POROČILO o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU

25.7.2012 - (2011/2313(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Jean-Marie Cavada

Postopek : 2011/2313(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0262/2012

Predložena besedila :

A7-0262/2012

Razprave :

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja
PV 11/09/2012 - 10.21
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0324

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za pravne zadeve
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU

(2011/2313(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja,

– ob upoštevanju člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim kulturni in ustvarjalni sektorji pomembno prispevajo k boju proti vsakršni diskriminaciji, tudi rasizmu in ksenofobiji,

– ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)[1],

– ob upoštevanju člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim mora biti varstvo osebnih podatkov še naprej zagotovljeno,

– ob upoštevanju Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)[2],

– ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti[3],

– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju[4],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij[5],

– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravne zadeve (A7-0262/2012),

A. ker digitalna doba že po svoji naravi ponuja veliko možnosti za ustvarjanje in razširjanje del, vendar nas hkrati postavlja pred zelo velike izzive;

B. ker je napredek na trgu na številnih področjih ustvaril potrebno rast in kulturne vsebine v skladu s cilji enotnega trga;

C. ker je danes na voljo več uporabniških vsebin kot kdajkoli prej;

D. ker je bistveno zagotoviti večjo konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja s podporo spletnim storitvam in je treba hkrati promovirati evropsko civilizacijo, jezikovno in kulturno raznolikost ter pluralnost medijev;

E. ker so avtorske pravice pomemben pravni instrument, ki zagotavlja imetnikom pravic nekatere izključne pravice in te pravice varuje, s tem pa omogoča kulturni in ustvarjalni industriji rast in finančno uspešnost, hkrati pa pomaga ohranjati delovna mesta;

F. ker bi s spremembami pravnega okvira, s katerimi bi poenostavili pridobivanje pravic, spodbudili prosti pretok del v EU in pripomogli h krepitvi evropske avdiovizualne industrije;

G. ker imajo evropske radiotelevizije pomembno vlogo pri podpiranju evropske ustvarjalne industrije in ohranitvi kulturne raznolikosti in ker financirajo več kot 80 % evropske produkcije izvirnih avdiovizualnih vsebin;

H. ker kinematografsko predvajanje v dvoranah še vedno predstavlja velik del prihodkov od kinematografskega dela in daje pomemben zagon uspehu filma na platformah videa na zahtevo;

I. ker je člen 13(1)direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah podlaga za uvedbo obveznosti financiranja in promocije avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, saj tudi te storitve igrajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu kulturne raznolikosti;

J. ker potrebujejo evropske radiotelevizije, ki delujejo v digitalnem, konvergentnem in multimedijskem večplatformnem okolju, prožne in v prihodnost usmerjene sisteme za pridobivanje pravic, ki omogočajo tudi učinkovito pridobivanje pravic na enem samem mestu; ker taki prožni sistemi za pridobivanje pravic že desetletja obstajajo v nordijskih državah;

K. ker je nujno zagotoviti izdelavo raznolikih privlačnih in zakonitih spletnih vsebin ter nadalje olajšati in zagotavljati njihovo preprosto distribucijo s čim manjšimi ovirami za licenciranje, vključno s čezmejnim licenciranjem; poudarja tudi, da je pomembno uporabnikom omogočiti preprostejšo uporabo vsebin, zlasti kar zadeva plačilo;

L. ker uporabniki zahtevajo dostop do vse širšega spletnega nabora filmov ne glede na geografsko lokacijo platform;

M. ker se avdiovizualna dela v Evropi že danes razširjajo čez meje s prostovoljnimi vseevropskimi licencami in bi lahko bila njihova nadaljnja širitev ena od možnosti, ki bi jih bilo ob ustreznem ekonomskem povpraševanju vredno raziskati; ker je treba upoštevati, da morajo podjetja upoštevati tudi različne jezikovne in kulturne preference evropskih uporabnikov, ki so izraz različne izbire državljanov EU pri uporabi avdiovizualnih del na notranjem trgu;

N. ker je spletna distribucija avdiovizualnih proizvodov odlična priložnost za krepitev znanja evropskih jezikov in ker se ta cilj lahko doseže z izvirniki in možnostjo prevoda avdiovizualnih proizvodov v najrazličnejše jezike;

O. ker je bistveno, da se z večjo usklajenostjo zakonskih predpisov med državami članicami v evropskem digitalnem prostoru zagotovi pravna varnost za imetnike pravic in uporabnike v zvezi z uporabo avtorskih in sorodnih pravic;

P. ker krepitev pravnega okvira za avdiovizualni sektor v Evropi prispeva k nadaljnjemu varstvu svobode izražanja in mišljenja ter krepi demokratične vrednote in načela EU;

Q. ker je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine, zlasti s spodbujanjem digitalizacije vsebin in olajšanjem dostopa do evropske filmske in avdiovizualne dediščine za državljane in uporabnike;

R. ker bi lahko z vzpostavitvijo sistema za identifikacijo in označevanje del prispevali k zaščiti imetnikov pravic in omejili nedovoljeno uporabo njihovih del;

S. ker je temeljnega pomena, da se ohrani nevtralnost informacijskih in komunikacijskih omrežij ter zagotovi tehnološko nevtralna zasnova medijskih platform in načinov podajanja, da bi tako zagotovili razpoložljivost avdiovizualnih storitev, in da se spodbuja svoboda izražanja in medijski pluralizem v Evropski uniji ter upošteva tehnološko zbliževanje;

T. ker trajno ustvarjanje in kulturna raznolikost nista mogoči brez avtorskih pravic, s katerimi se ustvarjalcem zagotavljata zaščita in plačilo, kakor tudi ne brez pravno brezhibnega dostopa uporabnikov do kulturne dediščine; ker bi morali novi poslovni modeli vključevati učinkovite sisteme podeljevanja licenc, neprekinjeno vlaganje v digitalizacijo ustvarjalnih vsebin ter preprost dostop za uporabnike;

U. ker številne kršitve avtorskih in sorodnih pravic temeljijo na razumljivi potrebi potencialnega občinstva po novih avdiovizualnih ponudbah po preprostih in cenovno poštenih pogojih in ker to povpraševanje še ni zadostno zadovoljeno;

V. ker je treba spodbujati prilagoditve resničnosti digitalne dobe, še zlasti tiste za preprečevanje delokalizacije, ki izvira iz želje po iskanju čim manj zaščitniške zakonodaje;

W. ker je prav, da se z vsako pogodbo določi pravično plačilo za avtorje, in sicer za vse oblike uporabe njihovih del, vključno s spletno uporabo;

X. ker je nujno, da Komisija predloži direktivo o kolektivnem upravljanju pravic in kolektivnih organizacijah, da se s sprejetjem ukrepov za izboljšanje učinkovitosti, občutno povečanje preglednosti in spodbujanje dobrega upravljanja kolektivnih organizacij poveča zaupanje v te organizacije;

