okviru naslednjega večletnega finančnega obdobja; poziva Komisijo, naj predlaga najustreznejšo pravno podlago; vendar poudarja, da cilji ESS in programa za ogrožene osebe niso povsem enaki;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Uredba (EU) št. […] o finančnih predpisih, ki veljajo za letni proračun Unije, določa osnovna načela izvajanja letnega proračuna Unije. Zato je treba zagotoviti skladnost med to uredbo in določbami, ki urejajo ESS.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) ESS bi moral izboljšati zaposlitvene možnosti, spodbujati izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter oblikovati ukrepe aktivnega vključevanja v skladu z nalogami, ki so bile ESS zaupane na podlagi člena 162 Pogodbe, s čimer bi v skladu s členom 174 Pogodbe prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 Pogodbe upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti, spodbujanjem visoke stopnje izobraženosti in usposobljenosti ter varovanjem človekovega zdravja.	(2) ESS mora zagotoviti potrebno podporo za ukrepe spodbujanja in izboljšanja zaposlitvenih možnosti, ki temeljijo na sorodnih pravicah, tako da igra pomembno vlogo pri krepitvi socialne vključenosti, boju proti revščini, podpori pri ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, izogibanju podpori negotove zaposlitve, spodbujanju izobraževanja in vseživljenjskega učenja ter podpori aktivnega, celovitega in trajnostnega vključevanja v skladu z nalogami, ki so bile ESS zaupane na podlagi člena 162 Pogodbe, s čimer bi v skladu s členom 174 Pogodbe prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 Pogodbe upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, dostopne vsem, bojem proti socialni izključenosti in neenakosti, spodbujanjem visoke stopnje izobraženosti in usposobljenosti ter varovanjem človekovega zdravja.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Evropski svet je 17. junija 2010 pozval, naj vse skupne politike, vključno s kohezijsko politiko, podprejo strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Za dosego polne usklajenosti ESS s cilji te strategije, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja in boja proti socialni izključenosti, bi moral ESS države članice podpreti pri izvajanju priporočil Sveta glede širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter sklepov Sveta o smernicah za zaposlitvene politike držav članic, sprejetih v skladu s členom 121 in členom 148(4) Pogodbe. Prav tako bi moral prispevati k izvajanju vodilnih pobud, ob posebnem upoštevanju „Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, pobude „Mladi in mobilnost“ in „Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“. Podprl bo tudi dejavnosti v pobudi „Evropska digitalna agenda“ in „Unija inovacij“.	(3) Evropski svet je 17. junija 2010 pozval, naj vse skupne politike, vključno s kohezijsko politiko, podprejo strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Za dosego polne usklajenosti ESS s cilji te strategije, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, mora ESS države članice podpreti pri izvajanju priporočil Sveta glede širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter sklepov Sveta o smernicah za zaposlitvene politike držav članic, sprejetih v skladu s členom 121 in členom 148(4) Pogodbe. Prav tako bi moral podpreti izvajanje vodilnih pobud, ob posebnem upoštevanju „Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, pobude „Mladi in mobilnost“ in „Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“. Prispevati bi moral tudi k dejavnostim v okviru vodilnih pobud „Evropska digitalna agenda“ in „Unija inovacij“ ter pobude „Priložnosti za mlade“.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.	(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi in demografskimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter vedno večjih neskladjih spretnosti in pomanjkanja delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti, manjšine in ljudje, ki živijo v prikrajšanih mikroregijah. Cilj ESS mora biti spodbujanje zaposlovanja s posebnim poudarkom na tistih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, podpora prostovoljne mobilnosti delavcev ter naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, kar bo vse prispevalo k večji socialni vključenosti ter zmanjšanju revščine. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) in povezane aktivnosti EURES, zlasti čezmejno partnerstvo EURES za dopolnitev nacionalnih zavodov za zaposlovanje, v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni ter predstrokovno podporo in dopolnjevanje finančnih virov, zagotovljenih v osi EURES programa za socialne spremembe in inovacije.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) ESS bi lahko ustvaril dodano vrednost, zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah, če bi se osredotočil na izboljšanje zaposlitvenih možnosti in naložbe v spretnosti. ESS ne bi smel podpirati ukrepov, ki niso v skladu z njegovo pravno podlago in sodijo na druga področja socialne politike, ampak bi se moral znova osredotočiti na spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, kar bo poleg drugih koristi prispevalo tudi k boljši vključenosti in zmanjšanju revščine.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ob teh prednostnih nalogah, v manj razvitih regijah in državah članicah, in z namenom povečanja gospodarske rasti in zaposlitvenih možnosti bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave in institucionalnih zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.	(5) Ob tematskih prednostnih nalogah iz člena 9 Uredbe (EU) št. (uredba o SD) in z namenom doseči trajnostno rast in zaposlitvene možnosti bi bilo treba v regijah in državah članicah izboljšati učinkovitost javne uprave na državni in regionalni ravni in njeno sposobnost delovanja v participativnih zadevah, ter okrepiti institucionalne zmogljivosti zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, sociokulture in socialnih zadev ter delujejo na področju protidiskriminacije.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Obenem je bistveno podpirati razvoj in konkurenčnost evropskih malih in srednjih podjetij ter zagotavljati, da se ljudje lahko prilagodijo s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja, novih izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti preusmeritev delovne sile k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.	(6) Obenem je bistveno podpirati tekoči razvoj, konkurenčnost in vseevropsko mobilnost evropskih mikro, malih in srednjih podjetij, vključno s kulturnimi in kreativnimi podjetji, da bi ustvarili kakovostna in trajnostna delovna mesta ter zagotavljati, da se ljudje lahko s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja prilagodijo spremenjenim ekonomskim in družbenim razmeram in novim izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti prehod delovne sile iz izobraževanja v zaposlitev v smeri trajnostnih spretnosti in delovnih mest ter se spopasti z vse večjim pomanjkanjem spretnosti in tako ustvariti zaposlitvene možnosti, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik. ESS bi moral tudi prispevati h kulturnim in kreativnim spretnostim, da bi čim bolj izboljšal konkurenčnost na trgu delovne sile.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Komisija in države članice bi morale pred pripravo pogodb o partnerstvu in operativnih programov skupaj oblikovati smernice, kako s sredstvi ESS uresničiti cilj zmanjšanja revščine s celovitimi in socialno vključujočimi pristopi.
	Da bi dosegli napredek pri zmanjšanju revščine in zagotovili dejansko spremljanje tega cilja, bi morale države članice kazalnike, ki se uporabljajo v operativnih programih ESS, uskladiti s tistimi, ki se uporabljajo pri odprti metodi usklajevanja na socialnem področju. Države članice bi morale v svojih nacionalnih programih reform, podprtih z nacionalnimi socialnimi poročili in nacionalnimi strategijami za Rome, vsako leto poročati o pobudah na nacionalni ravni v okviru ESS, s katerimi so prispevale k zmanjšanju revščine.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.	(7) ESS mora prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije in podpirati države članice pri izvajanju reform iz njihovih reformnih programov. V skladu s členom 84(3) Uredbe (EU) št. (… o splošnih določbah) se določi najmanjši skupni delež sredstev ESS za vsako kategorijo regij, tako da je posledično vsaj 25 % proračunskih sredstev ESS namenjenih kohezijski politiki. ESS mora zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev, in sicer 20 % vseh sredstev ESS za posamezno državo članico. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij je treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) ESS bi moral vse bolj podpirati enakost spolov z naložbami v storitve oskrbe, zaposlitvene možnosti za ženske, izobraževanje in izpopolnjevanje spretnosti ter boj proti nasilju nad ženskami. ESS bi moral odpraviti večkratno diskriminacijo, s katero se med drugim soočajo migrantke, Romke, invalidke, lezbijke in starejše ženske.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 8a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Ker sta spremljanje in ocenjevanje ključnega pomena za ESS, je treba oblikovati razširjen in dobro utemeljen sklop kazalnikov, ki bodo jasno pokazali, kje je bil dosežen napredek in na katerih področjih uporaba sredstev ni prispevala k doseganju ciljev. Pri oceni, ali so bili cilji doseženi, bi bilo treba upoštevati tudi alternativna nacionalna poročila, ki jih pripravljajo nevladne organizacije. V zvezi s tem niso potrebni samo podatki o zaposlenosti in izobrazbi, temveč tudi statistični podatki o različnih oblikah revščine in socialne izključenosti, kot so neenakopraven dostop do informacij, blaga in storitev, ter o spremembah z njimi povezanih pogojev. Te podatke je treba zbrati na ravni držav članic, da se dopolnijo kazalniki iz Laekena, s katerimi naj bi dobili sliko revščine. Prav tako so potrebni ločeni podatki o položaju Romov.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi zadevnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Zato morajo države članice spodbujati udeležbo socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri izvajanju ESS.	(9) Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi zadevnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, ob upoštevanju tistih, ki delujejo na regionalni in lokalni ravni, zlasti krovnih organizacij, ki predstavljajo lokalne in regionalne oblasti, organizirane civilne družbe, ekonomskih in socialnih partnerjev, in sicer tako, da se jim nameni jasno opredeljen del sredstev, na primer v obliki globalnih nepovratnih sredstev. Države članice zagotovijo udeležbo in aktivacijo socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri strateškem upravljanju ESS, od opredelitve prednostnih nalog za operativne programe – vključno s programi, katerih upravljanje je bilo zaupano posrednikom – do izvedbe in vrednotenja rezultatov ESS. Poleg tega države članice dodelijo ustrezen obseg finančnih sredstev za tehnično pomoč ESS v skladu s členom 52 Uredbe [...] [Uredba o SD] neposredno vsem partnerjem iz člena 5 v Uredbi [...] [Uredba o SD], zlasti socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe za pospešitev vključevanja in sodelovanja teh partnerjev pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju programov in operacij ter za podporo krepitvi njihove zmogljivosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja glede partnerstva.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 9a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Ker je za zaposlovanje in socialno kohezijo potreben povezan in celovit pristop, bi moral ESS podpirati medsektorsko in transnacionalno sodelovanje ter območna partnerstva.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati vidik spola v vseh razsežnostih programov, ob zagotavljanju, da se sprejmejo tudi specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov.	(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati cilje v zvezi z enakostjo spolov v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah načrtovanja, priprave, spremljanja in izvajanja programov na pravočasen in usklajen način, ob zagotavljanju, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in ekonomske neodvisnosti žensk.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) V skladu s členom 10 Pogodbe bi moralo izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. ESS bi moral podpreti izpolnjevanje obveznosti na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, med drugim na področju izobraževanja, dela in zaposlovanja ter dostopnosti. ESS bi moral prav tako spodbujati prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.	(11) V skladu s členom 10 Pogodbe bi moralo izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola, spolne identitete, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti tistim, ki se soočajo z večkratno diskriminacijo; prispevati bi moralo tudi k spodbujanju enakih možnosti. ESS bi moral podpreti izpolnjevanje obveznosti na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, med drugim na področju izobraževanja, dela in zaposlovanja ter dostopnosti. ESS bi moral prav tako spodbujati izvajanje zadevnih politik Unije in prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Podpora za socialne inovacije je bistvena za doseganje boljše odzivnosti politik na socialne spremembe in za spodbujanje in podpiranje inovativnih socialnih podjetij. Preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem je pomembno za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS.	(12) Podpora za socialne inovacije je bistvena za doseganje boljše odzivnosti politik na socialne spremembe in za spodbujanje prostovoljnih pobud družbene odgovornosti. Posebno pozornost je treba nameniti sodelovanju ranljivih skupin. ESS bi moral spodbujati in podpirati inovativna socialna podjetja in podjetnike ter projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije in drugi akterji socialnega gospodarstva. Socialne inovacije bi morale prinesti odgovore na sedanje in prihodnje socialne potrebe, ki ostajajo neizpolnjene ali so izpolnjene nezadostno, kar zadeva boj proti revščini in socialni izključenosti, spodbujanje visoke stopnje kakovostnega zaposlovanja in dostojnega dela, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, ki preprečuje revščino, ter izboljšanje delovnih pogojev, s čimer bi prispevale k družbenemu napredku. Preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem je pomembno za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS. Poleg tega bi si bilo treba s finančno podporo iz ESS v večjem obsegu prizadevati za uspešne nove socialne politike, ki se financirajo v okviru programa za socialne spremembe in inovacije.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 13a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) 20 % proračuna ESS, namenjenih spodbujanju socialne vključenosti in boju proti revščini, se deloma nameni za izmenjavo transnacionalnih izkušenj na področju socialnega vključevanja v zvezi z izključenimi družbenimi skupinami. Te izkušnje se izvajajo na regionalni ravni kot del pobud, ki vključujejo javne organe, socialne partnerje in prostovoljska združenja v zadevnih regijah.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 13b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13b) ESS bi moral spodbujati množične športe.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Za izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih krovnih ciljev je potrebna vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani. Teritorialni dogovori, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, in strategije trajnostnega razvoja mest se lahko uporabijo in podprejo za dejavnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v izvajanje programov.	(14) Za izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih krovnih ciljev je potrebna vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani. Teritorialne dogovore, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, trajnostne strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, in strategije trajnostnega razvoja mest bi bilo treba uporabiti in podpreti za dejavnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Uredba (EU) št. […] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe, kar zadeva ESS.	(15) Uredba (EU) št. […] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe za vsak sklad.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) S ciljem poenostavitve uporabe ESS in zmanjšanja tveganja napak ter z upoštevanjem posebnosti dejavnosti, ki jih podpira ESS, je primerno določiti določbe, ki dopolnjujejo člena 57 in 58 Uredbe (EU) št. […].	(16) S ciljem poenostavitve uporabe ESS in zmanjšanja tveganja napak ter z upoštevanjem posebnosti dejavnosti, ki jih podpira ESS, je primerno določiti določbe, ki dopolnjujejo člena 57 in 58 Uredbe (EU) št. […]. Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta in zagotavljati optimalno porabo finančnih virov.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 16a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Uporaba pavšalnih zneskov in standardnih stroškov na enoto, kot je določeno v členih 116 in 116a finančne uredbe, bi morala poenostaviti uporabo sredstev za upravičence ter zmanjšati administrativno breme za vse partnerje projektov ESS. Morebitne ostanke pavšalnih zneskov obdržijo partnerji projektov.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 16b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost instrumenta za vse udeležence. Ker se dejavnosti v okviru ESS izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil, saj bi s tem otežili uporabo sredstev za upravičence.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se na primer podprli študenti, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje in socialno podjetništvo.	(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, če to prispeva k učinkovitosti ukrepov ali dopolnjuje druge instrumente Unije, kot so program za socialne spremembe in inovacije, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Evropski sklad za razvoj podeželja.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 17a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) ESS dopolnjuje druge programe Unije ob upoštevanju, da vsak instrument deluje v skladu s svojimi postopki. Istih stroškov ni mogoče financirati dvakrat, ESS pa je treba tesno povezati z drugimi programi Unije in strukturnimi skladi, zlasti s programom za socialne spremembe in inovacije.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba podeliti Komisiji v zvezi z opredelitvijo standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov v skladu z različnimi vrstami dejavnosti in opredelitvijo posebnih pravil in pogojev za jamstva na osnovi politik. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(18) Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba podeliti Komisiji v zvezi z opredelitvijo, ki bi morala biti v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe, standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov v skladu z različnimi vrstami dejavnosti in opredelitvijo posebnih pravil in pogojev za jamstva na osnovi politik. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Uvodna izjava 18a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) V svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost in novem večletnem finančnem okviru za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo je Parlament menil, da je eden od velikih izzivov Evropske unije ohranjanje konkurenčnosti, povečanje rasti in boj proti visoki brezposelnosti, za izboljšanje zaposlovanja pa je bistvenega pomena osredotočenost na ustrezno delujoče trge dela in socialne pogoje, spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi ter izboljšanje delovnih razmer in zmanjševanje revščine;
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Uvodna izjava 18b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18b) Glede na temeljno vlogo ESS pri uresničevanju glavnih ciljev strategije Evropa 2020 na socialnem področju in področju zaposlovanja bi morali ta sklad obravnavati kot prednostno politično nalogo in ga temu primerno financirati.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Uvodna izjava 18c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18c) Zagotavljanje polne udeležbe vseh državljanov v družbi in vlaganje v človeški kapital je glavni vzvod, s katerim lahko Unija zagotovi svojo mednarodno konkurenčnost in trajno oživi svoje gospodarstvo. Z nobenimi drugimi naložbami ni mogoče doseči strukturnih reform, če jih ne spremlja skladna, v rast usmerjena strategija za razvoj človeškega kapitala. Zato je treba zagotoviti, da bodo sredstva za izboljšanje usposobljenosti, dvig stopnje zaposlenosti in vključenost vseh v družbo spodbujala medgeneracijsko solidarnost, omogočala izvajanje dejavnosti v ustreznem obsegu, najmanj 25 % teh sredstev, ki se dodelijo ESS, pa je treba zagotoviti v okviru politike Unije za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Uvodna izjava 18d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18d) Regionalna politika je bistveno sredstvo za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, saj Uniji omogoča, da sprejema ukrepe za zmanjšanje regionalnih razlik, pospeševanje resnične konvergence ter spodbujanje zaposlovanja, kakovostnih delovnih mest in družbenega napredka, ki hkrati koristijo tudi manj razvitim regijam.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Uvodna izjava 18e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18e) Znanstvena in praktična dognanja jasno kažejo, da lahko zmanjšanje finančnih sredstev za politike, ki podpirajo razvoj človeškega kapitala in socialno vključevanje, le še dodatno obremeni države članice v težkem gospodarskem in finančnem položaju ter zmanjša njihove možnosti, da bi si dolgoročno opomogle; zato v nobenem primeru ne bi smeli ustaviti plačil iz ESS na podlagi uspešnosti držav članic v procesu ekonomskega upravljanja.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Uvodna izjava 18f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18f) Ne samo strukturni in kohezijski skladi, temveč vse politike in ukrepi Unije bi morali biti usklajeni s ciljem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Zato je treba upoštevati, kakšen je vpliv ekonomskih in monetarnih politik ter politik za liberalizacijo domačih in mednarodnih trgov na kohezijsko politiko in politiko konvergence, zlasti v primeru mikro, malih in srednjih podjetij v posameznih državah članicah.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Uvodna izjava 18g (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18g) Namen ESS je zmanjšati razlike v življenjskih razmerah med državami članicami in regijami, da se spodbudi ekonomska in socialna kohezija. Merila za financiranje je treba pregledati, da bodo lahko finančno šibkejše države članice lažje uporabile ESS.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Učinek naložb ESS na področju enakih možnosti, enakopravnega dostopa in vključevanja skupin z roba družbe pri vseh operativnih programih se preuči in vključi v poročila. Države članice bi morale v nacionalnih socialnih poročilih, priloženih nacionalnim programom za reforme, poročati o pobudah, ki se financirajo s sredstvi ESS in so namenjene skupnostim z roba družbe in priseljencem. Države članice bi morale v svojih nacionalnih strategijah za Rome podrobno opredeliti prispevek ESS za družbeno in gospodarsko vključevanje Romov ter vsako leto v nacionalnih socialnih poročilih, priloženih nacionalnim strategijam za reforme, poročati o pobudah na tem področju.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 2 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naloge	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS spodbuja visoke stopnje zaposlenosti in kakovost delovnih mest, podpira geografsko in poklicno mobilnost delavcev, olajšuje njihovo prilagajanje spremembam, spodbuja visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja, spodbuja enakost spolov, enake možnosti in nediskriminacijo, krepi socialno vključevanje in boj proti revščini, s čimer prispeva k uresničevanju prednostnih nalog Evropske unije v zvezi s krepitvijo gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.	1. ESS spodbuja visoke stopnje zaposlenosti, ustvarjanje delovnih mest, prilaganje in ohranjanje ter kakovost delovnih mest, podpira prostovoljno geografsko in poklicno mobilnost delavcev, spodbuja visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja, ki je na voljo vsem starostnim skupinam, povečuje prehod med izobraževanjem in zaposlitvijo za mlade ter olajšuje prilaganje delavcev spremembam v podjetjih in proizvodnih sistemih, ki so potrebne za trajnostni razvoj. Prispeva tudi h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji, boju proti revščini in socialni izključenosti, spodbujanju enakosti spolov in enakim možnostim ter boju proti diskriminaciji.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. ESS uresničuje svoje naloge s podpiranjem držav članic pri izvrševanju prednostnih nalog in doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. ESS podpira oblikovanje in izvajanje politik in ukrepov ob upoštevanju integriranih smernic za ekonomske politike in politike za zaposlovanje držav članic ter priporočil Sveta o nacionalnih programih reform.	2. ESS uresničuje svoje naloge s podpiranjem držav članic pri izvrševanju prednostnih nalog in doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020, in tako, da državam članicam omogoča odpravo ozkih grl, s katerimi se spopadajo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. ESS podpira oblikovanje in izvajanje politik in ukrepov v zvezi s svojim poslanstvom, ob upoštevanju integriranih smernic za ekonomske politike in politike za zaposlovanje držav članic, priporočil Sveta o nacionalnih programih reform ter strategij in napredka, izraženega v nacionalnih socialnih poročilih.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim grozi socialna izključenost. ESS zagotavlja podporo tudi podjetjem, sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter spodbujanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na področju politike zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike.	3. ESS koristi ljudem, tako da med drugim podpira posameznike in skupine, ki so sistematično izključene s trga dela in iz izobraževanja in usposabljanja, ki jim grozi revščina, kot so dolgotrajno brezposelni, mladi, ki so opustili šolanje, ne da bi pridobili kakršne koli kvalifikacije, in mladi, ki so brezposelni več kot štiri mesece, otroci, ki živijo v revščini, invalidi, migranti, prosilci za azil, begunci, manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje vseh starosti, ki jim grozi socialna izključenost in revščina. ESS zagotavlja podporo tudi delavcem, podjetjem, vključno z akterji socialnega gospodarstva, in podjetnikom ter sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom, vključno vse večjega problema neustreznih kvalifikacij, ter spodbujanja dobrega upravljanja, družbenega napredka in izvajanja reform, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.V okviru spodaj navedenih tematskih ciljev in v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. […] ESS podpira naslednje prednostne naložbe:	1. V okviru tematskih ciljev iz točk 8, 9, 10 in 11 člena 9 Uredbe (EU) št. [uredba o SD…], ustrezno navedenih v spodnjih točkah (a), (b), (c) in (d), in v skladu s svojim poslanstvom ESS podpira naslednje prednostne naložbe:
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delavcev z:	(a) za tematski cilj „spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora prostovoljne mobilnosti delavcev“ z:
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka (i)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;	(i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in dolgoročno brezposelne, spodbujanjem dostopa do zaposlitve za neaktivne ljudi ali ljudi, ki so oddaljeni od trga dela, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za prostovoljno mobilnost delavcev;
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) trajnostnim vključevanjem mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela;	(ii) trajnostnim vključevanjem mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti iz marginaliziranih skupnosti in brez kvalifikacij, na trg dela;
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka ii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) vključevanje invalidov v zaposlovanje, izobraževanje ali usposabljanje;
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) samozaposlovanjem, podjetništvom in ustanavljanjem podjetij;	(iii) samozaposlovanjem, podjetništvom in ustanavljanjem podjetij s politiko trga dela, ki je blizu gospodarstvu, malim in mikropodjetjem vseh vrst
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) enakostjo spolov ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja;	(iv) uskladitvijo dela, družinskega in zasebnega življenja in enakosti moških in žensk pri dostopu do zaposlitve, poklicnem napredovanju, podjetništvu ter spodbujanjem enakega plačila za delo enake vrednosti;
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka vi
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) aktivnim in zdravim staranjem;	(vi) izboljšanjem kakovosti zaposlitve, delovnih pogojev in okolja, zdravja in varnosti pri delu ter podporo za zdravo in aktivno staranje;
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka (vii)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vii)posodabljanjem in krepitvijo institucij trga dela, vključno z ukrepi za povečanje transnacionalne mobilnosti delavcev;	(vii) posodabljanjem in krepitvijo institucij trga dela ter javnih in zasebnih zavodov za zaposlovanje, vključno z ukrepi za povečanje transnacionalne mobilnosti delavcev, vključno z mrežnim povezovanjem ustreznih interesnih skupin;
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vlaganje v izobraževanje, spretnosti, in vseživljenjsko učenje z:	(b) za tematski cilj „vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje“ z:
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) zmanjševanjem osipa in spodbujanjem enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje ter primarnega in sekundarnega izobraževanja;	(i) zmanjševanjem in preprečevanjem osipa in spodbujanjem enakega dostopa do kakovostnih vključujočih predšolskih razvojnih programov, primarnega in sekundarnega izobraževanja ter neformalnega in priložnostnega učenja; ki jim omogočajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje;
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in odprtosti terciarnega in enakovrednega izobraževanja za dosego višjih stopenj udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja;	(ii) izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti, medsebojnih povezav in odprtosti terciarnega in enakovrednega izobraževanja za dosego višjih stopenj udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja ter spodbujanjem enakega dostopa za prikrajšane družbene skupine;
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) krepitvijo dostopnosti vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanjem spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečevanjem odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela;	(iii) krepitvijo nediskriminatorne dostopnosti vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanjem spretnosti, formalnega in neformalnega znanja, kvalifikacij in kompetenc delovne sile ter povečevanjem odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela za vse starostne skupine ter vzpostavitvijo in razvojem dualnih sistemov izobraževanja, vključno s pripravništvom.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) izboljšanjem usklajenosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, služb za pomoč mladim, poklicnega usposabljanja s potrebami trga dela, mreženja visokošolskih zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih središč in podjetij, boljše prehodnosti med izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in zaposlitvijo, vključno z razvojem orodij, s katerimi je mogoče predvideti bodoče potrebe po kompetencah, spodbujati odzivnost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter spodbujati izobraževalno in poklicno usmerjanje;
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini z:	(c) za tematski cilj „spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini in diskriminaciji“ z:
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka (i)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) aktivnim vključevanjem;	(i) aktivnim vključevanjem vseh oseb;
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) bojem proti revščini pri ogroženih osebah, ne glede na njihovo starost, s poudarkom na preprečevanju in zgodnjem odkrivanju;
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka i b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ib) spodbujanjem pravic in blaginje otrok, za zaščito ogroženih otrok in boj proti revščini otrok;
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka i c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ic) zavzemanjem za aktivno staranje brez revščine, zlasti pri ženskah;
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) vključevanjem marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;	(ii) celovitim družbeno-ekonomskim vključevanjem marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) bojem proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;	(iii) bojem proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanjem pravic ljudi, ki so diskriminirani zaradi spola, spolne identitete, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter zagotavljanjem enakih možnosti;
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka iv
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) krepitvijo dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa;	(iv) krepitvijo dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visoko kakovostnih javnih storitev, vključno s storitvami, ti temeljijo na skupnosti, vključno z zdravstvenimi storitvami, izobraževanjem v zgodnjem otroštvu in socialnimi storitvami splošnega interesa;
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka v
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) pospeševanjem socialnega gospodarstva in socialnih podjetij;	(v) pospeševanjem socialnega podjetništva in poklicnega vključevanja v socialna podjetja ter socialno in solidarno gospodarstvo, da bi vsem olajšali dostop do zaposlitve in kakovostnih storitev;
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka vi
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) strategijami lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti;	(vi) vključujočimi strategijami lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti;
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka vi a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(via) spodbujanjem ustvarjalnosti in inovativnosti z zagotavljanjem podpore mikro, malim in srednjim podjetjem na vodilnih področjih, tudi v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ter nekaterim nevladnim organizacijam in zadrugam;
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava z:	(d) za tematski cilj izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava ter spodbujanje krepitve zmogljivosti za zainteresirane strani z:
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) naložbami v institucionalne zmogljivosti ter v učinkovitost javne uprave in javnih storitev za zagotovitev reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja;	(i) naložbami v institucionalne zmogljivosti ter v učinkovitost javne uprave in javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotovitev reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja;
Ta prednostna naložba velja samo za ozemlja držav članic, ki imajo vsaj eno regijo po ravni NUTS 2 v skladu s členom 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […], ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada.	Ta prednostna naložba velja samo v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, ali v drugih državah članicah za dejavnosti, ki lahko potekajo na celotnem ozemlju zadevne države članice, vendar prispevajo h krepitvi institucionalnih zmogljivosti ter učinkovitosti javne uprave in javnih storitev v eni ali več njenih regij po ravni NUTS 2 v skladu s členom 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) krepitvijo zmogljivosti za zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev, ter sektorske in teritorialne dogovore za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.	(ii) krepitvijo zmogljivosti za zainteresirane strani, vključno s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi, nacionalnimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podpiranjem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, gospodarno z viri in okoljsko trajnostno, z reformami sistemov izobraževanja in usposabljanja, prilagajanjem spretnosti in kvalifikacij, nadgrajevanjem spretnosti delovne sile in ustvarjanjem novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem in energijo;	(a) podpiranjem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, gospodarno z viri in okoljsko trajnostno, z izboljšanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki je potrebno za prilagajanje vzorcev ravnanja, spretnosti in kvalifikacij, strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih in ustvarjanjem novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem in energijo;
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krepitvijo dostopnosti, uporabe in kakovosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij z razvojem digitalne pismenosti ter naložb v e-vključevanje, e-spretnosti in povezana podjetniška znanja;	(b) krepitvijo dostopnosti, uporabe in kakovosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij z razvojem digitalne pismenosti ter naložb v e-vključevanje, e-spretnosti in povezana podjetniška znanja, tudi z njihovo uporabo za spodbujanje in boljše izkoriščanje materialne in nematerialne kulturne dediščine ter kulturnega turizma;
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujanjem raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na podlagi razvoja podiplomskega študija, usposabljanja raziskovalcev, mreženja in partnerstev med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji;	(c) spodbujanjem raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, vključno z inovativnimi mrežami v sociokulturnem in kreativnem sektorju, na podlagi razvoja podiplomskega študija in poslovnih sposobnosti, usposabljanja raziskovalcev, mreženja in partnerstev med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji;
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) krepitvijo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij in delavcev ter večjimi naložbami v človeški kapital.	(d) krepitvijo konkurenčnosti in dolgoročnega razvoja malih in srednjih podjetij s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij, višjega vodstvenega osebja in delavcev ter večjimi naložbami v človeški kapital ter podporo ustanovam, ki zagotavljajo praktično poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za mlade in programi učenja.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov skladni in osredotočeni na obravnavanje izzivov, opredeljenih v okviru nacionalnih programov reform in ustreznih priporočil Sveta po členu 148(4) Pogodbe, s čimer prispevajo k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine.	1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov skladni in se odzivajo na izzive, opredeljene v okviru nacionalnih strategij za boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, kot so nacionalni programi reform, nacionalna socialna poročila, nacionalne strategije glede Romov, zaposlovanja, invalidnosti in ustreznih priporočil Sveta po členu 148(4) Pogodbe, s čimer prispevajo k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pri bolj razvitih regijah države članice osredotočijo 80 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1);	(a) pri bolj razvitih regijah države članice osredotočijo 80 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1), ali na do šest kot odziv na posebne potrebe, če so bile prednostne naložbe določene po posvetovanju s partnerji v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. [...];
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pri regijah v prehodu države članice osredotočijo 70 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1);	(b) pri regijah v prehodu države članice osredotočijo 70 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1), ali na do šest kot odziv na posebne potrebe, če so bile prednostne naložbe določene po posvetovanju s partnerji v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. [...];
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pri manj razvitih regijah države članice osredotočijo 60 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1).	(c) pri manj razvitih regijah države članice osredotočijo 60 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1), ali na do šest kot odziv na posebne potrebe, če so bile prednostne naložbe določene po posvetovanju s partnerji v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. [...];
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skupni kazalniki iz Priloge k tej uredbi in posebni kazalniki za posamezne programe se uporabljajo v skladu s členom 24(3) in členom 87(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. […]. Vsi kazalniki se izrazijo v absolutnih številih.	Skupni kazalniki iz Priloge k tej uredbi in količinski in kakovostni kazalniki, oblikovani v okviru posameznih operativnih programov, se uporabljajo v skladu s členom 24(3) in členom 87(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. [...]. Vsi kazalniki se izrazijo v absolutnih številkah, po potrebi pa se podatki razčlenijo po spolu.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Hkrati z letnimi poročili o izvajanju organ upravljanja predloži elektronsko strukturirane podatke za vsako posamezno naložbeno prednostno področje. Podatki zajemajo kategorizacijo ter kazalnike učinka in rezultatov.	2. Hkrati z letnimi poročili o izvajanju organ upravljanja predloži elektronsko strukturirane podatke za vsako posamezno naložbeno prednostno področje. Podatki zajemajo kategorije ukrepov ter kazalnike učinka in rezultatov.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vključenost socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, pri izvajanju operativnih programov iz člena 5 Uredbe (EU) št. […] lahko poteka v obliki globalnih nepovratnih sredstev iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. […]. V takem primeru se v operativnem programu opredeli del programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.	1. Udeležba partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. […], lokalnih in regionalnih organov in njihovih krovnih organizacij, vseh zadevnih zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in zlasti nevladnimi organizacijami pri izvajanju operativnih programov lahko poteka v obliki globalnih nepovratnih sredstev iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. […]. V takem primeru se v operativnem programu opredeli del programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za spodbuditev ustrezne udeležbe socialnih partnerjev pri ukrepih, ki jih podpira ESS, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev iz ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti, v obliki usposabljanja, mreženja in krepitve socialnega dialoga, ter dejavnostim, ki jih socialni partnerji izvajajo skupno.	2. Za spodbuditev ustrezne udeležbe socialnih partnerjev pri ukrepih, ki jih podpira ESS, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se 2 % sredstev iz ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti, v obliki usposabljanja, mreženja in krepitve socialnega dialoga, ter dejavnostim, ki jih socialni partnerji izvajajo skupno.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, predvsem na področju socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.	3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS – zlasti za tiste nevladne organizacije, ki predstavljajo ali zastopajo upravičence takšnih programov –, predvsem na področju socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem načela iz člena 7 Uredbe (EU) št. […] in posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi iz člena 3(1)(a)(iv), zlasti za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, zmanjšanje segregacije na podlagi spola na trgu dela, boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske.	Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem tega načela v vseh fazah priprave in izvajanju programov v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. […]. ESS podpira tudi posebne ciljno naravnane ukrepe iz člena 3 in zlasti člena 3(1)(a)(iv) za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, zmanjšanje segregacije na podlagi spola na trgu dela, boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju in usposabljanju, odpravljanje delitve na moške in ženske poklice in poklicna področja, odpravljanje feminizacije revščine, spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske ter enakopravne porazdelitve družinskih obveznosti med ženskami in moškimi.
	Države članice z upoštevanjem načela enakosti med spoloma pri pripravi proračunov zagotovijo, da se enakost spolov spodbuja na vseh stopnjah operativnih programov.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii). Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije, in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.	Države članice in Komisija spodbujajo dostopnost in enake možnosti za vse, brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […]. Poleg tega ESS podpira posebne ciljno naravnane ukrepe v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii), ki so namenjeni odpravljanju diskriminacije in izboljšanju dostopnosti za invalide, da se zmanjšajo neenakosti v stopnji izobrazbe, poveča udeležba ljudi, izpostavljenih diskriminaciji, na trgu dela in okrepi njihovo socialno vključevanje, vključno s pospeševanjem prehoda od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti, s posebnim poudarkom na ljudeh, ki so izpostavljeni večplastni diskriminaciji.
	ESS ne sme podpreti ukrepov, ki povečujejo družbene neenakosti ali spodbujajo segregacijo.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS spodbuja socialne inovacije na vseh področjih, ki spadajo v pristojnost tega sklada, v skladu s členom 3 te uredbe, zlasti za preskušanje in razširjanje inovativnih rešitev za obravnavo socialnih potreb.	1. ESS spodbuja socialne inovacije na vseh področjih, ki spadajo v pristojnost tega sklada, v skladu s členom 3 te uredbe, zlasti za preskušanje na lokalni ali regionalni ravni, vrednotenje in razširjanje inovativnih rešitev za obravnavo socialnih potreb z vsemi zadevnimi akterji, zlasti v sodelovanju s socialnimi partnerji.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice v operativnih programih opredelijo teme socialnih inovacij, ki ustrezajo posebnim potrebam v njihovih operativnih programih.	2. Države članice opredelijo področja in teme socialnih inovacij, ki ustrezajo posebnim potrebam v njihovih operativnih programih.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija olajšuje krepitev zmogljivosti za socialne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež ter razširjanjem dobrih praks in metodologij.	3. Komisija olajšuje krepitev zmogljivosti za socialne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež, razširjanjem in spodbujanjem dobrih praks in metodologij, tudi glede na skupna merila za podelitev socialne oznake podjetjem na prostovoljni osnovi.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice podpirajo transnacionalno sodelovanje, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje iz vsaj dveh držav članic.	1. Države članice podpirajo transnacionalno sodelovanje, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje, med katerimi so lahko lokalni in mestni organi, iz vsaj dveh držav članic.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko teme za transnacionalno sodelovanje izberejo s seznama, ki ga predlaga Komisija in potrdi Odbor ESS.	2. Države članice se za opredelitev področij in oblik transnacionalnega sodelovanja, ki ustrezajo njihovim posebnim potrebam, posvetujejo s partnerji iz člena 5 Uredbe (EU) št. [...] in lahko izberejo teme s seznama, ki ga predlaga Komisija in potrdi odbor ESS iz drugega pododstavka člena 163 Pogodbe.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija olajšuje transnacionalno sodelovanje o temah iz odstavka 2 z vzajemnim učenjem in usklajenimi ali skupnimi ukrepi. Komisija upravlja zlasti platformo na ravni EU za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in mreženje ter razširjanje pomembnih rezultatov. Komisija poleg tega razvije usklajen okvir za izvajanje, vključno s skupnimi merili za upravičenost, vrstami in časovnim razporedom ukrepov ter skupnimi metodološkimi pristopi za spremljanje in vrednotenje, da se olajša transnacionalno sodelovanje.	3. Komisija olajšuje transnacionalno sodelovanje z vzajemnim učenjem in usklajenimi ali skupnimi ukrepi. Komisija upravlja zlasti platformo na ravni EU za lažje oblikovanje čezmejnih partnerstev, izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in mreženje ter kapitalizacijo in razširjanje pomembnih rezultatov. Komisija poleg tega razvije usklajen okvir za izvajanje, vključno s skupnimi merili za upravičenost, vrstami in časovnim razporedom ukrepov ter skupnimi metodološkimi pristopi za spremljanje in vrednotenje, da se olajša transnacionalno sodelovanje.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od člena 110(3) Uredbe (EU) št. […] se najvišja stopnja sofinanciranja za prednostno os poviša za deset odstotnih točk, vendar ne preseže 100 %, kadar je celotna prednostna os namenjena socialnim inovacijam ali transnacionalnemu sodelovanju ali kombinaciji obojega.	2. Z odstopanjem od člena 110(3) Uredbe (EU) št. [...] se najvišja stopnja sofinanciranja za prednostno os poviša za deset odstotnih točk, vendar ne preseže 100 %, kadar je celotna prednostna os namenjena socialnim inovacijam ali transnacionalnemu sodelovanju ali kombinaciji obojega, ali se nanaša na člen 6(1) ali kadar dele programa neposredno upravljajo nevladne organizacije ali socialni partnerji.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – točka b
	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS lahko podpre strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].	1. ESS bi moral podpreti strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, vključno z zaposlovanjem mladih, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu.	2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest in podeželja s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest in podeželskih območjih, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu. Da se zagotovi dopolnjevanje z Evropskim skladom za razvoj podeželja in olajša dostop do sredstev strukturnih skladov za majhne nevladne organizacije, se lahko ESS uporabi kot vodilni sklad za celovite projekte socialnega vključevanja, ki združujejo socialno infrastrukturo in spremljajoče storitve na zapostavljenih območjih.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V ta namen ima Komisija pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 v zvezi z vrsto zajetih dejavnosti, opredelitvami standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov, ki se lahko prilagodijo v skladu s skupno dogovorjenimi metodami.	V ta namen ima Komisija pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 v zvezi z vrsto zajetih dejavnosti, opredelitvami standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov, ki se lahko prilagodijo v skladu s skupno dogovorjenimi metodami, ob ustreznem upoštevanju izkušenj, pridobljenih v prejšnjem programskem obdobju.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Nepovratna sredstva, ki so povrnjena na podlagi upravičenih stroškov dejavnosti, določenih na način pavšalnega financiranja, standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov iz člena 57(1) Uredbe (EU) št. […], se lahko izračunajo za vsak primer posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar javna podpora ne presega 100 000 EUR.	3. Nepovratna sredstva, ki so povrnjena na podlagi upravičenih stroškov dejavnosti, določenih na način pavšalnega financiranja, standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov iz člena 57(1) Uredbe (EU) št. […], se lahko izračunajo za vsak primer posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar znesek, ki ga sofinancira Unija, ne presega 100 000 EUR.
Predlog spremembe  94 Člen 14 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Nepovratna sredstva, za katera javna podpora ne presega 50 000 EUR, so v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto, v skladu s členom 57(1) Uredbe (EU) št. […], razen za dejavnosti, ki dobivajo pomoč v okviru sheme državne pomoči.	4. Nepovratna sredstva, za katera znesek, ki ga sofinancira Unija, ne presega 50 000 EUR, so v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto, v skladu s členom 57(1) Uredbe (EU) št. […], razen za dejavnosti, ki dobivajo pomoč v okviru sheme državne pomoči.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. […] lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti, kot so sistemi delitve tveganja, dolžniški in kapitalski instrumenti, jamstveni skladi, holdinški skladi in posojilni skladi.	1. V skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. […] lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za opredelitev posebnih pravil in pogojev za vloge držav članic, vključno z zgornjimi mejami, za jamstva na osnovi politike, pri čemer posebej zagotavlja, da njihova uporaba ne privede do čezmernih ravni dolga javnih organov.	Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za opredelitev posebnih pravil in pogojev za vloge držav članic, vključno z zgornjimi mejami, za jamstva na osnovi politike, pri čemer posebej zagotavlja, da njihova uporaba ne privede do čezmernih ravni dolga javnih organov. Delegirani akti so skladni z načeli iz Uredbe (EU) št. [...] o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije.
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 6a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· osebe, mlajše od 25 let, ki so zaposlene, se izobražujejo ali (ponovno) usposabljajo v roku štirih mesecev po zaključku šolanja
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· osebe, starejše od 54 let, ki trpijo hudo materialno pomanjkanje
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
migranti, ljudje tujega rodu, manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**	· migranti, prosilci za azil, begunci, ljudje tujega rodu, manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 12a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	osebe iz najbolj zapostavljenih mikroregij, ki jim grozi revščina (mediana dohodka) ali ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 12b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· brezdomci
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 13a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· s podeželskih območij
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Skupni kazalniki za upravljanje sredstev ESS v državah članicah
	· število zaposlenih, ki upravljajo, odobrujejo in nadzorujejo sredstva iz ESS v posameznih državah članicah
	Vse podatke je treba razčleniti po pripadajočih ravneh NUTS.
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Priloga – točka 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki o udeležencih, ki se udeležijo dejavnosti, ki jo podpira ESS, se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki o udeležencih, ki se udeležijo dejavnosti, ki jo podpira ESS, se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu in ravni NUTS.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
· število projektov, ki jih v celoti ali delno izvedejo socialni partnerji ali nevladne organizacije	· število projektov, ki jih v celoti ali delno izvedejo socialni partnerji ali nevladne organizacije ali druge zainteresirane strani
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – točka 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· število projektov, ki povečujejo trajnostno udeležbo in napredovanje žensk v zaposlovanju
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 2 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
· število projektov, namenjenih javnim upravam ali javnim službam	· število projektov, namenjenih javnim upravam ali javnim službam na nacionalni, regionalni in lokalni ravni
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
• število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij	· število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij, zadrug in podjetij socialnega gospodarstva, ki jih vodijo ženske oziroma imajo v upravnem odboru ali nadzornem svetu večino žensk
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 2 – točka 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· število projektov v najrevnejših okrožjih
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […].	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. [...]. Tudi vsi podatki brez posebnega pomena za enakost spolov se razčlenijo po spolu in po ravni NUTS.
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· odstotek udeležencev in uporabnikov storitev iz prikrajšanih skupin, ki se izobražujejo, usposabljajo, pridobivajo znanje, so zaposleni ali delajo prostovoljno po zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· udeleženci, ki so se dvignili nad relativno mejo revščine ali so se rešili hudega materialnega pomanjkanja
Predlog spremembe  113 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· ženske, ki ostajajo na negotovih delovnih mestih
Predlog spremembe  114 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· odstotek invalidnih udeležencev, ki imajo zaposlitev, potem ko so prejemali pomoč
Predlog spremembe  115 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu in ravni NUTS.
Predlog spremembe  116 Predlog uredbe Priloga – točka 4 – točka 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· statistika, ki kaže zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela
Predlog spremembe  117 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· udeleženci, eno leto po zaključku sodelovanja, v izboljšanem položaju na trgu dela, zaposleni za skrajšani delovni čas, polni delovni čas ali samozaposleni
Predlog spremembe  118 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· udeleženci, eno leto po zaključku sodelovanja, ki so se dvignili nad prag relativne revščine in ki živijo nad pragom relativne revščine ali ki so rešeni hudega materialnega pomanjkanja
Predlog spremembe  119 Predlog uredbe Priloga – točka 4 – točka 3d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· statistika, ki kaže uspešno odpravljanje stereotipov na podlagi spola v izobraževanju in usposabljanju
Predlog spremembe  120 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· udeleženci, ki ne potrebujejo več socialne pomoči
Predlog spremembe  121 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· ženske, eno leto po zaključku sodelovanja, ki ostajajo na negotovih delovnih mestih ali ki so ekonomsko neodvisne
Predlog spremembe  122 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3g (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· odstotek oseb, starejših od 54 let, ki trpijo hudo materialno pomanjkanje
Predlog spremembe  123 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3h (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	· odstotek invalidnih udeležencev, ki so našli zaposlitev v enem letu po prejemu podpore
Predlog spremembe  124 Predlog uredbe Priloga – točka 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(4) Uredbe (EU) št. […]. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne osi. Notranjo veljavnost vzorca je treba zagotoviti tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne osi. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(4) Uredbe (EU) št. […]. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne osi. Notranjo veljavnost vzorca je treba zagotoviti tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne osi. Vse podatke je treba razčleniti po spolu in ravni NUTS.