Y. ker je kolektivno upravljanje nujno potrebno orodje za radiotelevizije glede na veliko število pravic, ki jih morajo vsakodnevno pridobiti, zato bi moralo zagotoviti učinkovite sheme podeljevanja licenc za spletno uporabo avdiovizualnih vsebin na zahtevo;

Z. ker bi bilo treba ureditev obdavčenja kulturnega blaga in storitev prilagoditi digitalni dobi;

AA. ker se s kronologijo uporabe v medijih zagotavlja splošna uravnoteženost avdiovizualnega sektorja, s katero se omogoča učinkovito vnaprejšnje financiranje avdiovizualnih del;

AB. ker ima načelo kronologije uporabe v medijih vedno večjo konkurenco zaradi vse večje razpoložljivosti digitalnih del in možnosti za takojšnje razširjanje, ki jih zagotavlja naša napredna informacijska družba;

AC. ker mora Unija zagotoviti dosleden pristop k tehnološkim vprašanjem, tako da spodbuja interoperabilnost sistemov, ki se uporabljajo v digitalni dobi;

AD. ker bi moral biti zakonodajni in fiskalni okvir prijazen do podjetij, ki spodbujajo spletno distribucijo avdiovizualnih izdelkov z ekonomsko vrednostjo;

AE. ker je dostop do medijev s programi, ki so prilagojeni tudi invalidom, bistvenega pomena za invalidne osebe in ga je treba omogočiti;

AF. ker je nujno okrepiti raziskovalno in razvojno delo za izpopolnitev tehnik, ki bi omogočale samodejno upravljanje storitev za invalide, zlasti s hibridno radiotelevizijo;

1. se zaveda razdrobljenosti spletnega trga, ki ga zaznamujejo denimo tehnološke ovire, zapletenost postopkov podeljevanja licenc, razlike v načinih plačevanja, pomanjkanje interoperabilnosti ključnih elementov, kot je e-podpis, in razlike v stopnjah nekaterih vrst davka na blago in storitve, tudi davka na dodano vrednost; zato meni, da trenutno obstaja potreba po preglednem, prožnem in usklajenem pristopu na evropski ravni, s katerim bi se približali enotnemu digitalnemu trgu; poudarja, da bi si morali z vsakim predlaganim ukrepom prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena in transakcijskih stroškov, povezanih s podeljevanjem licenc za vsebine;

Zakonita vsebina, dostopnost in kolektivno upravljanje pravic;

2. poudarja, da je treba povečati kvantitativno in kvalitativno privlačnost zakonitih vsebin in zagotoviti večjo razpoložljivost avdiovizualnih del na spletu, ki bi vključevala dela s podnapisi in dela v vseh uradnih jezikih EU;

3. poudarja pomen ponudbe vsebin s podnapisi v čim več jezikih, zlasti prek storitev videa na zahtevo;

4. poudarja, da je treba vedno bolj podpirati nastajanje privlačne in zakonite spletne ponudbe avdiovizualnih vsebin ter spodbujati inovacije in da je zato bistvenega pomena, da so novi načini distribucije prožni, saj to omogoča nastajanje novih poslovnih modelov in dostopnost digitalnega blaga za vse državljane EU, ne glede na to, v kateri državi članici prebivajo, pri čemer je treba upoštevati tudi načelo nevtralnosti interneta;

5. poudarja, da bi morale biti digitalne storitve, kot je prenos videoposnetkov, dostopne vsem državljanom EU, ne glede na to, v kateri državi članici se nahajajo; poziva Komisijo, naj od evropskih digitalnih podjetij zahteva, da ukinejo geografsko pogojeni nadzor (npr. blokiranje naslovov IP) v celotni Uniji in omogočijo nakup digitalnih storitev zunaj države članice izvora uporabnika; poziva Komisijo, naj pripravi analizo uporabe direktive o kabelskem in satelitskem oddajanju[6] za digitalno distribucijo;

6. meni, da je treba več pozornosti nameniti boljši varnosti spletnih distribucijskih platform, vključno s spletnimi plačili;

7. poudarja, da je treba izdelati drugačne in inovativne sisteme za izvedbo mikroplačil, kot je plačevanje prek sporočil SMS ali aplikacij za zakonite platforme s spletnimi storitvami, da bi tako uporabnikom olajšali uporabo;

8. poudarja, da bi morali težave, povezane s spletnimi plačilnimi sistemi, kot je slaba interoperabilnost in visoki stroški mikroplačil za uporabnike, reševati s preprostimi, inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki bi koristile uporabnikom in digitalnim platformam;

9. poziva k oblikovanju novih rešitev za uporabniku prijazne sisteme plačevanja, kot so mikroplačila, in sistemov, ki bodo omogočili neposredno plačilo ustvarjalcem, kar bo koristilo uporabnikom in avtorjem;

10. poudarja, da je lahko spletna uporaba prava priložnost za boljše širjenje in distribucijo evropskih del, predvsem avdiovizualnih, če so izpolnjeni pogoji, v katerih se zakonita ponudba takih del lahko razvija v okolju zdrave konkurence, ki uspešno rešuje problem nezakonite ponudbe zaščitenih del;

11. spodbuja razvoj bogate in raznolike zakonite ponudbe avdiovizualnih vsebin, zlasti s prožnejšimi fazami medijskega predvajanja; poudarja, da bi morali imeti imetniki pravic možnost svobodno izbirati, kdaj želijo objaviti izdelke na različnih platformah;

12. poudarja, da si je treba prizadevati, da se trenutni sistem faz medijskega predvajanja ne bi uporabljal kot sredstvo za blokado spletne uporabe v škodo majhnih producentov in distributerjev;

13. pozdravlja odločitev Komisije, da izvede pripravljalni ukrep, ki ga je sprejel Parlament, za preskušanje novih načinov distribucije, ki temeljijo na dopolnjevanju med platformami, kar se tiče prožnosti faz medijskega predvajanja;

14. poziva k podpori strategij, ki bodo evropskim avdiovizualnim malim in srednjim podjetjem omogočale učinkovitejše upravljanje z digitalnimi pravicami in s tem doseganje širše javnosti;

15. poziva države članice, da nujno začnejo izvajati člen 13(1) direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah na predpisani način ter uvedejo obveznosti financiranja in promocije avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in poziva Komisijo, naj Parlamentu v skladu s členom 13(3) takoj predloži izčrpno poročilo o trenutnem izvajanju;

16. opozarja, da je za oblikovanje enotnega digitalnega trga v Evropi treba nujno oblikovati enotne predpise o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic po vsej Evropi, da bi se preprečile vedno večje razlike v zakonodaji držav članic, ki vedno bolj otežujejo čezmejno pridobivanje pravic;

17. podpira oblikovanje pravnega okvira za pospeševanje digitalizacije in čezmejno razširjanje osirotelih del na enotnem digitalnem trgu, kar je opredeljeno kot eden izmed ključnih ukrepov Evropske digitalne agende, ki je del strategije Evropa 2020;