• [1]  UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2]  UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0338.

OBRAZLOŽITEV

1. Predlog Komisije o Evropskem socialnem skladu (ESS) za obdobje 2014–2020 predstavlja pomemben napredek, ki si zasluži podporo Evropskega parlamenta. Predvideva učinkovito pomoč evropskemu prebivalstvu pri prilagajanju na spremembe trga dela s sofinanciranjem izobraževalnih projektov in programov pomoči pri zaposlovanju, ki obsega:

· dodeljevanje sredstev v skladu s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020,

· tematsko strnjenost in dodelitev 20 % sredstev sklada vsem državam članicam za socialno vključevanje in boj proti revščini,

·  večje priznavanje vloge socialnih partnerjev in nevladnih organizacij ter

· poenostavitev postopkov.

ESS je bil kot glavni vzvod Evropske unije za spodbujanje zaposlovanja ustanovljen z Rimsko pogodbo leta 1957. Od svoje ustanovitve dalje se osredotoča na spremljanje geografske in zaposlitvene mobilnosti delavcev. V teh kriznih časih je socialna kohezija bistvenega pomena, pri čemer je treba naložbe ESS osredotočiti na:

1.  socialno vključevanje prek zaposlovanja,

2.  dvig ravni strokovne usposobljenosti,

3.  zvišanje stopnje zaposlenosti.

Za dosego socialne kohezije je treba v obdobju 2014–2020 uresničiti štiri glavne tematske cilje iz predloga Komisije o ESS: „spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delavcev“, „naložbe v izobraževanje, usposobljenost in vseživljenjsko učenje“, „spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini“ ter „krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava“.

Podpora mladim v EU je v tem trenutku bistvenega pomena, saj je med njimi 21 % brezposelnih, veliko pa jih tudi predčasno zapusti izobraževalne sisteme brez pridobljenih kvalifikacij. Tako ESS s celostnim pristopom, ki podpira osebna ali splošna prizadevanja za zagotavljanje največje možne stopnje zaposlenosti in kakovosti, ostaja sredstvo socialnega vključevanja prek zaposlovanja. Poleg tega je treba podpreti socialno vključevanje brezposelnih z zagotavljanjem dostopa vsem do ustreznih sredstev in storitev.

Poleg tega je treba s pomočjo ESS pripraviti napovedi za prihodnje potrebe po znanju, da bi bistveno povečali število visokokvalificiranih delavcev, ki jih bo Evropa po nedavnih napovedih potrebovala v bližnji prihodnosti.

Za nemoteno delovanje projektov je treba bolj jasno izraziti priznanje posebni vlogi partnerjev na vseh ravneh. ESS bo ostal nepogrešljiv sklad pri zaposlovanju in vključevanju Evropejcev na trg dela, če bodo pri njegovem upravljanju in uporabi sredstev sklada na evropski, državni, regionalni ali lokalni ravni sodelovale vse zainteresirane strani in socialni partnerji.

Za večji učinek dejavnosti, ki se financirajo iz ESS, sta potrebna poenostavitev pravil in postopkov ter ciljno naravnan pristop. Upravne postopke bi poenostavili predvsem z uporabo pavšalnih zneskov in stroškov na enoto. Tako bi učinkovito odpravili eno največjih ovir za podjetja pri dostopu do sklada in povečali črpanje razpoložljivih sredstev. Poenostaviti je treba zlasti vloge za sredstva ESS pri projektih, kjer državna podpora ne presega 50.000 €. Učinkovito črpanje sredstev ESS lahko bistveno izboljša učinke politik oživitve gospodarstva in omogoči ustvarjanje novih delovnih mest v Evropski uniji.

Učinke vseh omenjenih ciljev bo treba med programskim obdobjem večkrat izmeriti, da bi zagotovili primerno porabo sredstev in učinkovito vodenje politik.

2. ESS, splošni okvir kohezijske politike

Močno si je treba prizadevati, da se vsaj 25 % sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada nameni za ESS. Zaradi pomembnosti nacionalnih politik zaposlovanja ostajajo države članice glavni posredniki vseh politik ESS. Ob tem je treba spoštovati samostojnost držav članic, saj svobodno organizirajo izvajanje programov glede na lastno organiziranost.

Najprej pa si je treba prizadevati za izboljšanje upravljanja ESS z ohranitvijo centraliziranega usklajevanja sklada ter pri tem bolje upoštevati stvarne potrebe na terenu.

Racionalizacija nadzora je nujno potrebna za olajšanje dela lokalnim akterjem ESS: nadzor je treba uskladiti in prepovedati prakso naknadnega nadzora ter ukiniti nekatere nekoristne oblike nadzora. „Pogodbe o zaupanju“, sklenjene med posamezno državo članico in Komisijo, bi lahko zmanjšale nadzor in regulativne omejitve, ki bremenijo države članice. Zmanjšanje zamud pri plačilih mora postati skupni cilj vseh držav članic in sicer zu uvedbo prakse obročnih plačil.

Lokalne akterje ESS je treba podpreti s povečanjem sredstev za tehnično podporo in usposabljanjem upravljavskih služb Evropskega socialnega sklada.

Za večje črpanja sredstev ESS je treba ustvariti ustrezne pogoje:

· s spodbujanjem držav članic, da ponovno določijo prednostne naloge, ki jih je treba financirati, da bi se s tem povečala učinkovitost ESS;

· z uvedbo čeka ESS (v pavšalnem znesku) za mikroprojekte na specifičnih področjih, katerih rezultati so z lahkoto dosegljivi in merljivi;

· z izboljšanjem komunikacije in izmenjave podatkov z nosilci projektov;

· z zagotavljanjem boljše sinergije med ESS in ESRR, kot je predvideno v uredbi o Kohezijskem skladu.

Evropski socialni sklad podpira projekte, v katere so vključeni najbolj ranljivi prebivalci. Če bi se določbe o makroekonomski pogojenosti, ki so vključene v osnutek uredbe Komisije o skupnih določbah o skladih, nanašale tudi na ESS, bi bilo to zelo zaskrbljujoče. Posledično ni mogoče uporabiti načela dvojne kazni za ranljive prebivalce držav, ki so že v težavah.

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (25.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD))

Pripravljavec mnenja: Jens Geier

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V Evropi je približno 23 milijonov ljudi brezposelnih, 30 milijonom pa grozi socialna izključenost. Zato mora imeti v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 Evropski socialni sklad (ESS) bistveno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na socialnem področju in področju zaposlovanja ter bi ga morali obravnavati kot prednostno politično nalogo in ga temu primerno financirati.