18. ugotavlja, da je razvoj čezmejnih storitev povsem mogoč, če so poslovne platforme pripravljene s pogodbami pridobiti pravice za izkoriščanje enega ali več območij, saj ne smemo pozabiti, da so teritorialni sistemi naravni trg v avdiovizualni panogi;

19. vztraja, da je treba vzpostaviti pravno varnost glede tega, kateri pravni sistem velja za pridobivanje pravic v primeru čezmejne distribucije, ter v zvezi s tem predlaga, naj se omogoči uporaba prava države, v kateri zadevna ustanova opravlja svojo glavno dejavnost in v kateri ustvarja glavne prihodke;

20. ponovno potrjuje cilj okrepljene in učinkovite čezmejne spletne distribucije avdiovizualnih del med državami članicami;

21. predlaga celovit pristop na ravni EU, ki bi moral vključevati tesnejše sodelovanje med imetniki pravic, spletnimi distribucijskimi platformami in ponudniki spletnih storitev, da bi se spodbujal uporabniku prijazen in konkurenčen dostop do avdiovizualnih vsebin;

22. poudarja potrebo po zagotavljanju prožnosti in interoperabilnosti pri distribuciji avdiovizualnih del prek digitalnih platform, da bi razširili zakonito ponudbo avdiovizualnih del na spletu v odziv na tržno povpraševanje, spodbudili čezmejni dostop do vsebin, ki izvirajo iz drugih držav članic, in hkrati zagotovili spoštovanje avtorskih pravic;

23. pozdravlja novi program Ustvarjalna Evropa, ki ga je predlagala Komisija in v katerem se poudarja, da ima spletna distribucija tudi močan in pozitiven učinek na distribucijo avdiovizualnih del, zlasti z doseganjem novega občinstva v Evropi in širše, ter na krepitev socialne kohezije;

24. poudarja pomen, ki ga ima nevtralnost omrežja za zagotavljanje enakega dostopa do visokohitrostnih omrežij, saj je ta ključnega pomena za kakovost zakonitih spletnih avdiovizualnih storitev;

25. poudarja, da je digitalna vrzel med državami članicami ali regijami EU resna ovira za razvoj enotnega digitalnega trga; zato poziva k širitvi širokopasovnega dostopa do interneta v celotni EU z namenom spodbujanja dostopa do spletnih storitev in novih tehnologij;

26. ponavlja, da se za namene komercialnega izkoriščanja pravice prenesejo na avdiovizualnega producenta, ki se pri organizaciji financiranja, proizvodnje in distribucije avdiovizualnih del opira na centralizacijo izključnih pravic, dodeljenih na podlagi avtorskega prava;

27. ponavlja, da je namen trženja ekskluzivnih pravic do „posredovanja in dajanja na voljo javnosti“ ta, da se v primeru komercialnega uspeha pridobivajo finančna sredstva, ki se porabijo za financiranje bodoče produkcije in distribucije projektov z namenom spodbujati dostopnost raznolike in stalne ponudbe novih filmov;

28. poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajno pobudo za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, namenjeno zagotavljanju večje odgovornosti, preglednosti in boljšega upravljanja s strani družb za kolektivno upravljanje pravic, učinkovitih mehanizmov za reševanje sporov ter večje jasnosti in poenostavitve sistema podeljevanja licenc v glasbenem sektorju; v zvezi s tem poudarja potrebo po jasnem razločevanju med praksami podeljevanja licenc za različne vrste vsebin, zlasti med avdiovizualnimi/kinematografskimi in glasbenimi deli; opozarja, da podeljevanje licenc za avdiovizualna dela večinoma poteka prek posamičnih pogodbenih dogovorov, v nekaterih primerih pa tudi prek kolektivnega upravljanja plačilnih zahtevkov;

29. poudarja, da je Komisija v poročilu o uporabi Direktive 2001/29/ES[7] opredelila razlike v izvajanju določb členov 5, 6 in 8 med državami članicami, kar povzroča različne razlage in odločitve na sodiščih držav članic; opozarja, da so te postale poseben del sodne prakse, povezane z avdiovizualnim sektorjem;

30. zahteva, da Komisija nadaljuje s strogim spremljanjem izvajanja Direktive 2001/29/ES ter rednim poročanjem o ugotovitvah Parlamentu in Svetu;

31. poziva Komisijo, naj po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi spremeni Direktivo 2001/29/ES tako, da bo besedilo členov 5, 6 in 8 bolj natančno, zato da zagotovi usklajenost pravnega okvira za zaščito avtorskih pravic v informacijski družbi na ravni Unije;

32. podpira vzpostavitev skladnih evropskih pravil o dobrem upravljanju in preglednosti kolektivnih organizacij ter učinkovitih mehanizmov za reševanje sporov;

33. poudarja, da bi poenostavljeno pridobivanje in združevanje zlasti glasbenih pravic do avdiovizualnih del, namenjenih spletni distribuciji, spodbudilo notranji trg, in poziva Evropsko komisijo, naj to ustrezno upošteva v napovedanem pravnem aktu o kolektivnem upravljanju pravic;

34. opozarja, da so zaradi postopnega zbliževanja medijev potrebni novi pristopi za iskanje rešitev ne samo v avtorskem, ampak tudi medijskem pravu; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja preveri, koliko so različna pravila za linearne in nelinearne storitve v Direktivi 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah še aktualna;

35. kljub razlikovanju med linearnimi in nelinearnimi ponudbami, ki postaja vedno bolj zastarelo, podpira omejitve oglaševanja pri linearnih ponudbah za otroke, poročilih in informativnih oddajah; vendar hkrati predlaga razmislek o novih oblikah programskih in platformnih sistemov za zaračunavanje oglaševalskih vložkov, ki bodo podpirali kakovostne vsebine, ki v enaki meri povečujejo kakovost linearnih programov in spletno raznolikost, ne da bi to zmanjšalo prihodke zasebnih izdajateljev televizijskih programov;

36. poudarja, da bi morala za digitalno okolje še naprej veljati možnost za sisteme produkcije in distribucije po območjih, saj je ta oblika organizacije avdiovizualnega trga osnova za financiranje evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del;

37. poziva Komisijo, naj predstavi analizo tega, ali bi bilo mogoče načelo vzajemnega priznavanja uporabljati na enak način za digitalno kot za materialno blago;

Identifikacija

38. meni, da bi bilo mogoče z novimi tehnologijami pospešiti pridobivanje pravic; pri tem pozdravlja pobudo za mednarodni standard avdiovizualne številke ISAN, ki bo olajšal identifikacijo avdiovizualnih del in imetnikov pravic; poziva Komisijo, naj preuči izvedbene ukrepe, ki bi olajšali širšo uporabo sistema ISAN.

Nedovoljena uporaba

39. poziva Komisijo, naj ponudi pravno varnost uporabnikom interneta, ko uporabljajo storitve pretočnega prenosa, ter naj razmisli zlasti o načinih za preprečevanje uporabe plačilnih sistemov in financiranja takih storitev z oglaševanjem na plačljivih platformah, ki ponujajo nedovoljene storitve prenašanja in pretočnega prenosa;

40. poziva države članice k spodbujanju spoštovanja avtorskih in sorodnih pravic in k boju proti ponudbi in distribuciji nedovoljenih vsebin, tudi v okviru pretočnega prenosa;

41. opozarja na razmah platform družabnih omrežij, ki uporabnikom interneta predlagajo, naj finančno prispevajo k produkciji filma ali dokumentarca, kar jim daje občutek, da so dejansko del ustvarjalnega procesa, vendar poudarja, da ta oblika financiranja kratkoročno verjetno ne bo nadomestila tradicionalnih virov financiranja;

42. priznava, da kršitve spletnih pravic ostajajo težava, tudi če obstajajo zakonite alternative, zato je treba zakonito spletno razpoložljivost avtorsko zaščitenih kulturnih vsebin dopolniti z razumnejšim uveljavljanjem avtorskih pravic na spletu, obenem pa v celoti spoštovati temeljne pravice, predvsem svobodo informacij in govora, varstvo osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, pa tudi načelo izključnega prenosa;

43. poziva Komisijo, naj pri reviziji Direktive 2004/48/ES, ki je bila izdana za analogni trg, podpre okvir pravne varnosti, da bi se vnesle spremembe, ki so potrebne za oblikovanje učinkovitih rešitev za digitalni trg;

Prejemki

44. opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno plačevanje imetnikov pravic pri spletni distribuciji avdiovizualnih vsebin; ugotavlja, da je bila ta pravica priznana na evropski ravni že leta 2001, vendar še vedno ni ustreznega plačevanja za dela, ki so dostopna prek spleta;

45. meni, da bi moral biti namen tega plačevanja spodbujati umetniško ustvarjanje in povečati evropsko konkurenčnost, upoštevati pa bi moralo tudi značilnosti tega sektorja, interese različnih zainteresiranih strani in potrebo po močno poenostavljenih postopkih podeljevanja licenc; poziva Komisijo, naj spodbuja rešitve od spodaj navzgor v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, da se dodatno razvije posebna zakonodaja EU;

46. meni, da je treba avtorjem in izvajalcem nujno zagotoviti pravično plačilo, ki bo sorazmerno z vsemi oblikami uporabe njihovih del, zlasti s spletno uporabo, in zato poziva države članice k prepovedi odkupnih pogodb, ki so v nasprotju s tem načelom;

47. poziva Komisijo, naj nujno predstavi študijo o neskladjih med različnimi mehanizmi denarnega nadomestila za avtorje in izvajalce, ki se uporabljajo na ravni držav, da bi lahko pripravili seznam najboljše prakse;

48. poziva k ponovnemu uravnoteženju pogajalskega izhodišča med avtorji in izvajalci ter producenti, tako da se avtorjem in izvajalcem zagotovi neodtujljiva pravica do plačila za vse oblike izkoriščanja njihovega dela, vključno s trajnim plačilom, če avtorji prenesejo svoje izključne pravice do „dajanja na voljo“ na producenta;

49. poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev poštenega plačila za imetnike pravic pri distribuciji, ponovnem prenašanju ali predvajanju avdiovizualnih del;

50. meni, da je mogoče imetnikom pravic najbolje zagotoviti dostojno plačilo tako, da se jim ponudijo na izbiro dogovori s kolektivnim pogajanjem (ki vključuje dogovorjeno standardno pogodbo), razširjene kolektivne licence ali organizacije za kolektivno upravljanje;

Podeljevanje licenc

51. poudarja, da evropski pravni red na področju avtorskih pravic sam po sebi ne izključuje prostovoljnega mehanizma podeljevanja licenc za več območij ali celotno Evropo, vendar pa kulturne in jezikovne razlike med državami članicami ter razlike med nacionalnimi predpisi, tudi tistimi, ki niso povezani z intelektualno lastnino, zahtevajo prožen in dopolnilen pristop na evropski ravni z namenom približati se enotnemu digitalnemu trgu;

52. poudarja, da bi morali ostati mehanizmi podeljevanja licenc za več ozemelj ali vseevropski mehanizmi podeljevanja licenc prostovoljni ter da jezikovne in kulturne razlike med državami članicami, skupaj z različnimi nacionalnimi pravili, ki niso povezana z avtorskim pravom, prinašajo svoje posebne izzive; zato meni, da je potreben prožen pristop k vseevropskemu podeljevanju licenc ob hkratnem varovanju imetnikov pravic in približevanju enotnemu digitalnemu trgu;

53. meni, da bi spodbujanje in pospeševanje trajnostnega podeljevanja licenc za več območij na enotnem digitalnem trgu avdiovizualnih del olajšalo tržno naravnane pobude; poudarja, da digitalne tehnologije zagotavljajo nove in inovativne načine za prilagajanje in obogatitev ponudbe takih del za posamezne trge ter za zadovoljevanje povpraševanja uporabnikov, tudi s čezmejnimi storitvami po meri; poziva k boljšemu izkoristku digitalnih tehnologij, ki naj služijo kot odskočna deska za bolj raznoliko in obsežnejšo zakonito ponudbo avdiovizualnih del;

54. meni, da so na evropski ravni potrebne aktualne informacije o pogojih za podelitev licence, imetnikih licenc in repertoarjih ter izčrpne študije, da se ustvari preglednost ter ugotovi, odkod izvirajo težave, in da se poiščejo jasni, učinkoviti in ustrezni mehanizmi za njihovo reševanje;

55. ugotavlja, da bi bilo mogoče upravljanje avdiovizualnih pravic v digitalni dobi poenostaviti za tržno uporabo del, če bi lahko države članice spodbujale učinkovito in pregledno podeljevanje licenc, vključno s prostovoljno razširjeno kolektivno podelitvijo licenc na področjih, kjer taki postopki trenutno še ne obstajajo;

56. ugotavlja, da bi bilo koristno začeti razpravo med pristojnimi osebami za kulturo in državami članicami o ukrepih, ki bi javnim arhivom omogočili, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih digitalne tehnologije ponujajo za dela, ki so del dediščine, zlasti kar zadeva nekomercialni dostop do oddaljenih digitalnih del;

57. pozdravlja posvetovanje Komisije, ki ga je sprožila objava zelene knjige, in njeno priznavanje posebnosti mehanizmov podeljevanja licenc v avdiovizualnem sektorju, ki so izjemno pomembna za nadaljnji razvoj sektorja, saj spodbujajo kulturno raznolikost in krepijo evropsko avdiovizualno industrijo na enotnem digitalnem trgu;

Interoperabilnost

58. poziva države članice, naj poskrbijo, da se bodo za kolektivno upravljanje pravic uporabljali učinkoviti, funkcionalni in interoperabilni sistemi;

59. poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi operaterje omrežij spodbudila k standardizaciji tehničnih orodij, ki jih uporabljajo, ter preokrenila sedanji trend opuščanja odgovornosti operaterjev v zvezi z varstvom potrošnikov, uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine in varovanjem zasebnosti na internetu;

DDV

60. opozarja, da je nujno začeti razpravo o vprašanju različnih stopenj DDV, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah, ter poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo ukrepe na tem področju;

61. poudarja, da je treba predvideti uporabo znižane stopnje DDV za digitalno distribucijo kulturnega blaga in storitev, da bi tako premostili neenakosti med spletnimi in nespletnimi storitvami;

62. poudarja potrebo po uporabi enake stopnje DDV za vsa kulturna avdiovizualna dela, tako tista, ki se prodajajo v spletnem okolju, kot tista, ki se ne; meni, da bi uporaba znižane stopnje DDV za spletne kulturne vsebine, ki jih izvajalec s sedežem v EU prodaja uporabniku s prebivališčem v EU, povečala privlačnost digitalnih platform; v zvezi s tem opozarja na svoji resoluciji z dne 17. novembra 2011 o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga[8] ter z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV[9];

63. poziva Komisijo, naj vzpostavi pravni okvir za spletne avdiovizualne storitve zunaj EU, ki so neposredno ali posredno namenjene javnosti EU, tako da bodo zanje veljale enake zahteve kot za storitve EU;

Zaščita in promocija avdiovizualnih del

64. opozarja na pogoje, pod katerimi se v digitalni dobi izvajajo naloge restavriranja in ohranjanja avdiovizualnih del ter zagotavljanja dostopa do njih v kulturne in izobraževalne namene, ter poudarja, da bi bilo treba temu področju nameniti posebno pozornost;

65. spodbuja države članice, naj čim prej začnejo izvajati direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ter jim priporoča, naj nadzirajo dejansko predstavitev in podprtost evropskih del, zlasti filmov in dokumentarnih posnetkov z različnimi javnosti dostopnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami, poudarja pa tudi, da morajo regulativni organi tesneje sodelovati z organi, ki financirajo filme;

66. poziva Komisijo, naj poišče mehanizme za spodbujanje dostopa do arhivskega avdiovizualnega gradiva, ki ga hranijo evropske ustanove za filmsko dediščino; ugotavlja, da velik del evropskega avdiovizualnega gradiva domnevno zaradi vse manjše privlačnosti za uporabnike in omejenega roka uporabnosti, ni komercialno dostopen;

67. poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo k rešitvam, ki podpirajo digitalizacijo, ohranjanje in razpoložljivost teh del v izobraževalne namene, tudi prek meja;

68. opozarja na pomen digitalne knjižnice Europeana in meni, da bi morale države članice in kulturne ustanove namenjati večjo pozornost zagotavljanju njene dostopnosti in prepoznavnosti;

69. meni, da so z digitalizacijo in hrambo kulturnih virov ter boljšim dostopom do njih povezane izjemne gospodarske in družbene možnosti ter da je to bistven pogoj za prihodnji razvoj kulturnih in ustvarjalnih zmogljivosti Evrope in njeno industrijsko prisotnost na tem področju; zato podpira priporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnih del ter njihovi hrambi v digitalni obliki[10], pa tudi predlog o oblikovanju posodobljenega svežnja ukrepov za te namene;

Izobraževanje

70. poudarja pomen spodbujanja digitalnih znanj in veščin ter medijskega opismenjevanja vseh državljanov EU, tudi starejših in invalidnih oseb, na primer naglušnih oseb, in zmanjšanja digitalne vrzeli v družbi, saj so ti vidiki osrednjega pomena za udeležbo v družbi in demokratično državljanstvo; znova opozarja na pomembno vlogo javnih medijev pri tem, saj je to del nalog, ki jih imajo kot javne službe;

71. znova opozarja na ključni pomen vključevanja novih tehnologij v nacionalne izobraževalne programe in na nujnost medijskega in digitalnega opismenjevanja državljanov EU vseh starosti, da bi razvili in izkoristili svoje spretnosti in znanja na teh področjih;

72. poudarja, kako pomembno je, da evropske in nacionalne izobraževalne kampanje ozaveščajo ljudi o pomenu pravic intelektualne lastnine ter razpoložljivih zakonitih poteh za spletno distribucijo avdiovizualnih del; poudarja, da bi morali biti uporabniki ustrezno obveščeni o vseh vprašanjih, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, ki bi se lahko pojavila pri souporabi datotek v okviru storitev računalništva v oblaku;

73. opozarja na potrebo po odločnejšem obveščanju javnosti o pomenu varstva avtorskih pravic in z njo povezano potrebo po poštenem plačilu;

74. poudarja, da je treba upoštevati dodelitev posebnega statusa ustanovam, ki se posvečajo izobraževanju v zvezi s spletnim dostopom do avdiovizualnih del;

MEDIA 2014–2020

75. poudarja, da se je program MEDIA uveljavil kot samostojna blagovna znamka ter da je treba v obdobju 2014–2020 izvesti ambiciozen program MEDIA, in sicer v duhu sedanjega programa;

76. poudarja, da mora ta program še naprej obstajati kot poseben program, ki je v celoti posvečen avdiovizualnemu sektorju;

o o

77. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
[2] UL L 327, 24.11.2006, str. 12.
[3] UL L 323, 9.12.2005, str. 57.
[4] UL L 236, 31.8.2006, str. 28.
[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0240.
[6] Direktiva 93/83/EGS/, UL L 248, 6.10.1993, str. 15.
[7] UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
[8] P7_TA(2011)0513
[9] P7_TA(2011)0436
[10] UL L 283, 29.10.2011, str. 39.

OBRAZLOŽITEV

Umetniško izražanje ustvarjalcev v avdiovizualnem in kinematografskem sektorju ni preprosto, saj gre hkrati za umetnost in industrijo. Zato je pomembno, da se ustvarijo priložnosti in pridobijo potrebna sredstva za razširjanje evropskih filmov, saj mora Evropska unija težiti zlasti k izobraževanju in kulturi. Naša naloga je, da to naučimo mlade.

Bodoči razvoj informacijske družbe se mora osredotočati na ustvarjanje avdiovizualnega gradiva, ki je pomembno za rast tega trga.

Kulturne in ustvarjalne industrije zagotavljajo številna delovna mesta v Uniji, njihov ekonomski prispevek z vidika dodane vrednosti pa je 2,5 % BDP, kar se ujema z avtomobilskim sektorjem.

Treba je še upoštevati, da ekonomski model za trg avdiovizualnih del temelji na različnih prodajnih območjih, vsako s svojimi posebnimi fazami medijskega predvajanja za posamezne medije. Tega sistema ne smemo omajati, saj zagotavlja ustrezno tržno ravnovesje med vsemi partnerji v sektorju.

Produkcija, financiranje in distribucija avdiovizualni del v EU poteka po kompleksnem omrežju velikih, srednje velikih in malih specializiranih podjetij, med katerimi ima vsako svoje posebne značilnosti.