Finančna sredstva za ta sklad za obdobje 2014–2020 niso predmet predloga uredbe o ESS, temveč predloga uredbe o skupnih določbah za vse sklade[1], katere člen 84(3) določa, da se najmanj 25 % sredstev iz strukturnih skladov za manj razvite regije, 40 % za regije v prehodu in 52 % za bolj razvite regije v vsaki državi članici dodeli ESS. Ob nezmanjšanih pragovih bi to skupaj znašalo najmanj 84 milijard EUR (v stalnih cenah iz leta 2011), kar je minimalni skupni delež za ESS ter 25 % dodeljenih sredstev za strukturne sklade in Kohezijski sklad skupaj (glede na sporočilo Komisije Proračun za 2020).[2] Za primerjavo: v obdobju 2007–2013 so bila za ESS dodeljena sredstva v višini 78 milijonov EUR (v cenah za 2011), tj. 22 % Kohezijskega sklada in strukturnih skladov. Zato Komisija v predlogu za ESS predlaga relativno povečanje sredstev v primerjavi s skupnim zneskom za Kohezijski sklad in strukturne sklade. Vendar ne smemo pozabiti, da Komisija predlaga nominalno zamrznitev skupnega zneska sredstev za Kohezijski sklad in strukturne sklade na ravni zgornje meje za leto 2013. Pripravljavec mnenja toplo priporoča ta minimalni delež ter meni, da ga je treba vsekakor ohraniti, še toliko bolj, ker gre za novost v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Evropski parlament je v omenjeni resoluciji navedel, da je treba za prihodnji večletni finančni okvir nameniti vsaj 5 % več sredstev glede na raven za leto 2013, da bi bilo treba znesek sredstev, ki so ji bila dodeljena v tekočem obdobju finančnega programiranja v naslednjem obdobju, vsaj ohraniti na tej ravni in da je treba ESS financirati kot prednostno nalogo.

Komisija v členih 84(3) in 84(5) osnutka uredbe o splošnih določbah predlaga tudi dodelitev 2,5 milijonov EUR za distribucijo hrane najbolj ogroženim osebam. Ta sredstva bi se odštela od sredstev posamezne države članice, namenjenega ESS. Vendar prihodnost tega programa brez ločene ustrezne pravne podlage, ki bi jasno določala način delovanja programa, in ob upoštevanju nedavnih izjav Komisije ostaja nejasna.

Komisija v uredbi o ESS predlaga, da se 20 % sredstev ESS nameni za financiranje socialne vključenosti s poudarkom na ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih in vključitvi posebne podpore za enakost spolov in nediskriminacijo. Države članice osredotočijo 80 % sredstev posameznega operativnega programa na do štiri tematske cilje ESS za bolj razvite regije, 70 % za regije v prehodu ter 60 % za manj razvite regije. Izvajanje tematske osredotočenosti bo v osrčju pogajanj o skupnem strateškem okviru in partnerskih pogodbah, ki bodo sklenjene z državami članicami.

V zvezi z drugimi določbami s proračunskimi posledicami pripravljavec mnenja pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev, zlasti poenostavljene možnosti financiranja z uporabo pavšalnih zneskov in standardnih stroškov na enoto. Poudarja, da nosijo države članice odgovornost v teh prizadevanjih.

Pri tem sta bistvena tudi dobro finančno poslovodenje in preglednost. Zato pripravljavec mnenja predlaga vključitev več sklicevanj na določbe finančne uredbe, o kateri pravkar poteka razprava, ter poziva k preglednejšim in objektivnim kazalnikom učinkov in rezultatov.

Poleg tega vztraja, da je treba izboljšati usklajevanje in sinergijo med ESS ter drugimi programi, zlasti predlaganim programom za socialne spremembe in inovacije, Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in predlaganim programom Erasmus za vse. Oblikovati je treba natančne cilje za pojasnitev, kateri program se financira iz katerega instrumenta. Predlaga predvsem boljšo opredelitev cilja ESS dejavnega vključevanja in pojasnitev odnosa med ESS ter omenjenim programom za socialne spremembe in inovacije. Oba instrumenta naj bi se namreč uporabljala za podpiranje t. i. socialnih inovacij in evropskih zavodov za zaposlovanje (EURES), vendar po drugačnih pravilih upravljanja in zato tudi na različnih ravneh. Komisija predlaga financiranje dejavnosti EURES v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi službami za obveščanje, svetovanje in usmerjanje na nacionalni in čezmejni ravni, čeprav bi se EURES financiral predvsem iz programa za socialne spremembe in inovacije. Projekte na področju socialnih inovacij bi lahko financirala neposredno Komisija v okviru osi PROGRESS programa za socialne spremembe in inovacije, pri čemer bi jih lahko pozneje dodatno razširili v okviru ESS s sofinanciranjem držav članic. ESS bi lahko v okviru svojih pristojnosti neposredno spodbujal socialne inovacije. Iz tega sklada bi bilo treba financirati tudi infrastrukturo vseživljenjskega učenja, dejavnosti vseživljenjskega učenja pa iz predlaganega večletnega programa Erasmus za vse.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1a. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bi Unija lahko izvedla svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti;
	_______________
	¹Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Predlog spremembe  2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1b (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1b. ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 7. junija 2011¹ v prid nadaljevanja programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji v okviru naslednjega večletnega finančnega obdobja; poziva Komisijo, naj predlaga najustreznejšo pravno podlago; vendar poudarja, da cilji ESS in programa za ogrožene osebe niso povsem enaki;
	_______________
	¹ Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0338.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) ESS bi moral izboljšati zaposlitvene možnosti, spodbujati izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter oblikovati ukrepe aktivnega vključevanja v skladu z nalogami, ki so bile ESS zaupane na podlagi člena 162 Pogodbe, s čimer bi v skladu s členom 174 Pogodbe prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 Pogodbe upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnjo zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnje izobraženosti in usposobljenosti ter varovanjem človekovega zdravja.	(2) ESS bi moral izboljšati zaposlitvene možnosti, spodbujati ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, izobraževanje in vseživljenjsko učenje, oblikovati ukrepe aktivnega vključevanja ter se boriti proti revščini in socialni izključenosti v skladu s členom 9 Pogodbe in z nalogami, ki so mu bile zaupane na podlagi člena 162 Pogodbe, s čimer bi v skladu s členom 174 Pogodbe prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 Pogodbe upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnjo zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti in visoko stopnje izobraženosti in usposobljenosti ter varovanjem človekovega zdravja.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost in novem večletnem finančnem okviru za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo je Evropski parlament menil, da je eden od velikih izzivov Evropske unije ohranjanje konkurenčnosti, povečanje rasti in boj proti visoki brezposelnosti, za izboljšanje zaposlovanja pa je bistvenega pomena osredotočenost na ustrezno delujoče trge dela in socialne pogoje, spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi ter izboljšanje delovnih razmer in zmanjševanje revščine;
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b) v tej resoluciji je tudi poudaril, da ima ESS temeljno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na socialnem in zaposlitvenem področju in da bi ga bilo treba obravnavati kot politično prednostno nalogo in temu primerno financirati, ter se zavzel za bolj strateško uporabo tega sklada za spodbujanje enakosti spolov, dostopa do trga dela in ponovne integracije ter preprečevanje brezposelnosti, revščine, socialne izključenosti in vseh oblik diskriminacije.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3c) ESS je bilo v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 dodeljenih 78 milijard EUR (v cenah za 2011). V sporočilu Proračun za strategijo Evropa 2020¹ za obdobje 2014–2020 Komisija predlaga najmanjši delež za ESS v višini 25 % proračuna, dodeljenega za Kohezijski sklad in strukturne sklade (tj. najmanj 84 milijard EUR v cenah za 2011). Od ESS je odvisen obstoj številnih instrumentov trga dela. Če bodo države članice še naprej pozivale k nadaljnjemu varčevanju v splošnem proračunu Evropske unije, se bodo zmanjšali instrumenti trga dela v vsej Uniji, zaradi česar ne bo mogoče zmanjšati ravni brezposelnosti.
	______________
	¹ COM(2011)0500
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.	(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi in demografskimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja ter ustvarjanje delovnih mest in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni. Evropska Komisija bi morala sistematično spremljati dejavnosti mreže EURES in rezultate objavljati.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Obenem je bistveno podpirati razvoj in konkurenčnost evropskih malih in srednjih podjetij ter zagotavljati, da se ljudje lahko prilagodijo s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja, novih izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti preusmeritev delovne sile k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.	(6) Obenem je bistveno podpirati razvoj, konkurenčnost in mobilnost evropskih malih in srednjih podjetij ter zagotavljati, da se ljudje lahko s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja prilagodijo spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram ter novim izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti preusmeritev delovne sile k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.	(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije in podpirati države članice pri izvajanju njihovih nacionalnih programov reform. ESS bi moral zlasti povečati dejavno podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Za zagotavljanje natančnejšega spremljanja in izboljšanega ocenjevanja doseženih rezultatov na evropski ravni z ukrepi, ki jih podpira ESS, bi bilo treba določiti skupen sklop kazalnikov učinkov in rezultatov.	(8) Za zagotavljanje natančnejšega spremljanja in izboljšanega ocenjevanja doseženih rezultatov na evropski ravni z ukrepi, ki jih podpira ESS, bi bilo treba določiti skupen sklop preglednih in objektivnih kazalnikov učinkov in rezultatov.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Ob upoštevanju dejstva, da je za zagotovitev zaposlovanja in socialne kohezije potreben integriran in celosten pristop, bi moral ESS podpirati oblikovanje medsektorskih partnerstev na teritorialni osnovi in njihovih programov.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati vidik spola v vseh razsežnostih programov, ob zagotavljanju, da se sprejmejo tudi specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov.	(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati vidik spola v vseh razsežnostih programov, tudi pri pravočasni in dosledni pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju, ter ob zagotavljanju, da se sprejmejo tudi specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Ker se področje uporabe tega programa deloma prekriva s področjem uporabe programa za socialne spremembe in inovacije, bi bilo treba sprejeti ukrepe za preprečitev dvojnega financiranja istih dejavnosti in pobud. Poleg tega se dejavnosti, pri katerih ima ESS deljeno upravljanje, deloma prekrivajo z dejavnostmi programa za socialne spremembe in inovacije, pri katerih se izvaja neposredno upravljanje, zato bi bilo treba vzpostaviti ukrepe za preprečevanje podvajanja ali dvojnega financiranja dejavnosti v okviru različnih načinov upravljanja.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 12b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Izkoristiti bi bilo treba sinergije med Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo. Poleg tega bi bilo treba skladno strukturirati Evropski socialni sklad, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in večletni program za socialne spremembe in inovacije, da bi povečali njihovo učinkovitost, izboljšali njihovo usklajenost in preprečili podvajanje financiranja.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) S ciljem poenostavitve uporabe ESS in zmanjšanja tveganja napak ter z upoštevanjem posebnosti dejavnosti, ki jih podpira ESS, je primerno določiti določbe, ki dopolnjujejo člena 57 in 58 Uredbe (EU) št. […].	(16) S ciljem poenostavitve uporabe ESS in zmanjšanja tveganja napak ter z upoštevanjem posebnosti dejavnosti, ki jih podpira ESS, je primerno določiti določbe, ki dopolnjujejo člena 57 in 58 Uredbe (EU) št. […]. Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta z zagotavljanjem optimalne porabe finančnih virov.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost instrumenta za vse udeležence. Ker se dejavnosti v okviru ESS izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil, saj bi s tem otežili uporabo sredstev za upravičence.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Uporaba pavšalnih zneskov in standardnih stroškov na enoto, kot je določeno v členih 116 in 116a finančne uredbe, bi morala prispevati k poenostavitvi uporabe sredstev za upravičence ter zmanjšati administrativno breme za vse partnerje projektov ESS. Morebitne ostanke pavšalnih zneskov obdržijo partnerji projektov.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se na primer podprli študenti, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje in socialno podjetništvo.	(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se podprli zaposljivost, zlasti med mladimi, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje in socialno podjetništvo.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba podeliti Komisiji v zvezi z opredelitvijo standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov v skladu z različnimi vrstami dejavnosti in opredelitvijo posebnih pravil in pogojev za jamstva na osnovi politik ESS. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(18) Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba podeliti Komisiji v zvezi z opredelitvijo, v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe, standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov v skladu z različnimi vrstami operacij in opredelitvijo posebnih pravil in pogojev jamstev na osnovi politike. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 18a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) ESS bi moral politikam držav članic resnično dodati vrednost, zato razporejanje njegovih sredstev ne bi smelo biti samodejno povezano z makroekonomsko uspešnostjo posamezne države članice.
Obrazložitev
Z dodatnimi kaznimi bi se lahko zaostrili problemi držav, ki jih pestijo makroekonomske težave. Proračuna ESS ne bi smeli povečevati, temveč bi se morali osredotočiti na pomoč državam članicam pri ustvarjanju rasti in zaposlovanja.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim grozi socialna izključenost. ESS zagotavlja podporo tudi podjetjem, sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter spodbujanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na področju politike zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike.	3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, mladi in manj usposobljeni delavci, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim grozi socialna izključenost. ESS zagotavlja podporo tudi podjetjem, sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter spodbujanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na področju politike zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;	(i) dostopom do zaposlitve in zaposlitvenih storitev za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka vii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(viia) podporo na trgu dela za zaposlovanje prikrajšanih oseb, zlasti invalidov;
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) usposabljanjem za najpomembnejše veščine, predvsem za podjetništvo in povečevanje zaposljivosti;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini z:	(c) spodbujanje dejavnega socialnega vključevanja in boj proti revščini z:
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1c (i)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) dejavnim vključevanjem;	(i) dejavnim vključevanjem s pomočjo:
	– integriranih pristopov dejavnega vključevanja, zlasti da bi se izboljšale zaposlitvene možnosti in povečale koristi za osebe v delovno aktivni starosti, ki bi podpirali celovite, individualizirane poti do vključenosti, kakovost dela in socialno udejstvovanje, zajemali ukrepe za socialno vključevanje ter vključevanje in ponovno vključevanje v skupnost ter bi zagotavljali dostop do kakovostnih storitev in vključujočih trgov dela;
	– vključevanja pristopa življenjskega ciklusa za zagotavljanje celostne podpore za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti otrok in starejših oseb;
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) vključevanjem marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;	(ii) vključevanjem marginaliziranih skupnosti;
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka iv
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) krepitvijo dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa;	(iv) krepitvijo dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zaposlovalnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa;
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1c (vi)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. c (vi) strategijami lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti;	1. c (vi) strategijami lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, kot je določeno v členu 28 uredbe o splošnih določbah;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov skladni in osredotočeni na obravnavanje izzivov, opredeljenih v okviru nacionalnih programov reform in ustreznih priporočil Sveta po členu 148(4) Pogodbe, s čimer prispevajo k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine.	1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov skladni in osredotočeni na obravnavanje izzivov, ki so jih regije in organi pod nacionalno ravnjo opredelili v okviru nacionalnih programov reform in ustreznih priporočil Sveta po členu 148(4) Pogodbe, s čimer prispevajo k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine ter k izpolnitvi nalog ESS, opisanih v členu 2.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici se dodeli tematskemu cilju „spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini“ iz člena 9(9) Uredbe EU) št. […].	2. Vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici se dodeli tematskemu cilju „spodbujanje dejavnega socialnega vključevanja in boj proti revščini“ iz člena 9(9) Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo tematsko osredotočenost na naslednje načine:	3. Države članice in regionalni organi zagotovijo tematsko osredotočenost na naslednje načine:
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Določbe o tematski osredotočenosti ne veljajo za sredstva iz posebne prednostne osi, ki so v celoti namenjena za inovacije in transnacionalne ukrepe.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, predvsem na področju socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, ter njihovega dostopa do teh ukrepov, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.	3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, predvsem na področju socialnega in socialno-kulturnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, ter njihovega dostopa do teh ukrepov, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS lahko podpre strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].	1. ESS podpre strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude – na primer socialno-kulturne pobude – za zaposlovanje, tudi zaposlovanje mladih, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu.	2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu. Da se financiranje ne bi prekrivalo, se ti posegi uskladijo med različnimi instrumenti in programi.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. […] lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti, kot so sistemi delitve tveganja, dolžniški in kapitalski instrumenti, jamstveni skladi, holdinški skladi in posojilni skladi.	1. V skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. […] lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti, kot so sistemi delitve tveganja, dolžniški in kapitalski instrumenti, jamstveni skladi, holdinški skladi, posojilni skladi ter mikrokrediti in mehanizmi mikrokreditiranja.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ESS se lahko uporabi za izboljšanje dostopa do kapitalskih trgov za javne in zasebne organe na nacionalni in regionalni ravni, ki izvajajo ukrepe in politike s področja uporabe ESS in operativnega programa prek „jamstev na osnovi politike ESS“, ki so predmet odobritve s strani Komisije.	ESS se lahko uporabi za izboljšanje dostopa do kapitalskih trgov za javne in zasebne organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki izvajajo ukrepe, zlasti mikrokredite in mikrokreditne instrumente, in politike s področja uporabe ESS, in operativne programe prek „jamstev na osnovi politike ESS“, ki so predmet odobritve s strani Komisije.

POSTOPEK

Naslov	Socialni sklad in razveljavitev Uredbe (ES) št. 1081/2006
Referenčni dokumenti	COM(2011)0607 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 25.10.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 25.10.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Jens Geier 6.2.2012
Datum sprejetja	20.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Richard Ashworth, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Andrea Cozzolino, James Elles, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Giovanni La Via, Barbara Matera, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Helga Trüpel, Angelika Werthmann
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jürgen Klute, Jan Mulder, María Muñiz De Urquiza, Paul Rübig, Peter Šťastný, Theodor Dumitru Stolojan

• [1]  COM(2011)0615
• [2]  COM(2011)0500

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (6.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006
(COM(2011)0607 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD))

Pripravljavec mnenja: Cătălin Sorin Ivan

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Uredba (EU) št. […] o finančnih predpisih, ki veljajo za letni proračun Unije, določa osnovna načela izvajanja letnega proračuna Unije. Zato je treba zagotoviti skladnost med to uredbo in določbami, ki urejajo ESS.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) obveznosti organov za program glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnijo organi, ki so pristojni za program, v okviru katerega se navedena dejavnost podpira, ali pa sklenejo dogovore z organi v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, če so pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnjeni.	(b) obveznosti organov za program glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnijo organi, ki so pristojni za program, v okviru katerega se navedena dejavnost podpira, ali pa sklenejo dogovore z organi v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja.
Obrazložitev
Uskladitev z uredbo COM(2011)0615.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Poleg izdatkov iz člena 59(3) Uredbe (EU) št. […] nakup infrastrukture, zemljišč in nepremičnin ni upravičen do prispevka iz ESS.	3. Poleg izdatkov iz člena 59(3) Uredbe (EU) št. […] nakup infrastrukture, zemljišč in nepremičnin ne glede na vrednost ni upravičen do prispevka iz ESS.
Obrazložitev
Uskladitev z uredbo COM(2011)0615.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izključni cilj finančne revizije je preverjanje, da so izpolnjeni pogoji za povračila s strani Komisije na podlagi standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov.	Cilj vseh finančnih revizij, ki se zdijo potrebne, je preverjanje, da so izpolnjeni pogoji za povračila s strani Komisije na podlagi standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se uporabljajo te oblike financiranja, lahko država članica uporabi svoje računovodske prakse v podporo dejavnostim. Za namene te uredbe in Uredbe (EU) št. […] te računovodske prakse in iz njih izhajajoči zneski niso predmet revizije revizijskega organa ali Komisije.	Kadar se uporabljajo te oblike financiranja, lahko država članica uporabi svoje računovodske prakse v podporo dejavnostim.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za opredelitev posebnih pravil in pogojev za vloge držav članic, vključno z zgornjimi mejami, za jamstva na osnovi politike, pri čemer posebej zagotavlja, da njihova uporaba ne privede do čezmernih ravni dolga javnih organov.	Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za opredelitev posebnih pravil in pogojev za vloge držav članic, vključno z zgornjimi mejami, za jamstva na osnovi politike, pri čemer posebej zagotavlja, da njihova uporaba ne privede do čezmernih ravni dolga javnih organov. Delegirani akti so skladni z načeli iz Uredbe (EU) št. [...] o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Priloga – točka 1 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Skupni kazalniki za upravljanje sredstev iz ESS v državah članicah:
	– število zaposlenih, ki upravljajo, odobrujejo in nadzorujejo sredstva iz ESS v posameznih državah članicah.
	Vse podatke je treba razčleniti po pripadajočih ravneh NUTS.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Priloga – točka 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki o udeležencih, ki se udeležijo dejavnosti, ki jo podpira ESS, se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki o udeležencih, ki se udeležijo dejavnosti, ki jo podpira ESS, se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu in ravni NUTS.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […].	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po ravni NUTS.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Priloga – točka 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu in ravni NUTS.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Priloga – točka 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(4) Uredbe (EU) št. […]. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne osi. Notranjo veljavnost vzorca je treba zagotoviti tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne osi. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(4) Uredbe (EU) št. […]. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne osi. Notranjo veljavnost vzorca je treba zagotoviti tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne osi. Vse podatke je treba razčleniti po spolu in ravni NUTS.

POSTOPEK

Naslov	Evropski socialni sklad in razveljavitev Uredbe (ES) št. 1081/2006
Referenčni dokumenti	COM(2011)0607 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 25.10.2011
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	CONT 25.10.2011
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Cătălin Sorin Ivan 24.11.2011
Datum sprejetja	30.5.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Andrea Češková, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Iliana Ivanova, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bart Staes, Michael Theurer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zuzana Brzobohatá, Jorgo Chatzimarkakis, Derk Jan Eppink, Véronique Mathieu, Markus Pieper
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Joachim Zeller

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (28.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006
(COM(2011)0607/2 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD))