Enotni trg deluje in ponuja uporabnikom ter ustvarjalcem in ponudnikom storitev nove priložnosti in možnosti. Politika Unije si mora kot cilj zastaviti vzpostavitev okolja, ki bo spodbudilo razvoj univerzalno dostopnih zakonitih vsebin, inovativnosti in ustvarjalnosti.

Preden nadaljujemo, je treba poudariti še razliko med pojmoma „pravice avtorjev“, pri katerih je poudarek na avtorju kot osebi, in „avtorske pravice“, ki se nanaša na pravico do uporabe, povezano s samim delom.

Naša institucija zdaj že nedvoumno priznava potrebo po zaščiti avtorskih pravic, zato menim, da bi se morali zdaj zavzeti za zagotovitev pravne varnosti v evropskem spletnem okolju ter preprečiti neenako obravnavo spletnih in nespletnih storitev.

Za poenostavitev postopka pridobivanja pravic si bo treba močno prizadevati za uvedbo mednarodnega sistema opredelitve kinematografskih, avdiovizualnih in multimedijskih del.

Po sprejetju direktive o televiziji brez meja v letu 1989 so se zdeli stvarni obeti, da bo vsa Evropa – po zaslugi satelitske in kabelske tehnologije – „preplavljena“ z bogatimi in raznolikimi evropskimi avdiovizualnimi vsebinami. Petindvajset let kasneje in kljub digitalni revoluciji pa si moramo priznati, da se to ni zgodilo.

Kot je poudarila Komisija, je večina avdiovizualnih medijskih storitev osredotočena na nacionalno občinstvo ali določeno jezikovno področje. Zato ne bi smeli pravno omejevati pogajanj o licencah za več ozemelj, jezikov ali platform, saj je tržno povpraševanje po takih licencah ob trenutni stopnji razvitosti trga zelo omejeno. Če bi predpisali vseevropsko podeljevanje licenc, bi le pripomogli k temu, da bi akterji z večjo kupno močjo lažje monopolizirali trg, in sicer v škodo številnih malih in srednje velikih podjetij, ki so hrbtenica avdiovizualne in kinematografske industrije v Evropi.

V tem novem spletnem okolju je nevtralnost interneta temeljnega pomena. Treba je povedati, da čedalje več ponudnikov avdiovizualnih storitev za distribucijo svojih vsebin in storitev uporablja internet. Načelo nevtralnosti interneta lahko odločilno pripomore k temu, da bodo njihove vsebine in storitve dosegle čim večje število ljudi. Zato si moramo prizadevati za uresničitev legitimnih ciljev v splošnem interesu, kot sta pluralnost medijev in kulturna raznolikost.

Enako pomembna je potreba po tem, da se evropsko pravo prilagodi internetni in digitalni stvarnosti. Jasno je, da bi ohranitev merila upoštevnosti kraja, v katerem ima ponudnik storitev sedež, v digitalni dobi spodbudila delokalizacijo. Zato bi bilo treba razmisliti o tem, ali ne bi bilo pametneje kot upoštevni kraj določiti državo, v kateri neka organizacija izvaja svojo glavno dejavnost.

Treba je poudariti, da se zahteva po obveznem kolektivnem upravljanju v avdiovizualnem sektorju zaradi preprečevanja dvojnega plačevanja sicer ne zdi primerna, saj to nalogo opravlja producent, vendar pa si je treba kljub temu na evropski ravni močno prizadevati za podpis kolektivnih sporazumov med predstavniki avtorjev in platformami, ki uporabljajo dela na internetu, da bi lahko avtorji še naprej polno uveljavljali svoje pravice.

Treba je opozoriti še na to, da umetniki-izvajalci v dobi internetne televizije pogosto prejemajo neznatne prejemke, katerih stopnje se določajo na podlagi pogodb, ki jih podpišejo z avdiovizualnimi producenti in ki obsegajo ponovno uporabo njihovega dela.

Ker že razpravljamo o tem vprašanju, je treba tudi poudariti, da je treba urediti pretočni prenos in da je nujno predvideti način za preprečitev dostopa do plačljivih platform z nedovoljenimi vsebinami.

Uporabnik bo lahko s skorajšnjim razvojem internetnih terminalov še lažje prek iskalnikov neposredno dostopal do avdiovizualnih vsebin. Vendar se lahko glede na bogato ponudbo upravičeno bojimo, da ga bodo povezave, ki so na najvišjih mestih indeksnih strani in ki jih neizogibno upravljajo ameriški velikani, usmerile k nenacionalnim in neevropskim stranem ali storitvam.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (26.4.2012)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o spletnem razširjanju avdiovizualnih del v EU
(2011/2313(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Badia i Cutchet

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. se zaveda razdrobljenosti spletnega trga, ki ga zaznamujejo denimo tehnološke ovire, zapletenost postopkov licenciranja, razlike v načinih plačevanja, pomanjkanje interoperabilnosti ključnih elementov, kot je e-podpis, in razlike pri določenih davkih na blago in storitve, tudi pri stopnjah davka na dodano vrednost; zato je prepričan, da trenutno obstaja potreba po preglednem, prožnem in usklajenem pristopu na evropski ravni, s katerim bi se približali enotnemu digitalnemu trgu; poudarja, da mora vsak predlagani ukrep upoštevati zmanjšanje upravnega bremena in transakcijskih stroškov, povezanih z licenciranjem vsebine;

2. poudarja, da bi morale biti digitalne storitve, kot je prenos videoposnetkov, dostopne vsem državljanom EU, ne glede na to, v kateri državi članici se nahajajo; poziva Komisijo, naj od evropskih digitalnih podjetij zahteva odstranitev geografsko pogojenega nadzora (npr. blokiranje naslovov IP) v celotni Uniji in omogočanje nakupa digitalnih storitev zunaj države članice izvora; poziva Komisijo, naj pripravi analizo uporabe direktive o kabelskem in satelitskem oddajanju[1] za digitalno distribucijo;

3. poziva Komisijo, naj predstavi analizo, ali bi bilo mogoče načelo vzajemnega priznavanja uporabljati na enak način za digitalno blago kot za materialno;

4. meni, da je treba več pozornosti nameniti spoštovanju temeljnih pravic, predvsem svobode informacij in govora, varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti, ter izboljšati varnost spletnih distribucijskih platform, vključno s spletnimi plačili;

5. poudarja, da je treba vedno bolj podpirati nastajanje zakonite in privlačne spletne ponudbe ter spodbujati inovacije, zato je bistvenega pomena, da so novi načini distribucije prožni, saj bo to omogočalo nastajanje novih poslovnih modelov in dostopnost digitalnega blaga za vse državljane EU, ne glede na to, v kateri državi članici prebivajo, pri vsem tem pa je treba upoštevati tudi načelo nevtralnosti interneta;