Pripravljavka mnenja: María Irigoyen Pérez

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) ESS bi moral izboljšati zaposlitvene možnosti, spodbujati izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter oblikovati ukrepe aktivnega vključevanja v skladu z nalogami, ki so bile ESS zaupane na podlagi člena 162 Pogodbe, s čimer bi v skladu s členom 174 Pogodbe prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 Pogodbe upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnjo zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnje izobraženosti in usposobljenosti ter varovanjem človekovega zdravja.	(2) ESS bi moral izboljšati zaposlitvene možnosti, spodbujati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, podpirati vključevanje delavcev na trg dela ter njihovo prilagajanje spremembam, spodbujati izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter oblikovati ukrepe aktivnega vključevanja v skladu z nalogami, ki so bile ESS zaupane na podlagi člena 162 PDEU. S tem bi moral ESS v skladu s členi 174, 349 in 355(1) PDEU prispevati k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 Pogodbe pri oblikovanju in izvajanju svojih politik in ukrepov upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnjo zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti in visoko stopnje izobraženosti in usposobljenosti ter varovanjem človekovega zdravja.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.	(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi in demografskimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS naj bi bil ustvarjanje in spodbujanje trajnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v formalno in neformalno izobraževanje, raziskave, usposobljenost in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialne vključenosti ter boj proti revščini in diskriminaciji. S spodbujanjem vključujočega delovanja trgov dela z omogočanjem geografske in poklicne mobilnosti delavcev v državah članicah in transnacionalno bi moral ESS podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES), da bi igrali dejavnejšo vlogo pri prepoznavanju možnosti na področju zaposlovanja skupaj z javnimi in zasebnimi subjekti, v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi službami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ob teh prednostnih nalogah, v manj razvitih regijah in državah članicah, in z namenom povečanja gospodarske rasti in zaposlitvenih možnosti bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave in institucionalnih zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.	(5) Ob teh prednostnih nalogah, v vseh regijah in državah članicah, in z namenom povečanja gospodarske rasti in spodbujanja zaposlitvenih možnosti bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave na nacionalni in regionalni ravni ter njeno zmožnost, da ukrepa v aktivnih zadevah, in okrepiti institucionalne zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.
Predlog spremembe             4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Obenem je bistveno podpirati razvoj in konkurenčnost evropskih malih in srednjih podjetij ter zagotavljati, da se ljudje lahko prilagodijo s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja, novih izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti preusmeritev delovne sile k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.	(6) Obenem je bistveno podpirati ustanovitev, razvoj in konkurenčnost različnih tipov podjetij, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij ter socialnih podjetij in organizacij socialne ekonomije, da bi lahko ustvarjali trajna kakovostna delovna mesta ter zagotovili, da se ljudje lahko s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja prilagodijo spreminjajočim se družbenim in gospodarskim pogojem ter novim izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti preusmeritev delovne sile k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.	(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne vključenosti in boja proti revščini ter izboljšanja institucionalnih zmogljivosti, pri čemer je za dosego tega potrebno ustrezno financiranje. ESS bi moral zlasti povečati podporo za dejaven in učinkovit boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo minimalnih sredstev za ta namen. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS. Ne glede na to bi moralo biti tematsko osredotočanje prilagodljivo, da bi lahko ukrepanje ESS prilagajali potrebam posameznih držav članic in regij.
Obrazložitev
ESS mora prispevati k strategiji Evropa 2020 na področju štirih tematskih ciljev, ki so mu bili dodeljeni.
Osredotočanje na področja, ki jih je predlagala Komisija, je treba pospremiti s prožnostjo, da bi ukrepanje sklada prilagodili posebnim lastnostim vsake države in tako zagotovili večjo učinkovitost porabe sredstev.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi zadevnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Zato morajo države članice spodbujati udeležbo socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri izvajanju ESS.	(9) Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi zadevnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti z udeležbo lokalnih in regionalnih skupnosti, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij. Zato morajo države članice vključevati lokalne in regionalne organe, socialne partnerje in nevladne organizacije ter jim pomagati, po potrebi z ukrepi izgradnje zmogljivosti ter oblikovanjem in izvajanjem programov ESS.
Obrazložitev
Tudi lokalni in regionalni organi morajo sodelovati v postopkih oblikovanja in izvajanja ukrepov ESS.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Upoštevaje, da je za zagotovitev zaposlovanja in socialne kohezije potreben integriran in celosten pristop, bi moral ESS podpirati oblikovanje medsektorskih, transnacionalnih partnerstev na teritorialni osnovi in njihovih programov.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati vidik spola v vseh razsežnostih programov, ob zagotavljanju, da se sprejmejo tudi specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov.	(10) Države članice in Komisija zagotovijo, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati vidik spola v vseh razsežnostih ter pri pravočasni in dosledni pripravi, izvajanju, spremljanju in oceni programov, ob zagotavljanju, da se sprejmejo ukrepi za spodbujanje enakosti spolov.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Ob upoštevanju, da so socialne inovacije predmet različnih programov, bi bilo treba izdelati ukrepe, da bi se izognili prekrivanju ali dvojnemu financiranju istih dejavnosti in pobud. Poleg tega se nekatere dejavnosti, ki se v okviru ESS izvajajo pod skupnim vodstvom, delno prekrivajo s tistimi iz programa za socialne spremembe in inovacije, ki se neposredno upravlja, bi bilo treba izdelati ukrepe proti podvajanju ali dvojnemu financiranju dejavnosti, ki spadajo pod različne modele vodenja.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Za izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih krovnih ciljev je potrebna vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani. Teritorialni dogovori, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, in strategije trajnostnega razvoja mest se lahko uporabijo in podprejo za dejavnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v izvajanje programov.	(14) Za izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih glavnih ciljev je potrebna dejavna udeležba regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani. V skladu z načelom upravljanja na več ravneh se lahko teritorialni dogovori, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, in strategije trajnostnega razvoja mest v okviru partnerstva uporabijo in podprejo za dejavnejšo in plodnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v pripravo, spremljanje izvajanje in upravljanje programov, ki predstavljajo ustrezne teritorialne ravni.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se na primer podprli študenti, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje in socialno podjetništvo.	(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se na primer podprli študenti, starejši občani, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje najbolj prikrajšanih oseb in socialno podjetništvo. To naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti ukrepov ali dopolnilo ukrepe drugih instrumentov EU, kot so PSSI, ESPG in ESRR. Vendar bi morali zagotavljanje nepovratnih sredstev ohraniti za uporabo mešanice finančnih sredstev, ki je najprimernejša za nacionalne, regionalne in lokalne potrebe.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS spodbuja visoke stopnje zaposlenosti in kakovost delovnih mest, podpira geografsko in poklicno mobilnost delavcev, olajšuje njihovo prilagajanje spremembam, spodbuja visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja, spodbuja enakost spolov, enake možnosti in nediskriminacijo, krepi socialno vključevanje in boj proti revščini, s čimer prispeva k uresničevanju prednostnih nalog Evropske unije v zvezi s krepitvijo gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.	1. ESS spodbuja visoke stopnje zaposlenosti in ustvarjanje delovnih mest ter prispeva k njihovi boljši kakovosti, podpira geografsko in poklicno mobilnost delavcev, spodbuja visoko stopnjo njihovega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter olajšuje njihovo prilagajanje spremembam in razvoju na trgu dela, tudi povezanimi s podjetniškimi in proizvodnimi sistemi. Prispeva tudi h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji, boju proti revščini in socialni izključenosti, zagotavljanju enakosti spolov, enakih možnosti in nediskriminacije ter spodbujanju zaposlovanje mladih. Pri vseh ukrepih ga vodi načelo odprave družbenih neenakosti in neskladja med delavci na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Obrazložitev
Med cilje ESS je treba vključiti ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter prilagajanje delavcev na tehnološke spremembe in razvoj trga dela. Poleg tega mora sklad zagotavljati enakost spolov.
Posebej pomembno je izrecno omeniti vključujoč vidik ESS ter zmanjševanje socialnih neenakosti in razlik na področju zaposlovanja kot osrednje načelo njegovega ukrepanja.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim grozi socialna izključenost. ESS zagotavlja podporo tudi podjetjem, sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter spodbujanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na področju politike zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike.	3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so brezposelni, predvsem dolgotrajno brezposelni, moški in ženske, mladi, delavci nad 54 let, invalidi, nekvalificirani delavci, migranti, prosilci za azil, manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim ne glede na starost grozi socialna izključenost. ESS zagotavlja podporo tudi delavcem, podjetjem in podjetnikom ter sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter spodbujanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na področju politike zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike.
Obrazložitev
ESS mora posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam, med katere je treba vključiti tudi brezposelne, mlade, ženske in na trgu dela aktivne starejše osebe.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;	(i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne ter prikrajšane ljudi, kot so invalidi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) trajnostnim vključevanjem mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela;	(ii) dejavnim, vključujočim in trajnostnim vključevanjem mladih, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, ter spodbujanjem mobilnosti mladih v Evropi;
Obrazložitev
ESS mora spodbujati aktivno in dolgoročno vključevanje na trg dela, pri tem pa več pozornosti nameniti mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) samozaposlovanjem, podjetništvom in ustanavljanjem podjetij;	(iii) samozaposlovanjem, podjetništvom in ustanavljanjem podjetij ter razvojem predvsem mikro ter malih in srednjih podjetij, ki bi jim nudili tehnične nasvete in jih usmerjali v trajnostne gospodarske dejavnosti, vključno s prenosom poslovnih modelov med malimi in srednjimi podjetji;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) enakostjo spolov ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja;	(iv) dejansko enakostjo spolov na trgu dela in poklicnem napredovanju ter usklajevanjem poklicnega ter osebnega in družinskega življenja;
Obrazložitev
ESS mora spodbujati dejansko enakost spolov ter usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka v
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) prilagajanjem delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe;	(v) prilagajanjem delavcev, podjetij in podjetnikov, zlasti malih in srednjih ter mikro podjetij, na trajnostne, tehnološke, demografske, socialne in ekonomske spremembe ter spremembe na trgu dela z aktivnimi in preventivnimi ukrepi, ki se med drugim osredotočajo na regije, kjer prihaja do prestrukturiranja podjetij in sektorjev, ki jih je prizadela industrijska tranzicija;
Obrazložitev
ESS mora spodbujati in predvideti prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na tehnološke spremembe in spremembe trga dela. Ta ukrep je posebej smiseln v regijah, kjer poteka prestrukturiranje podjetij in sektorjev ali je prišlo do zaprtja ali delokalizacije podjetij.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka vi
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) aktivnim in zdravim staranjem;	(vi) aktivnim in zdravim staranjem z izboljšanjem njihovih delovnih in življenjskih pogojev, njihovega okolja in zdravja, vključno s telesnimi dejavnostmi in amaterskim športom, ki spodbujata zdravje;
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka vii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
vii) posodabljanjem in krepitvijo institucij trga dela, vključno z ukrepi za povečanje transnacionalne mobilnosti delavcev;	vii) posodabljanjem in krepitvijo institucij trga dela, vključno z ukrepi za povečanje transnacionalne mobilnosti delavcev s čezmejnim povezovanjem trgov dela, priznavanjem usposobljenosti in poklicnih kvalifikacij ter krepitvijo dejavnosti mreže EURES;
Obrazložitev
ESS mora spodbujati transnacionalno mobilnost delavcev s pomočjo čezmejnega povezovanja trgov dela, priznavanja poklicnih kompetenc in kvalifikacij ter okrepitve dejavnosti mreže EURES.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka vii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;	(vii) dostopom do zaposlitve in zaposlitvenih storitev za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) vlaganje v izobraževanje, spretnosti, in vseživljenjsko učenje z:	(c) vlaganje v kakovostno in sodobno izobraževanje, usposobljenost in vseživljenjsko učenje z:
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
i) zmanjševanjem osipa in spodbujanjem enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje ter primarnega in sekundarnega izobraževanja;	i) preprečevanjem in zmanjševanjem osipa ter spodbujanjem enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje ter primarnega in sekundarnega izobraževanja;
Obrazložitev
ESS mora preprečevati in zmanjšati osip, da bi zmanjšal brezposelnost mladih in zagotovil, da vsi državljani dosežejo najnižjo zahtevano stopnjo izobrazbe s spodbujanjem neprekinjenosti izobraževalnega procesa in ponovnega vključevanja v izobraževanje.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) vzpostavitev in okrepitev praktično in poslovno usmerjenega izobraževanja mladih z dualnim sistemom usposabljanja, ki smiselno povezuje teoretične in praktične učne vsebine;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in odprtosti terciarnega in enakovrednega izobraževanja za dosego višjih stopenj udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja;	(ii) izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in odprtosti terciarnega in enakovrednega izobraževanja z uporabo sodobnih načinov poučevanja za dosego višjih stopenj udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja, ki med drugim omogočajo prilagajanje potrebam trga dela;
Obrazložitev
Dandanes obstaja mnogo znanj, ki so neuporabna pri iskanju priložnosti za delo, zaradi česar je usposabljanje za vključitev na trg dela bistveno. Nekatere države imajo na nekaterih področjih premalo usposobljene delovne sile, druge pa je imajo preveč, kar bo učinkovito podprlo mobilnost po Evropi.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) krepitvijo dostopnosti vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanjem spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečevanjem odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela;	(iii) krepitvijo dostopnosti vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanjem spretnosti in poklicnih kompetenc delovne sile ter zagotavljanjem, da so sistemi izobraževanja in usposabljanja prilagojeni potrebam in razvoju trga dela s pomočjo izobraževanja in ukrepov, ki bi olajšali prehod med izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in dostopom do dela, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti usposabljanju in pripravništvu mladih, dolgotrajno brezposelnih in starejših delavcev;
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) aktivnim vključevanjem;	(i) aktivnim vključevanjem vseh, zlasti najbolj prikrajšanih skupin v družbo in na trg dela, s spodbujanjem udeležbe na trgu dela in bojem zoper revščino in izključevanje;
Obrazložitev
ESS mora spodbujati vključevanje prikrajšanih skupin v družbo in na trg dela.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) vključevanjem marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;	(ii) polnim vključevanjem marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, invalidi in druge prikrajšane skupine v družbo in na trg dela;
Obrazložitev
ESS mora svoje ukrepe usmerjati v integracijo prikrajšanih skupin v družbo in na trg dela.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka ii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ii a) vključevanjem delavcev migrantov v družbo in na trg dela;
Obrazložitev
ESS mora svoje ukrepe usmerjati v integracijo priseljenih delavcev v družbo in na trg dela.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka vi
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) strategijami lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti;	(vi) spodbujanjem strategij lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti;
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d – točka i – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta prednostna naložba velja samo za ozemlja držav članic, ki imajo vsaj eno regijo po ravni NUTS 2 v skladu s členom 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […], ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada.	Ta prednostna naložba velja samo za ozemlja držav članic, ki imajo vsaj eno regijo po ravni NUTS 2 v skladu s členom 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […], ali držav članic, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, ali držav članic, ki imajo visoko stopnjo brezposelnosti, da bi oblikovali ukrepe, ki bi s krepitvijo institucionalnih zmogljivosti ter učinkovitosti uprave in javnih storitev prispevali k oblikovanju delovnih mest.
Obrazložitev
ESS mora državam članicam, ki se soočajo z visoko brezposelnostjo, omogočiti, da sredstva namenijo izboljšanju institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave, da bi izvedle reforme ter izboljšale ureditev in upravljanje javnih storitev, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) krepitvijo zmogljivosti za zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev, ter sektorske in teritorialne dogovore za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.	(ii) krepitvijo zmogljivosti za zainteresirane strani, kot so socialni partnerji in nevladne organizacije, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, formalnega in neformalnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnih zadev ter sektorske in teritorialne dogovore za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) podpiranjem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, gospodarno z viri in okoljsko trajnostno, z reformami sistemov izobraževanja in usposabljanja, prilagajanjem spretnosti in kvalifikacij, nadgrajevanjem spretnosti delovne sile in ustvarjanjem novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem in energijo;	a) podpiranjem prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami, ki je odporno na podnebne spremembe, gospodarno z viri in energijo ter okoljsko trajnostno, z reformami sistemov izobraževanja in usposabljanja, prilagajanjem spretnosti in kvalifikacij, nadgrajevanjem spretnosti delovne sile in ustvarjanjem novih zelenih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem in energijo;
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) krepitvijo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij in delavcev ter večjimi naložbami v človeški kapital.	(d) krepitvijo konkurenčnosti in trajnostnega razvoja, mikro, malih in srednjih podjetij, med drugim zadružnih in socialnih podjetij ter podjetij socialne ekonomije, s povečanimi naložbami v človeški kapital in s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij, delavcev in vodstvenih delavcev na nove družbene izzive.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov skladni in osredotočeni na obravnavanje izzivov, opredeljenih v okviru nacionalnih programov reform in ustreznih priporočil Sveta po členu 148(4) Pogodbe, s čimer prispevajo k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine.	1. 1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi iz operativnih programov skladni in osredotočeni na obravnavanje izzivov, opredeljenih ob sodelovanju regionalnih in lokalnih organov v okviru nacionalnih programov reform in ustreznih priporočil Sveta po členu 148(4) Pogodbe, s čimer prispevajo k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) pri bolj razvitih regijah države članice osredotočijo 80 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1);	a) pri bolj razvitih regijah države članice osredotočijo 70 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do šest prednostnih naložb iz člena 3(1);
Obrazložitev
Namen te spremembe je ohranitev določene prožnosti v okviru sredstev, namenjenih vsakemu operativnemu programu, da bi regije lahko ukrepale na področjih, kjer imajo večje potrebe.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) pri regijah v prehodu države članice osredotočijo 70 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1);	b) pri regijah v prehodu države članice osredotočijo 60 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do šest prednostnih naložb iz člena 3(1);
Obrazložitev
Namen te spremembe je ohranitev določene prožnosti v okviru sredstev, namenjenih vsakemu operativnemu programu, da bi regije lahko ukrepale na področjih, kjer imajo večje potrebe.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) pri manj razvitih regijah države članice osredotočijo 60 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do štiri prednostne naložbe iz člena 3(1).	(c) pri manj razvitih regijah in pri regijah, katerih BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 ni presegel 75 % povprečnega BDP EU-25, vendar so zdaj upravičene kot regije v prehodu ali bolj razvite regije, države članice osredotočijo 50 % sredstev, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do šest prednostnih naložb iz člena 3(1).
Obrazložitev
Namen te spremembe je ohranitev določene prožnosti v okviru sredstev, namenjenih vsakemu operativnemu programu, da bi regije lahko ukrepale na področjih, kjer imajo večje potrebe.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vključenost socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, pri izvajanju operativnih programov iz člena 5 Uredbe (EU) št. […] lahko poteka v obliki globalnih nepovratnih sredstev iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. […]. V takem primeru se v operativnem programu opredeli del programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.	1. Sodelovanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, pri izvajanju operativnih programov iz člena 5 Uredbe (EU) št. […] lahko poteka v obliki tehnične pomoči v skladu s členoma 108 in 109 Uredbe (EU) št. […] in globalnih nepovratnih sredstev iz člena 108(7) Uredbe (EU) št. […]. V takem primeru se v operativnem programu opredeli del programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.
	Organi upravljanja operativnega programa zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli krepitvi zmogljivosti majhnih lokalnih organov.
Obrazložitev
ESS mora spodbujati sodelovanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, pri izvajanju operativnih programov, tako s pomočjo dostopa do globalnih nepovratnih sredstev kot prek tehnične pomoči.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za spodbuditev ustrezne udeležbe socialnih partnerjev pri ukrepih, ki jih podpira ESS, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev iz ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti, v obliki usposabljanja, mreženja in krepitve socialnega dialoga, ter dejavnostim, ki jih socialni partnerji izvajajo skupno.	2. Za spodbuditev zadostnega sodelovanja socialnih partnerjev pri pripravi, izvajanju, spremljanju, ocenjevanju in upravljanju programov, ki jih podpira ESS v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. […], organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev iz ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti, v obliki usposabljanja, mreženja in krepitve socialnega dialoga, ter dejavnostim, ki jih socialni partnerji izvajajo skupno.
Obrazložitev
Podpora sodelovanju socialnih partnerjev pri ukrepih, ki jih podpira ESS, ne sme biti omejena na najrevnejše regije ali tiste, ki so odvisne od Kohezijskega sklada, ampak je treba takšno sodelovanje spodbujati v vseh državah članicah in regijah EU.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, predvsem na področju socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, ter njihovega dostopa do teh ukrepov, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.	3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri pripravi, izvajanju, spremljanju in upravljanju programov, ki jih podpira ESS, zlasti z merjenjem učinkov in v skladu s členom 5 Uredbe EU št. […], predvsem na področju socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, ter njihovega dostopa do teh ukrepov, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti in mreženja nevladnih organizacij.
Obrazložitev
Podpora sodelovanju nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, ne sme biti omejena na najrevnejše regije ali tiste, ki so odvisne od Kohezijskega sklada, ampak je treba takšno sodelovanje spodbujati v vseh državah članicah in regijah EU.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 6a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Zaradi zagotavljanja učinkovite porabe sredstev ESS in ustvarjanja predvidenih koristi je treba razviti sistem za poenostavitev postopkovnih in upravnih zadev za socialne partnerje in nevladne organizacije.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem načela iz člena 7 Uredbe (EU) št. […] in posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi iz člena 3(1)(a)(iv), zlasti za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, zmanjšanje segregacije na podlagi spola na trgu dela, boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske.	Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem načela iz člena 7 Uredbe (EU) št. […] in posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi iz člena 3(1)(a)(iv), zlasti za odpravo spolne segregacije žensk na trgu dela, predvsem po odsotnosti zaradi materinstva in nege odvisnih oseb, zmanjšanje diskriminacije na podlagi spola na trgu dela ter odpravo razlik v plačah moških in žensk, boj proti stereotipom na podlagi spola v izobraževanju in usposabljanju ter zagotavljanje usklajevanja poklicnega in zasebnega ter družinskega življenja za moške in ženske z ukrepi, kot je lajšanje dostopa do otroškega varstva in nege odvisnih oseb, ter obravnavo feminizacije revščine s spodbujanjem enakomerne porazdelitve odgovornosti za nego med moškimi in ženskami.
	Države članice zagotavljajo, da se enakost spolov in enake možnosti spodbujajo pri pripravi, izvajanju, spremljanju, upravljanju in ocenjevanju operativnih programov.
Obrazložitev
ESS mora spodbujati učinkovito in dolgoročno udeležbo žensk v delovnem okolju s pomočjo ukrepov za podporo vključevanju na trg dela, predvsem odsotnosti zaradi materinstva in nege odvisnih oseb, ter za lažje usklajevanja poklicnega, zasebnega in družinskega življenja. Poleg tega je treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju razlik v plačah moških in žensk.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii). Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije, in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.	Države članice in Komisija spodbujajo boj proti diskriminaciji in sprejemanje različnosti, enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ukrepi v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii). Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim diskriminaciji, predvsem večplastni, ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, predvsem z boljšim dostopom do trga dela zanje, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.
Obrazložitev
ESS mora predvideti ukrepe za spodbujanje enakih možnosti, pa tudi za boj proti diskriminaciji in za sprejemanje različnosti. Prav tako je treba posebno pozornost nameniti tistim skupinam, ki so izpostavljene večplastni diskriminaciji.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS spodbuja socialne inovacije na vseh področjih, ki spadajo v pristojnost tega sklada, v skladu s členom 3 te uredbe, zlasti za preskušanje in razširjanje inovativnih rešitev za obravnavo socialnih potreb.	1. ESS spodbuja socialne inovacije na vseh področjih, ki spadajo v pristojnost tega sklada, v skladu s členom 3 te uredbe, zlasti za preskušanje, ocenjevanje in razširjanje inovativnih rešitev, vključno z rešitvami od spodaj navzgor, za obravnavo socialnih potreb.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice v operativnih programih opredelijo teme socialnih inovacij, ki ustrezajo posebnim potrebam v njihovih operativnih programih.	2. Države članice v operativnih programih v sodelovanju s svojimi partnerji na lokalni in regionalni ravni ter z udeležbo vseh zainteresiranih strani opredelijo teme socialnih inovacij, ki ustrezajo njihovim posebnim potrebam in posebnim potrebam regij.
Obrazložitev
Lokalni in regionalni organi ter vse zainteresirane strani morajo sodelovati pri opredelitvi tem socialnih inovacij.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija olajšuje krepitev zmogljivosti za socialne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež ter razširjanjem dobrih praks in metodologij.	3. Evropska komisija skupaj z državami članicami spodbuja krepitev zmogljivosti za socialne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež ter razširjanjem dobrih praks in metodologij. Poleg tega spremlja skladnost in komplementarnost ukrepov socialnih inovacij sklada ESS in ukrepov Programa Evropske unije za socialne spremembe in inovacije.
Obrazložitev
Da bi zagotovili povečanje zmogljivosti na področju socialnih inovacij in zagotovili učinkovito porabo sredstev, je treba zagotoviti skladnost in komplementarnost ukrepov ESS in ukrepov Programa Evropske unije za socialne spremembe in inovacije.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 10 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Transnacionalno sodelovanje	Čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice podpirajo transnacionalno sodelovanje, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje iz vsaj dveh držav članic.	1. Države članice zagotavljajo čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje iz člena 5 Uredbe (EU) št. [...] iz vsaj dveh držav članic.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko izberejo teme transnacionalnega sodelovanja s seznama, ki ga predlaga Komisija in potrdi Odbor ESS.	2. Države članice lahko po posvetovanju s z organizacijami civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi organi izberejo teme čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja s seznama, ki ga predlaga Komisija in potrdi Odbor ESS, pri čemer upoštevajo lokalne značilnosti in potrebe izbranih območij.
Obrazložitev
Glede priprave seznama tem za transnacionalno sodelovanje je potrebno čim večje soglasje, prizadevati pa si je treba tudi za čim večjo skladnost med izbranimi temami transnacionalnega sodelovanja in tematskimi cilji različnih operativnih programov.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija olajšuje transnacionalno sodelovanje o temah iz odstavka 2 z vzajemnim učenjem in usklajenimi ali skupnimi ukrepi. Komisija upravlja zlasti platformo na ravni EU za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in mreženje ter razširjanje pomembnih rezultatov. Komisija poleg tega razvije usklajen okvir za izvajanje, vključno s skupnimi merili za upravičenost, vrstami in časovnim razporedom ukrepov ter skupnimi metodološkimi pristopi za spremljanje in vrednotenje, da se olajša transnacionalno sodelovanje.	3. Komisija olajšuje čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje o temah iz odstavka 2 z vzajemnim učenjem in usklajenimi ali skupnimi ukrepi. Komisija upravlja zlasti platformo na ravni EU za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in mreženje ter razširjanje pomembnih rezultatov. Komisija poleg tega razvije usklajen okvir za izvajanje, vključno s skupnimi merili za upravičenost, vrstami in časovnim razporedom ukrepov ter skupnimi metodološkimi pristopi za spremljanje in vrednotenje, da se olajša sodelovanje. Čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, ki ga podpira ESS, je usklajeno z Uredbo (EU) št. […] [ETS], da se zagotovi usklajenost med skladi, kot je to določeno v navedeni Uredbi.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Z odstopanjem od člena 87(1) Uredbe (EU) št. […] se lahko v operativnih programih določijo prednostne osi za izvajanje socialnih inovacij in transnacionalnega sodelovanja iz členov 9 in 10.	1. Z odstopanjem od člena 87(1) Uredbe (EU) št. […] bi se morale v operativnih programih določiti prednostne osi za izvajanje socialnih inovacij in transnacionalnega sodelovanja iz členov 9 in 10.
Obrazložitev
V pristopih operativnih programov se mora spodbujati uvajanje socialnih inovacij in transnacionalnega sodelovanja.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od člena 110(3) Uredbe (EU) št. […] se najvišja stopnja sofinanciranja za prednostno os poviša za deset odstotnih točk, vendar ne preseže 100 %, kadar je celotna prednostna os namenjena socialnim inovacijam ali transnacionalnemu sodelovanju ali kombinaciji obojega.	2. Z odstopanjem od člena 110(3) Uredbe (EU) št. […] se najvišja stopnja sofinanciranja za prednostno os poviša za deset odstotnih točk, vendar ne preseže 100 %, kadar je celotna prednostna os namenjena socialnim inovacijam ali transnacionalnemu sodelovanju ali kombinaciji obojega v primeru programov, ki jih upravljajo nevladne organizacije ali socialni partnerji;
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Operativni programi po potrebi zaradi čim večje učinkovitosti podpore ESS upoštevajo področja, našteta v členih 174, 349 in 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Obrazložitev
ESS mora posebno pozornost nameniti najbolj prikrajšanim regijam in območjem v skladu s členoma 349 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(b a) za povečanje izobraževanja in usposabljanja, zlasti med mladimi;
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS lahko podpre strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].	1. ESS bi moral zlasti podpreti strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje ter integrirane teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. V regijah, ki jih demografski razvoj zadeva na poseben način in v katerih je brezposelnost mladih nižja od 8 %, se lahko ESS uporabi za pobude, da se ljudi nad 60 let spodbudi k zaposlitvi.
Obrazložitev
Načeloma je cilj ukrepov, ki jih podpira ESS, pripeljati udeležence dolgoročno na (prvi) trg dela. Za ljudi, ki so tik pred upokojitvijo, to ne gre brez težav. S to formulacijo naj bi se zagotovilo, da so udeleženci ukrepov ESS lahko tudi starejši ljudje. Pri tem je treba upoštevati zlasti demografske posebnosti v regijah. Nujnost naložbe v starejše delavce se lahko utemelji z zmanjšanim deležem mlajših ljudi med delovno silo ali z obstoječo, primerljivo nizko brezposelnostjo med mladimi. To se lahko domneva takrat, ko povprečna regionalna brezposelnost mlajših pade pod kvoto 8 odstotkov.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu.	2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre lokalni in regionalni trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu.
Obrazložitev
Pri obravnavanju ozemeljskih posebnosti ne bi smeli zanemariti podeželja in manj poseljenih območij. Po drugi strani pa se zdi primerno določiti najnižji 5-odstotni prag za lokalni razvoj, kot je predlagano v členu 7 uredbe ESRR.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Najmanj 5 % virov ESS, dodeljenih na nacionalni ravni, se nameni za celostne ukrepe za trajnostni razvoj podeželja, prenesene na občine v upravljanje s celostnimi ozemeljskimi naložbami iz člena 99 Uredbe (EU) št. […]/2012 [Uredba o SD].
Obrazložitev
Pri obravnavanju ozemeljskih posebnosti ne bi smeli zanemariti podeželja. Po drugi strani pa se zdi primerno določiti najnižji 5-odstotni prag za lokalni razvoj, kot je predlagano v členu 7 uredbe ESRR.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) obveznosti organov za program glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnijo organi, ki so pristojni za program, v okviru katerega se navedena dejavnost podpira, ali pa sklenejo dogovore z organi v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, če so pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnjeni.	(c) obveznosti organov za program glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnijo organi, ki so pristojni za program, v okviru katerega se navedena dejavnost podpira, ali pa sklenejo dogovore z organi v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, če so pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z dejavnostjo izpolnjeni. Izdatki v okviru teh dejavnosti so pod pogojem, da zadevajo raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, do višine 5 % operativnega programa ESS upravičeni zunaj Unije, če nastanejo in so plačani v skladu s pravili držav članic in EU, ki se uporabljajo za operativni program. Če se program financira iz več kot enega sklada, člen 87(1) Uredbe (EU) št. [...]/2012 [Uredba o skupnih določbah], se največ 5 % izračuna na podlagi dodelitve sredstev programu iz ESS.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Nepovratna sredstva, ki so povrnjena na podlagi upravičenih stroškov dejavnosti, določenih na način pavšalnega financiranja, standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov iz člena 57(1) Uredbe (EU) št. […], se lahko izračunajo za vsak primer posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar javna podpora ne presega 100 000 EUR.	3. Nepovratna sredstva, ki so povrnjena na podlagi upravičenih stroškov operacij, določenih na način pavšalnega financiranja, standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov iz člena 57(1) Uredbe (EU) št. […], se lahko izračunajo za vsak primer posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja, kadar sofinanciranje EU ne presega 100 000 EUR.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Nepovratna sredstva, za katera javna podpora ne presega 50 000 EUR, so v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto, v skladu s členom 57(1) Uredbe (EU) št. […], razen za dejavnosti, ki dobivajo pomoč v okviru sheme državne pomoči.	4. Nepovratna sredstva, za katera sofinanciranje EU ne presega 50 000 EUR, so v obliki pavšalnih zneskov ali standardnih stroškov na enoto v skladu s členom 57(1) Uredbe (EU) št. […], razen za dejavnosti, ki dobivajo pomoč v okviru sheme državne pomoči.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. […] lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti, kot so sistemi delitve tveganja, dolžniški in kapitalski instrumenti, jamstveni skladi, holdinški skladi in posojilni skladi.	1. V skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. […] lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti, kot so sistemi delitve tveganja, dolžniški in kapitalski instrumenti, jamstveni skladi, holdinški skladi, posojilni skladi ter mikrokrediti in mehanizmi mikrokreditiranja.
Obrazložitev
Treba je dopustiti možnost podpore ukrepom in politikam z mikrokrediti.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Delegirani akti se oblikujejo v sodelovanju z evropskimi predstavniki partnerjev iz člena 5 Uredbe o skupnih določbah ob posvetovanju z Odborom ESS;
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi	brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi, kjer so podatki o starosti, spolu in invalidih ločeno prikazani
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 1 – točka 13a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	iz podeželskih območij
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) imetniki kvalifikacij za poklicno izobraževanje in usposabljanje
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki o udeležencih, ki se udeležijo dejavnosti, ki jo podpira ESS, se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki o udeležencih, ki se udeležijo dejavnosti, ki jo podpira ESS, se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu, da se prikažejo ukrepi za moške in ženske.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4 – alinea 3 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število zaposlenih žensk v sektorju matematike, informatike, naravoslovja in tehnologije ob zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4 – alinea 7 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število udeležencev iz prikrajšanih skupin, ki se izobražujejo, usposabljajo, pridobivajo kvalifikacije ali so zaposleni ob zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4 – alinea 9 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število invalidnih udeležencev, ki imajo zaposlitev po prejemu pomoči
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – točka 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število udeležencev, ki po sodelovanju ne prejemajo več minimalnih dohodkov ali druge podpore
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(1) in (2) ter členu 101(1) Uredbe (EU) št. […]. Vse podatke je treba razčleniti po spolu, da se prikažejo ukrepi za moške in ženske.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
udeleženci, ki so zaposleni šest mesecev po zaključku sodelovanja	udeleženci, ki so zaposleni devet mesecev po zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
udeleženci, ki so samozaposleni šest mesecev po zaključku sodelovanja	udeleženci, ki so samozaposleni devet mesecev po zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja	udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela devet mesecev po zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– udeleženci, ki devet mesecev po udeležbi ne prejemajo več socialne pomoči
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3 – alinea 10 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število žensk, zaposlenih v sektorju matematike, informatike, naravoslovja in tehnologije devet mesecev po zaključku sodelovanja
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3 – alinea 11 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število invalidnih udeležencev, ki imajo zaposlitev devet mesecev po prejemu pomoči
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – točka 3 – alinea 15 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– zmanjšanje števila primerov diskriminacije, ki jih je zabeležil pristojni organ ali so jih zabeležili pristojni organi za spodbujanje enakega obravnavanja
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Priloga 1 – točka 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(4) Uredbe (EU) št. […]. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne osi ali prednostne podnaloge. Treba je zagotoviti notranjo veljavnost vzorca tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne osi ali prednostne naloge. Vse podatke je treba razčleniti po spolu.	Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 44(4) Uredbe (EU) št. […]. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne osi ali prednostne podnaloge. Treba je zagotoviti notranjo veljavnost vzorca tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne osi ali prednostne naloge. Vse podatke je treba razčleniti po spolu, da se prikažejo ukrepi za moške in ženske.

POSTOPEK

Naslov	Socialni sklad in razveljavitev Uredbe (ES) št. 1081/2006
Referenčni dokumenti	COM(2011)0607 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 25.10.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	REGI 25.10.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	María Irigoyen Pérez 21.6.2011
Obravnava v odboru	23.11.2011	25.1.2012	28.2.2012	19.3.2012
	26.4.2012	8.5.2012
Datum sprejetja	21.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 1 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Catherine Bearder, Jean-Paul Besset, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Ryszard Czarnecki, Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Brice Hortefeux, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Monika Smolková, Ewald Stadler, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonello Antinoro, Cornelia Ernst, Pat the Cope Gallagher, Jens Geier, Lena Kolarska-Bobińska, James Nicholson, Ivari Padar, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter, Patrice Tirolien

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (20.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006
(COM(2011)0607 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD))

Pripravljavka mnenja: Malika Benarab-Attou

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), ki določa omejitev financiranja na nekatere cilje, povezane s strategijo Evropa 2020. Ta strategija spodbuja sedem glavnih pobud, kot so strategija za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, mladi in mobilnost, evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti ter digitalna agenda.

V tem okviru je treba ponovno opredeliti in oblikovati prednostne naloge v zvezi z dodeljevanjem sredstev.

Strategija za nova znanja in spretnosti in delovna mesta se osredotoča na preprečevanje predčasne opustitve šolanja in na to, da morajo države članice ponuditi alternativne možnosti usposabljanja in učenja v šolah. Poleg tega poudarja pomen usposabljanja in razvoja spretnosti, ki omogočajo boljše zaposlitvene možnosti celo življenje, poročilo PE 2011/2067(INI) pa poziva k financiranju teh prednostnih nalog iz ESS.

Pobuda Mladi in mobilnost si prizadeva do leta 2020 zmanjšati predčasno opustitev šolanja s 15 na 10 % ter povečati delež oseb z višješolsko izobrazbo z 31 na 40 %. Poudarek je na kvalifikacijah študentov in mladih v procesu usposabljanja. Poročilo PE 2010/2307(INI) priporoča, da bi ESS odobril financiranje horizontalnih ukrepov, ki zajemajo več področij, kot so zaposlovanje, mobilnost, socialna vključenost in kulturne dejavnosti.

Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti spodbuja vseživljenjske socialne inovacije in eksperimentiranje v vseh možnih oblikah. Evropski parlament je v poročilu 2011/2052(INI) priporočil, da ESS prispeva k tej glavni pobudi, in pozval Komisijo, naj v pripravo evropske strategije (...) bolj vključi organizirano civilno družbo ter zadevne zainteresirane strani[1].

Digitalna agenda pa si prizadeva do leta 2015 zmanjšati raven digitalne nepismenosti in neznanja za polovico ter priporoča vzpostavitev usposabljanja na področju IKT za odrasle. Vsebuje akcijski načrt za digitalno opismenjevanje in posebne ukrepe na tem področju za skupine ljudi, ki jim grozi izključenost.

V tem mnenju želimo poudariti najbolj spregledane vidike ESS, kot so državljanska participacija, mladi, kultura , usposabljanje in šport.

Mladi

Predlog uredbe si prizadeva za zmanjšanje predčasne opustitve šolanja in spodbuja enak dostop do kakovostne predšolske vzgoje ter osnovno- in srednješolskega izobraževanja, poudarja pa tudi pomembnost boja proti brezposelnosti mladih. Zato mora vztrajati pri upoštevanju skrbi mladih, ki so se znašli v osrčju krize, in jih jasno opredeliti kot prejemnike sredstev v okviru financiranja ukrepov za spodbujanje njihovega vključevanja v družbo.

Kulturni vidiki

Svet v svojih sklepih o kulturnih in ustvarjalnih kompetencah in njihovi vlogi pri oblikovanju intelektualnega kapitala Evrope poziva države članice, naj vključijo prispevek kulturnih in ustvarjalnih kompetenc kot podlago za trajnostna delovna mesta in socialne inovacije, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja (...) ESS[2].

Evropski parlament je isto leto v resoluciji o potencialu kulturnih in ustvarjalnih industrij pozival Komisijo, naj spodbuja skupne programe raziskav in partnerstva med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter sektorjem izobraževanja in usposabljanja (tudi vseživljenjskega učenja), da bi državljanom omogočili pridobitev ustvarjalnih in medkulturnih znanj in spretnosti, v izobraževanju olajšali uporabo novih tehnologij in novih ustvarjalnih orodij ter krepili vseživljenjsko učenje in usposabljanje, predvsem s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada, ker se to področje tehnološko zelo hitro spreminja.

Vendar je prispevek kulture k lokalnemu in regionalnemu razvoju v sedanji kohezijski politiki opisan le kot kulturna in turistična dediščina. Predlog Komisije za strukturne sklade za obdobje 2014–2020 kulture ne omenja v širšem smislu,

čeprav je kultura tesno povezana z izobraževanjem, socialno vključenostjo in inovacijami ter je vključena v strategijo EU 2020. Kultura zaradi svojega večstranskega prispevka k izobraževanju in usposabljanju prek razvoja spretnosti in znanja, gospodarskemu razvoju v okviru kulturnih in kreativnih industrij ter socialni vključenosti, saj preprečuje izključenost marginaliziranih skupnosti, potrjuje upravičenost umestitve projektov s kulturnim ciljem v načrtovane zakonodajne okvire.

Šport

ESS bi moral podpirati tudi šport, saj spodbuja socialno vključenost, povezovanje in enake možnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.	(4) Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja znanja in spretnosti ter delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in ranljive družbene skupine. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, podpora podjetništvu in njegovo spodbujanje, zlasti med mladimi, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ob teh prednostnih nalogah, v manj razvitih regijah in državah članicah, in z namenom povečanja gospodarske rasti in zaposlitvenih možnosti bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave in institucionalnih zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.	(5) Ob teh prednostnih nalogah, v manj razvitih regijah in državah članicah, in z namenom povečanja gospodarske rasti, državljanske participacije in zaposlitvenih možnosti za vse bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave, vključno z e-upravo, in institucionalnih zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Obenem je bistveno podpirati razvoj in konkurenčnost evropskih malih in srednjih podjetij ter zagotavljati, da se ljudje lahko prilagodijo s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja, novih izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti preusmeritev delovne sile k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih vidikov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.	(6) Obenem je bistveno podpirati stalni razvoj in konkurenčnost evropskih mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, tudi v kulturni in ustvarjalni industriji, ter zagotavljati, da se lahko ljudje s pridobivanjem ustreznih spretnosti in prek možnosti vseživljenjskega učenja soočijo z novimi izzivi, kot so prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral EES prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS upoštevati prispevek kulturnih in ustvarjalnih spretnosti, ki omogočajo dostop do spodobnega delovnega mesta, in podpreti preusmeritev delavcev k „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, zlasti v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa, ob upoštevanju namere Unije, da bi povečala delež proračuna EU, ki je namenjen vključevanju podnebnih ukrepov, na vsaj 20 %, s prispevki iz različnih področij politik.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.	(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev, njegov cilj pa bi moralo biti zmanjšanje socialnih razlik. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Za zagotavljanje natančnejšega spremljanja in izboljšanega ocenjevanja doseženih rezultatov na evropski ravni z ukrepi, ki jih podpira ESS, bi bilo treba določiti skupen sklop kazalnikov učinkov in rezultatov.	(8) Za zagotavljanje natančnejšega spremljanja in izboljšanega ocenjevanja doseženih rezultatov na evropski ravni z ukrepi, ki jih podpira ESS, bi bilo treba določiti skupen sklop kazalnikov učinkov in rezultatov, ki naj upošteva kakovostni vidik, kot je stalnost finančnih ukrepov ter koristi v zvezi z odpiranjem novih delovnih mest ali vključevanjem.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi zadevnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Zato morajo države članice spodbujati udeležbo socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri izvajanju ESS.	(9) Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi zadevnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji, lokalnimi organi in nevladnimi organizacijami. Zato morajo države članice spodbujati dejavno udeležbo socialnih partnerjev, lokalnih organov in nevladnih organizacij pri izvajanju ESS.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Podpora za socialne inovacije je bistvena za doseganje boljše odzivnosti politik na socialne spremembe ter za spodbujanje in podpiranje inovativnih socialnih podjetij. Preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem je pomembno za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS.	(12) Podpora za socialne inovacije s spodbujanjem in podpiranjem inovativnih socialnih in kulturnih podjetij, ki zaradi svoje narave in potenciala, kar zadeva trajnostno zaposlitev, prispevajo k družbenemu in gospodarskemu razvoju. Preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev je bistveno za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Za izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih krovnih ciljev je potrebna vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani. Teritorialni dogovori, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, in strategije trajnostnega razvoja mest se lahko uporabijo in podprejo za dejavnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v izvajanje programov.	(14) Za izvajanje strategije Evropa 2020 in njenih krovnih ciljev je potrebna vključitev regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani. Teritorialni dogovori, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, državljanska participacija, strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, in strategije trajnostnega razvoja mest se lahko uporabijo in podprejo za dejavnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v izvajanje programov
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se na primer podprli študenti, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje in socialno podjetništvo.	(17) Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi h krepitvi učinkov finančnega vzvoda ESS prek finančnih instrumentov, da bi se na primer podprli študenti, učna mobilnost, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, telesna dejavnost in šport, socialno vključevanje, socialno podjetništvo in državljanska participacija.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. ESS uresničuje svoje naloge s podpiranjem držav članic pri izvrševanju prednostnih nalog in doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. ESS podpira oblikovanje in izvajanje politik in ukrepov ob upoštevanju integriranih smernic za ekonomske politike in politike za zaposlovanje držav članic ter priporočil Sveta o nacionalnih programih reform.	2. ESS uresničuje svoje naloge s podpiranjem držav članic pri izvrševanju prednostnih nalog in doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, da bi tako okrepil socialno kohezijo. ESS podpira oblikovanje in izvajanje politik in ukrepov ob upoštevanju integriranih smernic za ekonomske politike in politike za zaposlovanje držav članic ter priporočil Sveta o nacionalnih programih reform.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje, ki jim grozi socialna izključenost. ESS zagotavlja podporo tudi podjetjem, sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter spodbujanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na področju politike zaposlovanja, izobraževanja in socialne politike.	3. ESS koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, mladi, otroci, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in skupine, ki jim grozi socialna izključenost ali jih je že prizadela. ESS zagotavlja podporo tudi organizacijam, sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom ter pospeševanja dobrega upravljanja in izvajanja reform, zlasti na družbeno-kulturnem in kulturnem področju ter na področju politike zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, socialne politike in športa.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
i) dostopom do zaposlitve za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podporo za mobilnost delavcev;	(i) dostopom do dostojnega dela za iskalce zaposlitve in neaktivne ljudi, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami, podporo za delo, usmerjanje, mobilnost, prekvalifikacijo in pridobivanje spretnosti;
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
iii) samozaposlovanjem, podjetništvom in ustanavljanjem podjetij;	(iii) samozaposlovanjem, podjetništvom, ustanavljanjem, stalnim razvojem in prenosom podjetij, zlasti mikropodjetij in malih podjetij;
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka vi
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) aktivnim in zdravim staranjem;	(vi) aktivnim in zdravim staranjem, zlasti s športom;
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vlaganje v izobraževanje, spretnosti, in vseživljenjsko učenje z:	(b) vlaganje v izobraževanje, strokovno usposabljanje in pripravništvo, spretnosti, kvalifikacije in vseživljenjsko učenje z:
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) zmanjševanjem osipa in spodbujanjem enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje ter primarnega in sekundarnega izobraževanja;	(i) zmanjševanjem osipa in spodbujanjem enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje, primarnega in sekundarnega izobraževanja ter poklicnega usposabljanja;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ii) izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in odprtosti terciarnega in enakovrednega izobraževanja za dosego višjih stopenj udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja;	ii) izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in odprtosti terciarnega izobraževanja in zmogljivosti za poklicno usposabljanje za dosego višjih stopenj udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja;
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) krepitvijo dostopnosti vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanjem spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečevanjem odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela;	(iii) krepitvijo dostopnosti do vseživljenjskega učenja in učne mobilnosti za mlade, izpopolnjevanjem spretnosti, znanja, kvalifikacij in kompetenc delovne sile ter povečevanjem odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela;
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) spodbujanjem kulturnih možnosti in dejavnosti, tudi z usposabljanjem na kulturnem, umetniškem in ustvarjalnem področju;
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka v
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) pospeševanjem socialnega gospodarstva in socialnih podjetij;	(v) pospeševanjem socialnega gospodarstva in socialnih ter kulturnih podjetij;
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka vi a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(via) spodbujanjem ustvarjalnosti in inovativnosti z zagotavljanjem podpore mikropodjetjem, malim in srednjim podjetjem na vrhunskih področjih, tudi v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, ter nekaterim nevladnim organizacijam in zadrugam;
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka vi b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(vib) podpiranjem kulturnih proizvodov in širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih možnosti;
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ii) krepitvijo zmogljivosti za zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev, ter sektorske in teritorialne dogovore za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.	(ii) (ii) krepitvijo zmogljivosti za zainteresirane strani, zlasti za partnerje iz člena 5 Uredbe EU št. [...], ki izvajajo politike na področju socialnih zadev in kulture za mlade, zaposlovanja, izobraževanja in vseživljenjskega usposabljanja ter sektorske in teritorialne dogovore za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krepitvijo dostopnosti, uporabe in kakovosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij z razvojem digitalne pismenosti ter naložb v e-vključevanje, e-spretnosti in povezana podjetniška znanja;	(b) krepitvijo dostopnosti, uporabe in kakovosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij z razvojem digitalne pismenosti ter naložb v e-vključevanje, e-spretnosti in povezana podjetniška znanja, tudi z njihovo uporabo za spodbujanje in boljše izkoriščanje materialne in nematerialne kulturne dediščine ter kulturnega turizma;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujanjem raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na podlagi razvoja podiplomskega študija, usposabljanja raziskovalcev, mreženja in partnerstev med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji;	(c) spodbujanjem raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na podlagi razvoja podiplomskega študija in podjetniških znanj, usposabljanja raziskovalcev, razvoja inovativnih mrež recimo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, mreženja in partnerstev med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji;
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) krepitvijo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij in delavcev ter večjimi naložbami v človeški kapital.	(d) spodbujanjem pogojev za trajnostni razvoj in konkurenčnost mikropodjetij, malih in srednjih podjetij s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij, vodstvenega kadra in delavcev ter večjimi naložbami v človeški kapital, vključno z usposabljanjem za mlade in programi za pripravnike.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Skupni kazalniki iz Priloge k tej uredbi in posebni kazalniki za posamezne programe se uporabljajo v skladu s členom 24(3) in členom 87(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. […]. Vsi kazalniki se izrazijo v absolutnih številih.	1. Skupni kazalniki iz Priloge k tej uredbi in posebni kazalniki za posamezne programe se uporabljajo v skladu s členom 24(3) in členom 87(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. […]. Vsi kazalniki se izrazijo v absolutnih številih ter upoštevajo dejavnike kakovosti.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vključenost socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, pri izvajanju operativnih programov iz člena 5 Uredbe (EU) št. […] lahko poteka v obliki globalnih nepovratnih sredstev iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. […]. V takem primeru se v operativnem programu opredeli del programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.	1. Vključenost socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij in socialnega gospodarstva, pri izvajanju operativnih programov iz člena 5 Uredbe (EU) št. […] lahko poteka v obliki globalnih nepovratnih sredstev iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. […]. V takem primeru se v operativnem programu opredeli del programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, predvsem na področju socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, ter njihovega dostopa do teh ukrepov, organi upravljanja operativnega programa v regiji iz člena 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […] ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.	3. Za spodbuditev dejavne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, zlasti na področju socialnega in kulturnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, ter njihovega ustreznega dostopa do teh ukrepov organi upravljanja operativnega programa v regiji, kot je opredeljena v členu 82(2)(a) Uredbe (EU) št. […], ali v državah članicah, ki so upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek sredstev iz ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem načela iz člena 7 Uredbe (EU) št. […] in posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi iz člena 3(1)(a)(iv), zlasti za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, zmanjšanje segregacije na podlagi spola na trgu dela, boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske.	Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem načela iz člena 7 Uredbe (EU) št. […] in posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi iz člena 3(1)(a)(iv), zlasti za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju in podjetništvu, zmanjšanje segregacije na podlagi spola na trgu dela, boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii). Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije, in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.	Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii). Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije, in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v izobrazbi in dostopu do kulture, pri uspešnem zaključku izobraževanja in zdravstvenem stanju ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice v operativnih programih opredelijo teme socialnih inovacij, ki ustrezajo posebnim potrebam v njihovih operativnih programih.	2. Države članice v operativnih programih opredelijo teme socialnih inovacij, ki ustrezajo posebnim potrebam v njihovih operativnih programih in zajemajo tudi tematiko, povezano z mladimi in kulturo.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija olajšuje krepitev zmogljivosti za socialne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež ter razširjanjem dobrih praks in metodologij.	3. Komisija olajšuje krepitev zmogljivosti za socialne in kulturne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež ter razširjanjem dobrih praks in metodologij.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice podpirajo transnacionalno sodelovanje, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje iz vsaj dveh držav članic.	1. Države članice podpirajo transnacionalno sodelovanje, da se spodbudita medkulturni dialog in vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje iz vsaj dveh držav članic.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ESS lahko podpre strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].	1. ESS lahko podpre strategije lokalnega razvoja, ki jih vodijo skupnosti, v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. […], teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, izobraževanje, vključevanje, državljansko participacijo, mladino in šport ter celostne teritorialne naložbe iz člena 99 Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu.	2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. [ESRR] lahko ESS podpre trajnostni razvoj mest s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih, socialnih in kulturnih izzivov na urbanih območjih mest, ki so navedena v pogodbi o partnerstvu.

POSTOPEK

Naslov	Socialni sklad in razveljavitev Uredbe (ES) št. 1081/2006
Referenčni dokumenti	COM(2011)0607 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 25.10.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	CULT 25.10.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Malika Benarab-Attou 27.1.2012
Obravnava v odboru	29.2.2012	25.4.2012
Datum sprejetja	19.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Santiago Fisas Ayxela, Lorenzo Fontana, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Ivo Belet, Seán Kelly, Iosif Matula, Rui Tavares
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mario Pirillo

• [1] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A7-2011-0370&language=SL#title1
• [2]  Sklepi Sveta o kulturnih in ustvarjalnih kompetencah in njihovi vlogi pri oblikovanju intelektualnega kapitala Evrope (UL C 372, 20.12.2011, str.19).

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (8.6.2012)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006
(COM(2011)0607 – C7‑0327/2011 – 2011/0268(COD))

Pripravljavec mnenja: Tadeusz Cymański

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski socialni sklad (ESS) že od samega začetka obstoja Evropske skupnosti prispeva k približevanju razvojne ravni posameznih regij. Odkar so k EU pristopile države srednje in vzhodne Evrope, ima pomembno vlogo tudi pri blažitvi socialnih stroškov tranzicije nekdanjih komunističnih držav. Sklad je pomemben mehanizem za vlaganje v človeški kapital v tem delu EU. Podpira pobude za usposabljanje, namenjen pa je predvsem skupinam, ki so izpostavljene socialni izključenosti.

Z veseljem podpiramo sprejetje predloga za zagotavljanje financiranja tega sklada v prihodnjem programskem obdobju, med drugim določitvijo minimalnega zneska za ESS v okviru kohezijske politike, saj se zavedamo nenehne potrebe po strokovni podpori v manj razvitih regijah, ki je v teh kriznih časih še izrazitejša.

Zato predlagam, naj se zagotovi večja prilagodljivosti določb uredbe, s čimer bi posameznim državam omogočili, da se odzovejo na svoje specifične družbeno-ekonomske potrebe. To se med drugim nanaša na predvidene upravičence do sredstev iz ESS in na zahtevo, da uredba ne vzpostavi neprožnih omejitev pri določitvi seznama družbenih skupin, ki bi lahko bile upravičene do sredstev iz tega sklada.

V zvezi s spodbujanjem socialne vključenosti in bojem proti revščini je treba povedati, da je treba pomoč zagotoviti predvsem ženskam v težkih zaposlitvenih razmerah, saj so revščini najbolj izpostavljene, ter staršem samohranilcem, ki so povečini ženske, da bi jim olajšali usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Evropski svet je 17. junija 2010 pozval, naj vse skupne politike, vključno s kohezijsko politiko, podprejo strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Za dosego polne usklajenosti ESS s cilji te strategije, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja in boja proti socialni izključenosti, bi moral ESS države članice podpreti pri izvajanju priporočil Sveta glede širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter sklepov Sveta o smernicah za zaposlitvene politike držav članic, sprejetih v skladu s členom 121 in členom 148(4) Pogodbe. Prav tako bi moral prispevati k izvajanju vodilnih pobud, ob posebnem upoštevanju „Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, pobude „Mladi in mobilnost“ in „Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“. Podprl bo tudi dejavnosti v pobudi „Evropska digitalna agenda“ in „Unija inovacij“.	(3) Evropski svet je 17. junija 2010 pozval, naj vse skupne politike, vključno s kohezijsko politiko, podprejo strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Za dosego polne usklajenosti ESS s cilji te strategije, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja in boja proti socialni izključenosti, bi moral ESS države članice podpreti pri izvajanju priporočil Sveta glede širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije ter sklepov Sveta o smernicah za zaposlitvene politike držav članic, sprejetih v skladu s členom 121 in členom 148(4) Pogodbe. Prav tako bi moral prispevati k izvajanju vodilnih pobud, ob posebnem upoštevanju „Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, pobude „Mladi in mobilnost“ in „Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“. Podprl bo tudi dejavnosti v pobudi „Evropska digitalna agenda“ in „Unija inovacij“, pa tudi cilje iz Listine žensk.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge ranljive skupine, kot so migranti. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.	(4) Evropska unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz ekonomske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti ženske, mlade in druge prikrajšane skupine, kot so migranti in invalidi. Cilj ESS je tako spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev, naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje, spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati evropske zavode za zaposlovanje (dejavnosti EURES) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ob teh prednostnih nalogah, v manj razvitih regijah in državah članicah, in z namenom povečanja gospodarske rasti in zaposlitvenih možnosti bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave in institucionalnih zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.	(5) Ob teh prednostnih nalogah, v manj razvitih regijah in državah članicah, in za trajnostno rast in zaposlitvene možnosti bi bilo treba izboljšati učinkovitost javne uprave in institucionalnih zmogljivosti zainteresiranih strani, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.	(7) ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z zagotavljanjem večje osredotočenosti podpore na prednostne naloge Evropske unije. ESS bi moral zlasti povečati podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini ter še bolj spodbujati enakost spolov in enake možnosti z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev. Glede na stopnjo razvoja podprtih regij bi bilo treba omejiti tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) ESS bi moral vse bolj podpirati enakost spolov z naložbami v skrbstvene storitve, zaposlitvene možnosti za ženske, izobraževanje in izpopolnjevanje spretnosti ter boj proti nasilju nad ženskami. ESS bi moral odpraviti večkratno diskriminacijo, s katero se med drugim soočajo migrantke, Romke, invalidke, lezbijke in starejše ženske.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati vidik spola v vseh razsežnostih programov, ob zagotavljanju, da se sprejmejo tudi specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov.	(10) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti spolov v skladu s členom 8 Pogodbe. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno upoštevati cilje na področju enakosti spolov v vseh razsežnostih programov, ob zagotavljanju, da se sprejmejo tudi specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pri vseh ukrepih ESS in vseh ukrepih, katerih financiranje vključuje ESS, izvede proračunska ocena za področje enakosti spolov. Z ESS bi morali spodbujati izvajanje zadevnih politik Unije.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 10a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da bosta enakost spolov in vključevanje vidika enakosti spolov zavezujoči načeli v različnih fazah načrtovanja in izvajanja dejavnosti sklada (vidik enakosti spolov pri analizi, skupnih ciljih in kazalnikih ter izvajanju, spremljanju in ocenjevanju) ter da bodo poglavitni ukrepi v vseh fazah integracije načela enakosti spolov v ESS prejeli podporo (strukture).
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) V skladu s členom 10 Pogodbe bi moralo izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. ESS bi moral podpreti izpolnjevanje obveznosti na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, med drugim na področju izobraževanja, dela in zaposlovanja ter dostopnosti. ESS bi moral prav tako spodbujati prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.	(11) V skladu s členom 10 Pogodbe bi moralo izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, pri čemer bi bilo treba nameniti posebno pozornost osebam, ki se soočajo z večkratno diskriminacijo. ESS bi moral podpreti izpolnjevanje obveznosti na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, med drugim na področju izobraževanja, dela in zaposlovanja ter dostopnosti. ESS bi moral prav tako spodbujati izvajanje zadevnih politik Unije in prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Podpora za socialne inovacije je bistvena za doseganje boljše odzivnosti politik na socialne spremembe ter za spodbujanje in podpiranje inovativnih socialnih podjetij. Preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem je pomembno za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS.	(12) Podpora za socialne inovacije je bistvena za doseganje boljše odzivnosti politik na socialne spremembe ter za spodbujanje in podpiranje inovativnih socialnih podjetij. Preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev, ob upoštevanju dejstva, da je treba rezultate, pridobljene v socialnih podjetjih, pogosto obravnavati dolgoročno, pred njihovim razširjanjem je pomembno za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka (iv)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) enakostjo spolov ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja;	(iv) enakostjo spolov, ekonomsko neodvisnostjo žensk in moških ter usklajevanjem njihovega poklicnega in zasebnega življenja;
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka (iv a ) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iva) odpravljanjem stereotipov na podlagi spola pri izbiri poklicne poti in poklica ter spodbujanjem vseživljenjskega učenja;
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka - aa (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov z:
	(i) boljšim dostopom do zaposlitve in izobraževanja za ženske vseh starosti;
	(ii) boljšim zagotavljanjem skrbstvenih storitev, vključno s kakovostnim cenovno sprejemljivim otroškim varstvom in oskrbo starejših, pa tudi drugih vzdrževanih oseb;
	(iii) ukrepi za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami;
	(iv) ukrepi za obravnavo in odpravo večkratne diskriminacije, s katero se med drugim soočajo migrantke, Romke, invalidke, lezbijke in starejše ženske;
	(v) spodbujanjem dostopa žensk do cenovno sprejemljivih zdravstvenih storitev, vključno s spolno in reproduktivno zdravstveno oskrbo;
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vlaganje v izobraževanje, spretnosti, in vseživljenjsko učenje z:	(b) vlaganje v izobraževanje, spretnosti, usposabljanje in vseživljenjsko učenje z:
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka (c) – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini z:	(c) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in diskriminaciji z:
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka – točka ia (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) aktivnim podpiranjem staršev samohranilcev pri vključevanju na trg delovne sile, tako da se jim pomaga usklajevati poklicno in družinsko življenje, pri čemer se upošteva dejstvo, da so v Evropi starši samohranilci večinoma ženske;
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – podtočka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) bojem proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;	(iii) bojem proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – točka (iii a ) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) spremljevalnimi ukrepi ter ustrezno podporo, storitvami skupnosti in skrbstvenimi storitvami, ki izboljšujejo zaposlitvene možnosti;
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c – podtočka iv
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) krepitvijo dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa;	(iv) spodbujanjem razpoložljivosti dostopnih, trajnostnih in kakovostnih storitev splošnega interesa, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami ter storitvami predšolskega varstva, do katerih imajo dostop tudi brezposelni starši;
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici se dodeli tematskemu cilju „spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini“ iz člena 9(9) Uredbe (EU) št. […].	2. Vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici se dodeli tematskemu cilju „spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini in diskriminaciji“ iz člena 9(9) Uredbe (EU) št. […].
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Skupni kazalniki učinka in posebni kazalniki učinka za posamezne programe se nanašajo na delno ali v celoti izvedene dejavnosti. Če narava podprtih dejavnosti to zahteva in dopušča, se kumulativne količinsko opredeljene ciljne vrednosti določijo za leto 2022. Izhodiščni kazalniki se določijo na nič.	Skupni kazalniki učinka in posebni kazalniki učinka za posamezne programe, razčlenjeni glede na spol, se nanašajo na delno ali v celoti izvedene dejavnosti. Če narava podprtih dejavnosti to zahteva in dopušča, se kumulativne količinsko opredeljene ciljne vrednosti določijo za leto 2022. Izhodiščni kazalniki se določijo na nič.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enakost spolov z vključevanjem načela iz člena 7 Uredbe (EU) št. […] in posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi iz člena 3(1)(a)(iv), zlasti za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, zmanjšanje segregacije na podlagi spola na trgu dela, boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi v okviru prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3 in zlasti členu 3(1)(c)(iii). Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije, in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.	Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. […], ter s posebnimi ciljno naravnanimi ukrepi v okviru vseh ustreznih prednostnih naložb, kakor so opredeljene v členu 3, pri čemer se posebna pozornost nameni osebam, ki se soočajo z večkratno diskriminacijo. Taki ukrepi so namenjeni ljudem, izpostavljenim tveganju diskriminacije, in invalidom, da se poveča njihova udeležba na trgu dela, okrepi njihovo socialno vključevanje, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Priloga – točka 2 – alinea 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število projektov, ki povečujejo trajnostno udeležbo in napredek žensk v zaposlovanju
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Priloga – točka 4 – alinea 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– statistika, ki kaže zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Priloga – točka 4 – alinea 3b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– statistika, ki kaže uspešno odpravljanje stereotipov na podlagi spola v izobraževanju in usposabljanju

POSTOPEK

Naslov	Socialni sklad in razveljavitev Uredbe (ES) št. 1081/2006
Referenčni dokumenti	COM(2011)0607 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 25.10.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 25.10.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Tadeusz Cymański 22.11.2011
Obravnava v odboru	23.4.2012
Datum sprejetja	30.5.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Angelika Werthmann, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Vilija Blinkevičiūtė, Franziska Katharina Brantner, Minodora Cliveti, Mojca Kleva, Ana Miranda, Norica Nicolai, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou)

POSTOPEK

Naslov	Socialni sklad in razveljavitev Uredbe (ES) št. 1081/2006
Referenčni dokumenti	COM(2011)0607 – C7-0327/2011 – 2011/0268(COD)
Datum predložitve EP	6.10.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 25.10.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 25.10.2011	CONT 25.10.2011	ENVI 25.10.2011	ITRE 25.10.2011
	REGI 25.10.2011	CULT 25.10.2011	FEMM 25.10.2011
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	ENVI 24.10.2011	ITRE 10.11.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Elisabeth Morin-Chartier 27.10.2011
Obravnava v odboru	26.1.2012	29.2.2012	23.4.2012	20.6.2012
Datum sprejetja	5.7.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Phil Bennion, Pervenche Berès, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Andrea Zanoni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Malika Benarab-Attou, Kinga Göncz, Sergio Gutiérrez Prieto, Anthea McIntyre
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jürgen Creutzmann, Krzysztof Lisek
Datum predložitve	20.7.2012