6. predlaga celovit pristop na ravni EU, ki bi moral vključevati tesnejše sodelovanje med imetniki pravic, spletnimi distribucijskimi platformami in ponudniki spletnih storitev, da bi se spodbujal uporabniku prijazen in konkurenčen dostop do avdiovizualnih vsebin;

7. vseeno priznava, da tudi tam, kjer obstajajo zakonite alternative, piratstvo ostaja težava, zato je treba dostopnost zakonitih spletno dostopnih avtorsko zaščitenih kulturnih vsebin dopolniti z razumnejšim uveljavljanjem avtorskih pravic na spletu, obenem pa v celoti spoštovati temeljne pravice, predvsem svobodo informacij in govora, varstvo osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, pa tudi načelo izključnega prenosa;

8. podpira oblikovanje pravnega okvira za pospeševanje digitalizacije in čezmejno razširjanje osirotelih del na enotnem digitalnem trgu, kar je opredeljeno kot eden izmed ključnih ukrepov Evropske digitalne agende, ki je del strategije Evropa 2020;

9. opozarja na pomen digitalne knjižnice Europeana in verjame, da bi morale države članice in kulturne ustanove namenjati večjo pozornost zagotavljanju njene dostopnosti in prepoznavnosti;

10. poudarja, da je digitalna vrzel med državami članicami ali regijami EU resna ovira pri razvoju enotnega digitalnega trga; zato poziva k širitvi širokopasovnega dostopa do interneta v celotni EU z namenom spodbujanja dostopa do spletnih storitev in novih tehnologij;

11. meni, da digitalizacija in hramba kulturnih virov ter boljši dostop do njih ponujajo izjemne gospodarske in družbene priložnosti ter predstavljajo bistven pogoj za prihodnji razvoj kulturnih in ustvarjalnih zmogljivosti Evrope in za njeno gospodarsko prisotnost na tem področju; zato podpira priporočilo Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnih del ter njihovi hrambi v digitalni obliki, pa tudi predlog o oblikovanju posodobljenega svežnja ukrepov za te namene;

12. opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno plačevanje imetnikov pravic pri spletni distribuciji avdiovizualnega gradiva; ugotavlja, da še vedno ni ustreznega plačevanja za dela, ki so dostopna prek spleta, čeprav je ta pravica priznana na evropski ravni od leta 2001;

13. meni, da bi moral biti namen tega plačevanja spodbujanje umetniškega ustvarjanja in povečanje evropske konkurenčnosti, upoštevati pa bi moralo tudi značilnosti tega sektorja, interese različnih zainteresiranih strani in potrebo po občutno enostavnejših postopkih licenciranja; poziva Komisijo, naj spodbuja rešitve od spodaj navzgor v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, da se dodatno razvije posebna zakonodaja EU;

14. meni, da so na evropski ravni potrebne aktualne informacije o pogojih licenciranja, imetnikih licenc in repertoarjih ter izčrpne študije, da se spodbuja preglednost ter ugotovi, kje so težave, in da se poiščejo jasni, učinkoviti in ustrezni mehanizme za njihovo reševanje;

15. poziva Komisijo, naj pospeši delo pri pripravi predloga direktive o kolektivnem upravljanju pravic, ki bi moral upoštevati tudi posebnosti avdiovizualnega sektorja, ter meni, da bi moral ta predlog omogočati uskladitev pravil o preglednosti in dobrem upravljanju;

16. pozdravlja novi program Ustvarjalna Evropa, ki ga je predlagala Komisija in v katerem se poudarja, da ima spletna distribucija tudi močan in pozitiven učinek na distribucijo avdiovizualnih del, zlasti z doseganjem novega občinstva v Evropi in širše, ter na krepitev družbene kohezije;

17. poudarja, da je Komisija v poročilu o uporabi Direktive 2001/29/ES opozorila na razlike v izvajanju določb členov 5, 6 in 8 med državami članicami, kar povzroča različne razlage in odločitve sodišč držav članic; opozarja, da so te postale poseben del sodne prakse;

18. zahteva, da Komisija nadaljuje s strogim spremljanjem izvajanja Direktive 2001/29/ES ter z rednim poročanjem o ugotovitvah Evropskemu parlamentu in Svetu;

19. poziva Komisijo, naj po posvetovanju z vsemi pomembnejšimi zainteresiranimi stranmi revidira Direktivo 2001/29/ES, in sicer tako, da bodo besedila določb iz členov 5, 6 in 8 bolj natančna, z namenom zagotoviti usklajenost pravnega okvira za zaščito avtorskih pravic v informacijski družbi na ravni Skupnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.4.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 5 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Robert Goebbels, András Gyürk, Fiona Hall, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Judith A. Merkies, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Jens Rohde, Paul Rübig, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia i Cutchet, Yves Cochet, Ioan Enciu, Vicente Miguel Garcés Ramón, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Seán Kelly, Eija-Riitta Korhola, Werner Langen, Zofija Mazej Kukovič, Vladimír Remek, Silvia-Adriana Ţicău

[1] Direktiva 93/83/EGS.

MNENJE Odbora za pravne zadeve (3.5.2012)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU
(2011/2313(INI))

Pripravljavec mnenja: Piotr Borys

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja posvetovanje Komisije, ki ga je sprožila objava zelene knjige, in njeno priznanje posebnosti avdiovizualnega sektorja glede mehanizmov licenciranja, ki so zelo velikega pomena za nadaljnji razvoj sektorja v okviru spodbujanja kulturne raznolikosti in močne evropske avdiovizualne industrije na enotnem digitalnem trgu;

2. poudarja, da lahko spletna raba predstavlja dejansko priložnost za boljše širjenje in distribucijo evropskih del, predvsem avdiovizualnih, če so izpolnjeni pogoji, v katerih se zakonita ponudba lahko razvija v zdravi konkurenci, ki uspešno rešuje problem nezakonite ponudbe zaščitenih del;

3. ponavlja, da je cilj trženja ekskluzivnih pravic "posredovanja in dajanja na voljo javnosti" pridobivanje finančnih sredstev –v primeru morebitnega komercialnega uspeha – ki se porabijo za financiranje bodoče produkcije in distribucije projektov z namenom spodbujati dostopnost raznolike in stalne ponudbe novih filmov;

4. poudarja potrebo po zagotavljanju prožnosti in medobratovalnosti pri distribuciji avdiovizualnih del prek digitalnih platform, da bi razširili zakonito ponudbo avdiovizualnih del na spletu v odziv na tržno povpraševanje, spodbudili čezmejni dostop do vsebin, ki izvirajo iz drugih držav članic, in hkrati zagotovili spoštovanje avtorskih pravic;

5. poudarja, kako pomembno je, da evropske in nacionalne izobraževalne kampanje ozaveščajo ljudi o pomembnosti pravic intelektualne lastnine ter o razpoložljivih zakonitih poteh za spletno distribucijo avdiovizualnih del; poudarja, da bi morali biti potrošniki ustrezno informirani o vseh vprašanjih, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, ki bi se lahko pojavila ob izmenjavi datotek v okviru storitev računalništva v oblaku;

6. poziva Komisijo, naj omogoči panogi testiranje inovativnih načinov distribuiranja, s katerimi bi izkoristila morebitne prednosti po posameznih območjih in vidikih izkoriščanja ter integralnega pristopa, zlasti z izvajanjem pripravljalnega ukrepa o razširjanju avdiovizualnih del, ki ga je Parlament sprejel novembra 2011;

7. poudarja, da evropski pravni red na področju avtorskih pravic sam po sebi ne izključuje prostovoljnega mehanizma licenciranja za več območij ali celotno Evropo, vendar pa kulturne in jezikovne razlike med državami članicami ter razlike med nacionalnimi predpisi, tudi tistimi, ki niso povezani z intelektualno lastnino, zahtevajo prožen in dopolnilen pristop na evropski ravni z namenom približati se enotnemu digitalnemu trgu;

8. poudarja, da bi morala možnost za sisteme produkcije in distribucije po območjih za digitalno okolje še naprej veljati, saj ta oblika organizacije avdiovizualnega trga tvori osnovo za financiranje evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del; v tem okviru bi moralo izdajanje licenc za več območij ostati izbirno;

9. meni, da bi spodbujanje in pospeševanje trajnostnega izdajanja licenciranja več območij na enotnem digitalnem trgu avdiovizualnih del olajšalo tržno naravnane pobude; poudarja, da digitalne tehnologije zagotavljajo nove in inovativne načine za prilagajanje in obogatitev ponudbe za posamezne trge ter za zadovoljevanje povpraševanja potrošnikov, tudi s čezmejnimi storitvami po meri; poziva k boljši izrabi digitalnih tehnologij, ki naj služijo kot odskočna deska za bolj raznoliko in obsežnejšo zakonito ponudbo;

10. poudarja pomen spodbujanja digitalnih znanj in veščin ter medijskega opismenjevanja vseh državljanov EU, tudi invalidnih oseb, kot so na primer naglušne osebe, saj je to osrednjega pomena za udeležbo v družbi in demokratično državljanstvo; opozarja na pomembno vlogo, ki jo v zvezi s tem igrajo javni mediji v okviru svojih javnih storitev;

11. poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajno pobudo za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, namenjeno zagotavljanju večje odgovornosti, preglednosti in boljšega upravljanja s strani družb za kolektivno upravljanje pravic, učinkovitih mehanizmov za reševanje sporov ter večje jasnosti in poenostavitve sistema licenciranja v glasbenem sektorju; v zvezi s tem poudarja potrebo po jasnem razločevanju med praksami licenciranja pri različnih vrstah vsebin, zlasti med avdiovizualnimi/kinematografskimi in glasbenimi deli; opozarja, da licenciranje avdiovizualnih del večinoma poteka prek posameznih pogodbenih dogovorov, v nekaterih primerih pa tudi prek kolektivnega upravljanja plačilnih zahtevkov;

12. poziva Komisijo, naj oceni uporabo veljavnega pravnega reda na področju avtorskih pravic in upošteva posledice nedavne odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi Premier League[1] in glede dostopa do avdiovizualnih storitev po vsej EU;

13. opozarja, da lahko razvoj storitev računalništva v oblaku prinese nove izzive za avtorsko zaščitene vsebine, kot je na primer razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi kopijami glasbenih posnetkov, ki bi jih uporabniki lahko naložili v oblak; poudarja, da bi morale biti vsebine na voljo zgolj uporabniku, ki jih je kupil na zakonit način, in da so individualna dostopovna gesla učinkovita rešitev;

14. poudarja, da je treba najti rešitve, ki bodo avtorjem in izvajalcem omogočale, da si zagotovijo pravično in učinkovito razporeditev dobičkov iz spletne distribucije njihovih del;

15. vztraja, da je pomembno, da se avtorjem in izvajalcem, ki sodelujejo pri komercialni spletni uporabi avdiovizualnih del, omogoči pravično in ustrezno denarno nadomestilo, na primer s posameznimi pogodbami, kolektivnimi pogodbami ali prek mehanizmov kolektivnega upravljanja;

16. poudarja, da bi morali težave, povezane s spletnimi plačilnimi sistemi, kot je slaba medobratovalnost in visoki stroški mikroplačil za potrošnike, reševati s preprostimi, inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki bi koristile tako potrošnikom kot digitalnim platformam;

17. poziva Komisijo, naj nujno predstavi študijo o neskladjih med različnimi mehanizmi denarnega nadomestila za avtorje in izvajalce, ki se uporabljajo na ravni držav, da bi lahko pripravili seznam najboljše prakse;

18. poudarja potrebo po uporabi enake stopnje DDV za vsa kulturna avdiovizualna dela, tako tista, ki se prodajajo v spletnem okolju, kot tista, ki se ne; meni, da bi uporaba znižane stopnje DDV za spletne kulturne vsebine, ki jih izvajalec s sedežem v EU prodaja potrošniku s prebivališčem v EU, povečalo privlačnost digitalnih platform; v zvezi s tem opozarja na svoji resoluciji z dne 17. novembra 2011 o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga[2] ter z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV[3];

19. poudarja pomen, ki ga ima nevtralnost omrežja za zagotavljanje enakega dostopa do hitrih omrežij, saj je ta ključnega pomena za kakovost zakonitih spletnih avdiovizualnih storitev;

20. poziva Komisijo, naj poišče mehanizme za spodbujanje dostopa do arhivskega avdiovizualnega gradiva, ki ga hranijo evropske ustanove za filmsko dediščino; opozarja, da iz razlogov, ki se pogosto povezujejo z vedno manjšo privlačnostjo za potrošnike in omejenim rokom trajanja, velik del evropskega avdiovizualnega gradiva ni komercialno dostopen;

21. poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo rešitve v podporo digitalizaciji, ohranjanju in razpoložljivosti teh del za izobraževalne namene, tudi prek meja;

22. meni, da bi bilo z novimi tehnologijami mogoče pospešiti pridobivanje pravic; s tem v zvezi pozdravlja pobudo za standard ISAN (International Standard Audiovisual Number ), ki bo olajšal identifikacijo avdiovizualnih del in imetnikov pravic; poziva Komisijo, naj preuči izvedbene ukrepe, ki bi olajšali širšo uporabo sistema ISAN.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.4.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Sergio Gaetano Cofferati, Vytautas Landsbergis, Eva Lichtenberger, Axel Voss

[1] Sodba z dne 4. oktobra 2011 v združenih zadevah C-403/08 in C-429/08: Football Association Premier League Ltd in drugi; še ni objavljeno v Zbirki odločb.
[2] P7_TA-PROV(2011)0513.
[3] P7_TA-PROV(2011)0436.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	10.7.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Lorenzo Fontana, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Marie-Christine Vergiat, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Nessa Childers, Nadja Hirsch, Seán Kelly, Iosif Matula, Mitro Repo
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Evžen Tošenovský

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov