Poročilo - A7-0264/2012Poročilo
A7-0264/2012
Evropski parlament

POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

30.7.2012 - (KOM(2011)0540 – C7‑0235/2011 – 2011/0238(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Krišjānis Kariņš


Postopek : 2011/0238(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0264/2012
Predložena besedila :
A7-0264/2012
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

(KOM(2011)0540 – C7‑0235/2011 – 2011/0238(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–– ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2011)0540),

–   ob upoštevanju členov 294(2) in 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0235/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja luksemburške poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2012[1],

–   po posvetovanju z Odborom regij,

–    ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. junija 2012, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A7-0264/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB PARLAMENTA*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Evropski svet je države članice pozval, naj Komisijo od 1. januarja 2012 obveščajo o vseh svojih novih in obstoječih dvostranskih sporazumih s tretjimi državami na področju energije. Komisija bi morala te informacije v ustrezni obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju poslovno občutljivih informacij.

(2)       Člen 4 Pogodbe o Evropski uniji zahteva od držav članic, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. Države članice bi zato morale preprečiti ali odpraviti morebitna neskladja med zakonodajo Unije in mednarodnimi sporazumi, ki jih sklenejo s tretjimi državami.

(3)  Da bi notranji energetski trg pravilno deloval, je treba uvoz energije v Unijo v celoti urediti s pravili, ki vzpostavljajo notranji energetski trg. Nepravilno delujoč notranji energetski trg ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in jo postavlja v slabši položaj ter spodkopava morebitne koristi za evropske potrošnike in industrijo. Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bi Uniji omogočila usklajeno ukrepanje v duhu solidarnosti, da se zagotovita skladnost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo. Taka preglednost bi pripomogla k doseganju tako trdnejšega sodelovanja znotraj Unije v zvezi z zunanjimi odnosi na področju energije kot tudi dolgoročnih ciljev politike Unije v zvezi z energijo, podnebjem in zanesljivostjo oskrbe z energijo.

(4)         Novi mehanizem za izmenjavo informacij bi moral biti vzpostavljen. Zajeti bi moral le medvladne sporazume, ki vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji, saj sta ti dve vprašanji tesno povezani. Za prvotno oceno, ali medvladni sporazum ali drugo besedilo, na katerega se medvladni sporazum izrecno sklicuje, vpliva na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji, bi morale biti odgovorne države članice; v primeru dvoma bi se morala država članica posvetovati s Komisijo. Sporazumi, ki več ne veljajo ali se več ne uporabljajo, načeloma ne vplivajo na notranji energetski trg ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji in naj ne bi bili zajeti s tem mehanizmom za izmenjavo informacij. Mehanizem za izmenjavo informacij bi moral vsebovati zlasti vse medvladne sporazume, ki vplivajo na dobavo plina, nafte ali električne energije po fiksni infrastrukturi, ali na količino energije, ki se uvozi v Unijo ▌.

(5)         Medvladne sporazume, o katerih je treba v celoti uradno obvestiti Komisijo na podlagi drugih aktov Unije, bi bilo treba izključiti iz mehanizma za izmenjavo informacij. Navedeno izvzetje pa ne bi smelo veljati za medvladne sporazume s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj in uporabo plinske infrastrukture in dobavo plina, in ki jih je treba Komisiji posredovati v skladu s členom 13(6)(a) Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom ▌[4]. Takšne sporazume bi bilo treba priglasiti v skladu s pravili, določenimi v tem sklepu. Da se prepreči podvajanje, bi se moralo šteti, da uradno obvestilo, predloženo v skladu s tem sklepom, izpolnjuje obveznost iz člena 13(6)(a) Uredbe (EU) št. 994/2010.

(6a)  Medvladni sporazumi o zadevah v okviru Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ne bi smeli biti zajeti s tem sklepom.

(7)         Ta sklep ne ustvarja obveznosti v zvezi s sporazumi med gospodarskimi subjekti ▌. Vendar pa državam članicam ne preprečuje, da Komisiji prostovoljno posredujejo trgovinske sporazume, na katere se medvladni sporazumi izrecno sklicujejo. Ker je mogoče, da trgovinski sporazumi vsebujejo normativne določbe, bi morali imeti gospodarski subjekti, ki se pogajajo o trgovinskih sporazumih s subjekti iz tretjih držav, možnost, da Komisijo zaprosijo za navodila, da se preprečijo morebitna neskladja z zakonodajo Unije.

(8)         Države članice bi morale Komisiji predložiti vse obstoječe medvladne sporazume, ki so začeli veljati ali se začasno uporabljajo v smislu člena 25 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, in vse nove medvladne sporazume.

(9)         Večja preglednost v zvezi s prihodnjimi medvladnimi sporazumi na področju energije, o katerih se bodo pogajale ali se pogajajo države članice s tretjimi državami, bi lahko prispevala k usklajenosti v pristopih držav članic do takih sporazumov ter k skladnosti z zakonodajo Unije in zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji. Države članice bi zato morale imeti možnost, da Komisijo obvestijo o pogajanjih o novih medvladnih sporazumih ali spremembah obstoječih medvladnih sporazumov. Kadar države članice izberejo to možnost, bi bilo treba Komisijo redno obveščati o poteku pogajanj. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo povabijo, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka.

Komisija bi morala imeti tudi možnost, da na pogajanjih kot opazovalka sodeluje na lastno zahtevo, če to odobri zadevna država članica. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da Komisijo zaprosijo za pomoč pri pogajanjih s tretjimi državami. V tem primeru bi Komisija morala imeti možnost, da svetuje, kako se izogniti neskladnosti z zakonodajo Unije, in opozarja na cilje energetske politike Unije in načelo solidarnosti med državami članicami.

(9a)       Komisija bi morala oceniti skladnost obstoječih medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije. Države članice bi morale v primeru neskladnosti sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi našle primerno rešitev za odpravo ugotovljenih neskladnosti.

(10)       Da se zagotovi večja preglednost in prepreči morebitna neskladnost z zakonodajo Unije, bi države članice morale imeti možnost, da Komisijo obvestijo o novem medvladnem sporazumu s tretjo državo pred začetkom pogajanj ali med pogajanji o takem sporazumu. Kadar država članica, ki je s pogajanji dosegla mednarodni sporazum, pred zaključkom pogajanj obvesti Komisijo in ji predloži osnutek medvladnega sporazuma, bi morala Komisija imeti možnost, da tej državi članici predloži svoje mnenje o skladnosti dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije. Komisija ima v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pravico, da sproži postopek za ugotavljanje kršitve, če meni, da je ta država članica kršila svoje obveznosti na podlagi PDEU.

(11)  Vse končne ratificirane medvladne sporazume, ki jih zajema ta sklep, bi bilo treba predložiti Komisiji, da se omogoči obveščenost vseh drugih držav članic.

(12)       Komisija bi morala vse prejete informacije v varni elektronski obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da se predložene informacije ▌obravnavajo kot zaupne. Zahteve glede zaupnosti pa ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker Komisija za svojo oceno potrebuje celovite informacije. Komisija bi morala biti odgovorna za zagotavljanje uporabe klavzule o zaupnosti. Zahteve glede zaupnosti ne bi smele vplivati na pravico dostopa do dokumentov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[5].

(12a)     Če država članica meni, da je medvladni sporazum zaupen, bi morala Komisiji predložiti njegov povzetek z namenom, da se s povzetkom seznanijo druge države članice.

(13)  Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj najboljših praks. Na podlagi teh najboljših praks bi morala Komisija – po potrebi v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), ko gre za zunanjo politiko Unije – pripraviti neobvezne vzorčne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Z uporabo teh vzorčnih klavzul naj bi preprečili neskladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije, zlasti s konkurenčnim pravom in pravili o notranjem energetskem trgu, in neskladnost z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Uporaba teh klavzul bi morala biti prostovoljna, vsebina pa bi se lahko prilagajala morebitnim posebnim okoliščinam.

(13a)     V luči notranjega energetskega trga in ciljev energetske politike Unije bi morale države članice te cilje ustrezno upoštevati pri pogajanjih o medvladnih sporazumih na področju energije, ki vplivajo na energetsko politiko Unije.

(14)       Izboljšano vzajemno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov bi moralo omogočiti boljše usklajevanje energetskih zadev med državami članicami ter med njimi in Komisijo. Tovrstno izboljšano usklajevanje bi moralo državam članicam omogočiti, da v celoti izkoristijo vse prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije, Komisiji pa, da predlaga rešitve za probleme, ugotovljene v zvezi z medvladnimi sporazumi.

(14a)  Komisija bi morala lajšati in spodbujati usklajevanje med državami članicami z namenom okrepitve splošne strateške vloge Unije, in sicer z odločnim in učinkovitim usklajenim pristopom do držav proizvajalk, tranzitnih držav in držav potrošnic.

(15)     Mehanizem za izmenjavo informacij, vključno z ocenami, ki jih morajo opraviti države članice med njegovim izvajanjem, ne vpliva na uporabo pravil Unije o kršitvah, državni pomoči in konkurenci.

▌

(15a)   Komisija bi morala oceniti, ali ta sklep v zadostni meri in učinkovito zagotavlja skladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije ter visoko stopnjo usklajenosti med državami članicami v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije.

(15b)   Ker cilja tega sklepa, in sicer izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi učinkov tega sklepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja -

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1Vsebina in področje uporabe

1.        Ta sklep vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije, opredeljenimi v členu 2, z namenom izboljšanja delovanja notranjega energetskega trga.

2.        Ta sklep se ne uporablja za medvladne sporazume, ki so že v celoti urejeni z drugimi posebnimi postopki uradnega obveščanja v skladu z zakonodajo Unije.

Ne glede na prvi pododstavek se ta sklep uporablja za medvladne sporazume, ki se v skladu s členom 13(6)(a) Uredbe (EU) št. 994/2010 posredujejo Komisiji.

Člen 2Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)         "medvladni sporazum" pomeni vsak pravno zavezujoč sporazum med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, ki vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji; kadar pa tak pravno zavezujoč sporazum zajema tudi druga področja, se kot "medvladni sporazum" štejejo le tiste določbe, ki so povezane z energijo, vključno s splošnimi določbami, ki se uporabljajo za te z energijo povezane določbe;

(2)  "obstoječi medvladni sporazum" pomeni medvladni sporazum, ki je začel veljati ali se začasno uporablja pred začetkom veljavnosti tega sklepa.

Člen 3

Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo

1.      Države članice do …[6]* Komisiji predložijo vse obstoječe medvladne sporazume, skupaj s prilogami in spremembami teh sporazumov. Kadar se ti sporazumi izrecno sklicujejo na druga besedila, države članice Komisiji prav tako predložijo ta druga besedila, če vsebujejo elemente, ki vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. Ta obveznost pa se ne nanaša na sporazume med gospodarskimi subjekti.

Šteje se, da so bili obstoječi medvladni sporazumi, ki so že bili posredovani Komisiji v skladu s členom 13(6)(a) Uredbe (EU) št. 994/2010 do začetka veljavnosti tega sklepa, predloženi za namene tega odstavka, če izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka. Države članice do …* obvestijo Komisijo, ali bi bilo treba kak del takšnih medvladnih sporazumov obravnavati kot zaupnega in ali se predložene informacije lahko posredujejo drugim državam članicam.

Kadar v skladu s tem odstavkom država članica predloži Komisiji obstoječi medvladni sporazum, ki spada tudi v področje uporabe člena 13(6)(a) uredbe (EU) št. 994/2010, se šteje, da je izpolnila obveznost posredovanja iz navedenega člena.

1a.        Kadar se Komisiji po njeni prvi oceni pojavijo dvomi o skladnosti sporazumov, predloženih v skladu z odstavkom 1, z zakonodajo Unije, zlasti s konkurenčnim pravom Unije in zakonodajo o notranjem energetskem trgu, Komisija v devetih mesecih po predložitvi navedenih sporazumov ustrezno obvesti zadevne države članice.

2.          Država članica lahko pred začetkom pogajanj ali med pogajanji s tretjo državo o medvladnem sporazumu ali o spremembi obstoječega medvladnega sporazuma pisno obvesti Komisijo o ciljih pogajanj in določbah, ki jih je treba nasloviti med pogajanji, ter lahko Komisiji sporoči vse druge zadevne informacije. Kadar da država članica Komisiji tako obvestilo o pogajanjih, potem zadevna država članica Komisijo redno obvešča o poteku pogajanj.

Zadevna država članica Komisiji sporoči, ali se lahko informacije, predložene v skladu s prvim pododstavkom, posredujejo vsem drugim državam članicam. Kadar je zadevna država članica sporočila, da se informacije lahko posredujejo, da Komisija prejete informacije – razen vseh zaupnih delov, opredeljenih v skladu s členom 3a – v varni elektronski obliki na voljo vsem državam članicam.

2a.        Kadar država članica obvesti Komisijo o pogajanjih iz odstavka 2, lahko Komisija zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neskladnost med medvladnim sporazumom ali spremembo obstoječega medvladnega sporazuma, o katerem se pogaja, in zakonodajo Unije.

3.  Po ratifikaciji medvladnega sporazuma ali spremembe medvladnega sporazuma zadevna država članica Komisiji predloži medvladni sporazum ali spremembo, vključno z vsemi prilogami k sporazumu ali spremembi.

Kadar se medvladni sporazum ali sprememba medvladnega sporazuma izrecno sklicuje na druga besedila, države članice prav tako predložijo ta besedila, če vsebujejo elemente, ki vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. Ta obveznost pa se ne nanaša na sporazume med gospodarskimi subjekti.

4.        Brez poseganja v odstavek 5 tega člena in člen 3a Komisija dokumente, ki jih je prejela na podlagi odstavkov 1 in 3, v varni elektronski obliki da na voljo vsem drugim državam članicam.

5.  Kadar država članica Komisiji v skladu s členom 3a naroči, naj se obstoječ medvladni sporazum, sprememba obstoječega medvladnega sporazuma ali nov medvladni sporazum ne da na voljo drugim državam članicam, da na voljo povzetek predloženih informacij. Tak povzetek vsebuje vsaj naslednje podatke v zvezi s sporazumom ali spremembo:

(a)         vsebina,

(b)         namen in področje uporabe,

(c)         trajanje,

(d)         pogodbenice in

(e)         informacije o glavnih elementih.

Komisija vsem drugim državam članicam v elektronski obliki omogoči dostop do povzetka.

Člen 3aZaupnost

1.          Pri predložitvi informacij Komisiji v skladu s členom 3(1) do (4) lahko država članica navede, ali je treba kateri koli del poslovnih ali drugih informacij, katerih razkritje bi lahko škodovalo dejavnostim udeleženih strani, obravnavati kot zaupen in ali se lahko predložene informacije posredujejo drugim državam članicam. Komisija upošteva to navedbo.

2.          Zahteve glede zaupnosti na podlagi tega člena ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do zaupnih informacij strogo omejen le na službe Komisije, za katere je nujno potrebno, da imajo informacije na voljo.

Člen 4

Pomoč Komisije

Kadar država članica v skladu s členom 3(2) Komisijo obvesti o pogajanjih, lahko zadevna država članica Komisijo zaprosi za pomoč pri teh pogajanjih ▌.

Na zahtevo zadevne države članice ali na zahtevo Komisije in s pisnim dovoljenjem zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

Če Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka, lahko zadevni državi članici svetuje, kako preprečiti neskladnost med medvladnim sporazumom ali spremembo, o katerih se pogaja, in zakonodajo Unije.

Člen 5

Ocena skladnosti

1.          Kadar država članica pri pogajanjih o medvladnem sporazumu ali spremembi obstoječega medvladnega sporazuma in na podlagi lastne ocene ni prepričana, ali je medvladni sporazum ali sprememba, o kateri se pogaja, skladna z zakonodajo Unije, pred zaključkom pogajanj o tem obvesti Komisijo in ji predloži zadevni osnutek sporazuma ali spremembo z vsemi prilogami.

2.          Komisija v štirih tednih od prejetja osnutka sporazuma ali spremembe, vključno s prilogami, obvesti zadevno državo članico obvesti o morebitnih pomislekih glede skladnosti sporazuma ali spremembe z zakonodajo Unije. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, se šteje, da nima pomislekov.

3.  Če Komisija v skladu z odstavkom 2 obvesti državo članico, da ima pomislek, zadevno državo članico seznani s svojim mnenjem o skladnosti zadevnega osnutka sporazuma ali spremembe z zakonodajo Unije v desetih tednih od datuma prejetja iz odstavka 2 (obdobje preučitve). S privolitvijo zadevne države članice se obdobje preučitve lahko podaljša. Če Komisija v obdobju preučitve ni predložila svojega mnenja, se šteje, da ne ugovarja.

4.          Po dogovoru s Komisijo in če okoliščine to dopuščajo, se lahko obdobji iz odstavkov 1 in 2 skrajšajo.

Člen 6

Usklajevanje med državami članicami

▌Komisija lajša in spodbuja usklajevanje med državami članicami, da bi se:

(a)         pregledalo dogajanje v zvezi z medvladnimi sporazumi in se poskušala doseči doslednost in skladnost v zunanjih odnosih Unije na področju energije z državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami;

(b)         opredelili skupni problemi v zvezi z medvladnimi sporazumi in preučili ustrezni ukrepi za obravnavanje teh problemov ter po potrebi predlagale rešitve;

(c)  na podlagi najboljše prakse in v posvetovanju z državami članicami oblikovale neobvezne vzorčne klavzule, katerih uporaba bi znatno izboljšala skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije;

(ca)       po potrebi podprlo sklepanje večstranskih medvladnih sporazumov, ki vključujejo več držav članic ali Unijo kot celoto.

▌

Člen 8Poročanje in pregled

1.          Komisija do 1. januarja 2016 Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi tega sklepa.

2.          V poročilu zlasti oceni, koliko ta sklep spodbuja skladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije in visoko stopnjo usklajenosti med državami članicami na področju medvladnih sporazumov. Oceni tudi učinek tega sklepa na pogajanja držav članic s tretjimi državami in ustreznost področja uporabe tega sklepa ter postopkov, ki so v njem določeni.

3.  Po predložitvi prvega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta poroča o informacijah, ki jih je prejela na podlagi člena 3, pri tem pa ustrezno upošteva določbe o zaupnosti iz tega sklepa.

Člen 9Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 10

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament                                          Za Svet

Predsednik                                                             Predsednik

___________________

  • [1]  UL C 68, 6.3.2012, str. 65.
  • [2]              UL C 68, 6.3.2012, str. 65.
  • [3]              Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne ...
  • [4]              UL L 295, 12.11.2010, str. 1.
  • [5]              UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
  • [6] *             UL: prosimo vstavite datum tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa.

OBRAZLOŽITEV

Stabilna in zanesljiva oskrba z energijo je pomembna za spodbujanje predvidljivega gospodarskega okolja za državljane in industrijo Evropske unije. Najboljši način za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo je delujoč notranji energetski trg. Z uvedbo tretjega energetskega svežnja so se pospešila prizadevanja EU za odprtje energetskega trga. Veliko držav članic je ločilo proizvodnjo od prenosa energije, kar je omogočilo, da so na trg oskrbe z energijo prišli novi udeleženci. S tretjim energetskim svežnjem so bile odpravljene ovire za vstop na energetski trg, občutno pa se je povečala tudi njegova likvidnost. Čeprav se drugi in tretji sveženj še ne izvajata v celoti, so rezultati v državah članicah, v katerih sta bila uvedena, spodbudni. Še vedno pa obstaja odvisnost od zunanjih virov: – EU uvaža več kot 60 % plina in več kot 80 % nafte. Nagnjenost k uvozu pa se na žalost še povečuje.

Po krizi oskrbe s plinom leta 2009 je bilo veliko storjenega za zanesljivo oskrbo z energijo na energetskem trgu EU. Plinska kriza je razkrila občutljivost sistemov oskrbe z energijo v Evropski uniji. S hitrim sprejetjem Uredbe št. 994/2010 je Unija dobila nekaj sredstev za preprečevanje prihodnjih motenj oskrbe s plinom. Plinska kriza je pokazala ozka grla in vrzeli v sistemu oskrbe s plinom v EU, prvi ukrepi za njihovo odpravo pa so zdaj že sprejeti. Še vedno pa ostajajo izzivi za zagotovitev zanesljive oskrbe po konkurenčni ceni evropskim potrošnikom. Med temi izzivi so tudi medvladni sporazumi držav članic s tretjimi državami na področju energije.

V skladu s Pogodbo o Evropski uniji energetska politika Unije zagotavlja delovanje in zanesljivost energetskega trga. Države članice občasno sklepajo pogodbe s tretjimi državami, ki bi utegnile vplivati na pravilno delovanje notranjega energetskega trga. Čeprav se pogodbe o oskrbi z energijo v večini primerov sklepajo med gospodarskimi subjekti, se včasih v obliki medvladnega sporazumazaprosi za pomoč državo članico. Ti primeri zadevajo pretežno razvoj prenosne infrastrukture, za katerega so potrebne velike naložbe. S sprejetjem medvladnega sporazuma se dobaviteljem iz tretjih držav zagotovi predvidljiva in trdna pravna ureditev. Upoštevati je treba tudi, da je včasih namen tretje države obvezati državo članico, da bo zagotovila gospodarsko pogodbo ali monopolni položaj pri energetski oskrbi prek posebne infrastrukture.

Da bi preprečili kršenje pravil notranjega trga na področju energije, je potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri medvladnih sporazumih na tem področju. Države članice si morajo izmenjavati informacije o teh sporazumih, Komisija pa mora biti obveščena o obstoječih pogodbah in potekajočih pogajanjih. Komisija lahko državam članicam zagotavlja strokovno znanje in usklajevanje skupnih prizadevanj za zagotovitev skladnosti medvladnih sporazumov s pravili notranjega trga. Zato je treba medvladne sporazume s tretjimi državami, ki vplivajo na notranji energetski trg, predložiti v oceno Komisiji. Da bi se izognili dvojnemu poročanju Komisiji, bi moralo biti navedeno, da ji o medvladnem sporazumu, o katerem je bila v skladu z Uredbo št. 994/2010 že obveščena, ni treba ponovno poročati. Enako bi moralo veljati tudi obratno.

Izkušnje kažejo, da lahko sodelovanje Komisije v pogajanjih s tretjimi stranmi pozitivno vpliva na njihov izid. Zato je treba pravico Komisije do sodelovanja v pogajanjih razširiti. Njena prisotnost bi pomagala, da bi bil izid v skladu s pravili notranjega trga, kar bi podjetjem jasno zagotavljalo, da je specifična pogodba v skladu z zakonodajo EU. Podjetjem je treba dati zagotovilo, da medvladni sporazum ne krši zakonodaje EU in da zoper njega ne bo sprožen postopek za ugotavljanje kršitev, katerega izid bi lahko udeleženemu podjetju povzročil visoke stroške. Večje sodelovanje Komisije bi olajšalo skladnost s pravili notranjega trga EU in s tem okrepilo pravno varnost za udeležence na trgu.

Navesti bi bilo treba, da države članice same odločajo, ali bodo upoštevale priporočila Komisije. Ta zakonodaja naj bi zagotovila, da bi bili medvladni sporazumi, ki jih sklenejo države članice na področju energije, bolj pregledni in da bi bile države članice obveščene o skladnosti ali neskladnosti sporazuma s pravili notranjega trga. Komisija bo morala pripraviti nezavezujoče standardne klavzule, ki naj bi jih države članice upoštevale. Klavzule bodo zagotovile, da medvladni sporazumi ne bodo kršili zakonodaje EU.

Ta zakonodaja ne zadeva sporazumov med gospodarskimi subjekti, razen če so del medvladnih sporazumov. Meddržavni sporazumi v običajnih okoliščinah ne bi smeli vključevati podjetij, zaradi posebne narave poslovnega področja pa energetskih podjetij iz medvladnih sporazumov ni mogoče izključiti. Predlog vsebuje ustrezna zagotovila, da ta sklep ne bo vplival na vsakodnevno poslovanje podjetij. Da poslovne informacije ne bi bile razkrite drugim državam članicam, je treba poleg tega navesti, katere informacije so lahko označene kot zaupne. S tem naj bi bila zagotovljena ustrezna zaščita podjetij.

Sporazumi, ki zadevajo deljeno področje pristojnosti med Unijo in državami članicami, morajo biti v skladu z zakonodajo Unije. Države članice naj sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladnosti v medvladnih sporazumih s tretjimi državami na področju energije. To je potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja in zanesljivosti notranjega energetskega trga v Evropi.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7. 2. 2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije
(COM(2011)0540 – C7‑0235/2011 – 2011/0238(COD))

Pripravljavka mnenja: Marietta Gianaku (Marietta Giannakou)

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska unija je močno odvisna od uvoza energije. Več kot 50 % vse potrebne energije je treba uvoziti, pri plinu in nafti pa je odstotek še višji. Zanesljivost oskrbe z energijo v EU je zato zelo občutljiva na motnje dobave energije iz držav zunaj Unije.

Zanesljivost oskrbe z energijo je zelo pomembna tudi za strateške interese EU. Bolj zanesljiva oskrba EU z energijo bi okrepila njeno strateško vlogo in manevrski prostor zunanje politike. Medvladni sporazumi lahko prispevajo k cilju EU, da bi bolj razpršili poti in vire oskrbe z energijo, predvsem pa razširili vire oskrbe na Črno morje, območje vzhodnega Sredozemlja in Osrednjo Azijo.

Poleg tega znaša uvoz energije 6 % skupnega uvoza EU, kar pomeni ogromne ekonomske stroške in tveganja za gospodarstvo EU. V interesu EU in držav članic je, da urejajo zunanje odnose na področju energije prek medvladnih sporazumov in pri tem še bolj okrepijo pogajalsko moč držav članic in svoj prostrani notranji trg prek izmenjave primerov dobre prakse med državami članicami in Komisijo. Zato lahko medvladni sporazumi, zlasti če so dobro usklajeni med državami članicami, okrepijo konkurenčnost EU.

Z izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih s Komisijo bi morali zagotoviti tudi, da bodo posamezni sporazumi z državami članicami podpirali pravo Skupnosti in da bodo skladni z njim. Med drugim gre za zakonodajo o notranjem trgu ter za množico obstoječih mednarodnih sporazumov in pobud, kot so Pogodba o ustanovitvi skupnosti za energijo, evropska sosedska politika, sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo ter štirje skupni prostori EU in Rusije, večstranski sporazumi z Osrednjo Azijo in regijo Črnega morja ter prihodnji sporazumi, kot je predvideni novi sporazum med EU in Rusijo, ter zlasti njegove določbe o energiji.

Končno pa medvladni sporazumi nudijo priložnost za spodbujanje politik EU na področju spoštovanja človekovih pravic, demokracije, dobrega upravljanja, pravne države in socialnega dialoga, podnebnih sprememb, varstva okolja, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

Bolj kot bodo ti sporazumi trdni in predvidljivi, bolj uspešno bodo lahko spodbujali mir na sosednjih območjih.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Evropski svet je države članice pozval, da Komisijo od 1. januarja 2012 obveščajo o vseh svojih novih in obstoječih dvostranskih sporazumih o energiji s tretjimi državami. Komisija bi morala te informacije v ustrezni obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju poslovno občutljivih informacij.

(1) Evropski svet je države članice pozval, da Komisijo od 1. januarja 2012 obveščajo o vseh svojih novih in obstoječih dvostranskih sporazumih o energiji s tretjimi državami. Komisija bi morala te informacije v ustrezni obliki dati na voljo vsem drugim državam članicam, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju poslovno občutljivih informacij, pa tudi ohranitev strateških interesov EU.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zakonodaja Unije od držav članic zahteva, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz pogodb ali aktov institucij Unije. Zato bi morale države članice preprečiti ali odstraniti vsa neskladja med zakonodajo Unije in mednarodnimi sporazumi, ki jih sklepajo s tretjimi državami.

(2) Zakonodaja Unije od držav članic zahteva, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, zlasti člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in aktov institucij Unije. Zato bi morale države članice preprečiti ali odpraviti vsa neskladja med zakonodajo Unije in mednarodnimi sporazumi, ki jih sklepajo s tretjimi državami.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravilno delovanje notranjega trga za energijo zahteva, da se energija, uvožena v Unijo iz tretjih držav, v celoti ureja s pravili o vzpostavitvi notranjega trga za energijo. Notranji trg za energijo, ki ne deluje pravilno, povzroča občutljivost EU v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo. Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bi Uniji omogočila sprejetje usklajenih ukrepov v duhu solidarnosti, da se zagotovita usklajenost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo.

(3) Pravilno delovanje notranjega trga za energijo in upoštevanje varstva potrošnikov zahtevata, da se energija, uvožena v Unijo iz tretjih držav, v celoti ureja s pravili o vzpostavitvi notranjega trga za energijo. Notranji trg za energijo, ki ne deluje pravilno, postavlja EU glede zanesljivosti oskrbe z energijo v ranljiv položaj, hkrati pa zmanjšuje njen politični vpliv na mednarodni ravni. Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bi Uniji omogočila sprejetje usklajenih ukrepov v duhu solidarnosti, da se zagotovita usklajenost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Novi mehanizem za izmenjavo informacij bi moral zajeti le medvladne sporazume, ki lahko vplivajo na notranji trg za energijo ali zanesljivost oskrbe z energijo, ker sta ti vprašanji dejansko povezani. Vsebovati bi moral zlasti vse medvladne sporazume, ki vplivajo na dobavo plina, nafte ali električne energije po fiksni infrastrukturi, ali na količino energije, uvožene v Unijo iz tretjih držav.

(4) Novi mehanizem za izmenjavo informacij bi moral zajeti le medvladne sporazume, ki vplivajo na notranji trg za energijo ali na zanesljivost oskrbe z energijo, ker sta ti vprašanji dejansko povezani. Vsebovati bi moral zlasti vse medvladne sporazume, ki vplivajo na dobavo plina, nafte ali električne energije po fiksni infrastrukturi, ali na količino energije, uvožene v Unijo iz tretjih držav.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Države članice morajo Komisijo obvestiti že o nameravanem začetku pogajanj o novih medvladnih sporazumih ali spremembah obstoječih medvladnih sporazumov. Komisija mora biti redno obveščena o pogajanjih, ki potekajo. Komisija mora imeti pravico, da na pogajanjih sodeluje kot opazovalka. Države članice lahko Komisijo zaprosijo tudi za pomoč pri pogajanjih s tretjimi državami.

(9) Države članice bi morale Komisijo obvestiti o začetku pogajanj o novem medvladnem sporazumu ali spremembah obstoječih medvladnih sporazumov. Komisija bi morala biti redno obveščena o pogajanjih, ki potekajo. Na zahtevo Komisije ali zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka. Države članice lahko Komisijo zaprosijo tudi za pomoč pri pogajanjih s tretjimi državami, ne da bi ogrozile lastne možnosti za pogajanja o vsebini sporazumov.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Komisija mora vse prejete informacije dati na voljo vsem drugim državam članicam v elektronski obliki. Komisija mora spoštovati zahteve držav članic v zvezi z obravnavanjem predloženih informacij, zlasti poslovnih informacij, kot zaupnih. Zahteve glede zaupnosti ne smejo omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker mora imeti Komisija na voljo celovite informacije za lastno presojo. Zahteve glede zaupnosti ne vplivajo na pravico dostopa do dokumentov, ki jo določa Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

(12) Komisija bi morala vse prejete informacije, ki niso zaupne narave, dati na voljo vsem drugim državam članicam v elektronski obliki. Komisija bi morala spoštovati zahteve držav članic, da predložene informacije, zlasti poslovne narave, obravnavajo zaupno. Zahteve za zaupno obravnavo ne bi smele omejevati dostopa Komisije do zaupnih informacij, ker mora imeti Komisija na voljo celovite informacije za lastno presojo. Komisija zagotavlja uporabo klavzule o zaupnosti in jamči za njene pravne posledice. Zahteve glede zaupnosti ne vplivajo na pravico dostopa do dokumentov, ki jo določa Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj najboljših praks. Na podlagi teh najboljših praks bi morala Komisija predlagati standardne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Uporaba teh nezavezujočih standardnih klavzul bi morala izključiti neskladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije.

(13) Stalna izmenjava informacij o medvladnih sporazumih na ravni Unije bi morala omogočiti razvoj dobrih praks. Na podlagi teh dobrih praks bi morala Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, ko gre za zunanjo politiko Unije, predlagati standardne klavzule za uporabo v medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Uporaba teh nezavezujočih standardnih klavzul bi morala izključiti neskladnost medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Komisija bi morala predlagati tudi nezavezujoče standardne klavzule glede načel in politik Unije, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracije, dobro upravljanje, pravna država in socialni dialog, vključno z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, podnebne spremembe, varstvo okolja, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in cilji EU glede biogoriv.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Izboljšano vzajemno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov bi moralo omogočiti boljše usklajevanje energetskih zadev med državami članicami ter med njimi in Komisijo. Izboljšano usklajevanje bi moralo državam članicam omogočiti koriščenje vseh prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije.

(14) Boljše medsebojno poznavanje obstoječih in novih medvladnih sporazumov bi moralo omogočiti boljše usklajevanje energetskih zadev med državami članicami ter med njimi in Komisijo. Izboljšano usklajevanje bi moralo državam članicam omogočiti koriščenje vseh prednosti političnega in gospodarskega pomena Unije, omogočiti Komisiji in državam članicam popolno usklajevanje njihovih prizadevanj glede uvoza energije v EU, vključno z obnovljivimi viri energije, ter okrepiti strateško vlogo Unije ter zmogljivosti njene zunanje politike.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Član Komisije, pristojen za energijo, ter visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje dejavno ukrepata v skladu s tem sklepom, o njem seznanjata tretje države članice ter vsako leto Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložita poročilo o izvajanju tega sklepa.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta sklep določa mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi.

1. Ta sklep določa mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energije v skladu s členom 2.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Člen 2 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „medvladni sporazumi“ pomeni pravno zavezujoče sporazume med državami članicami in tretjimi državami, ki lahko vplivajo na delovanje notranjega trga za energijo ali zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

(1) „medvladni sporazumi“ pomeni pravno zavezujoče sporazume med državami članicami in tretjimi državami, ki vplivajo na delovanje notranjega trga za energijo ali na zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa Komisiji v celoti predložijo vse obstoječe medvladne sporazume in medvladne sporazume v začasni uporabi, ki so jih sklenile s tretjimi državami, skupaj z njihovimi prilogami in drugimi besedili, na katera se izrecno sklicujejo, ter vsemi spremembami sporazumov. Komisija vsem drugim državam članicam omogoči dostop do prejetih dokumentov v elektronski obliki. Šteje se, da so obstoječi medvladni sporazumi ali medvladni sporazumi v začasni uporabi, ki so bili na datum začetka veljavnosti tega sklepa že predloženi Komisiji v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010 in izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka, predloženi za namene tega sklepa.

1. Države članice Komisiji najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa predložijo vse medvladne sporazume, ki so jih sklenile s tretjimi državami, skupaj z njihovimi prilogami in vsemi spremembami teh sporazumov, ter druga besedila, na katera se izrecno sklicujejo, če ta druga besedila vsebujejo elemente, ki operativno vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali zanesljivost oskrbe z energijo. Komisija vsem drugim državam članicam omogoči dostop do prejetih dokumentov, razen zaupnih delov, v elektronski obliki. V roku 12 mesecev po prejemu zadevnih medvladnih sporazumov Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje oceni posredovane sporazume ter obvesti zadevne države članice o možnih neskladjih v sporazumih z zakonodajo Unije in mednarodnimi sporazumi Unije. Šteje se, da so obstoječi medvladni sporazumi ali medvladni sporazumi v začasni uporabi, ki so bili na datum začetka veljavnosti tega sklepa že predloženi Komisiji v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010 in izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka, predloženi za namene tega sklepa.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar namerava država članica začeti pogajanja s tretjo državo za spremembo obstoječega medvladnega sporazuma ali sklenitev novega medvladnega sporazuma, Komisijo čim prej pred predvidenim začetkom pogajanj pisno obvesti o svoji nameri. Informacije, predložene Komisiji, vsebujejo ustrezno dokumentacijo, navedbo določb, ki se bodo obravnavale pri pogajanjih, cilje pogajanj in druge ustrezne informacije. V primeru sprememb obstoječega sporazuma so v informacijah, predloženih Komisiji, označene določbe, o katerih se je treba ponovno pogajati. Komisija vsem državam članicam zagotovi dostop do prejetih informacij v elektronski obliki. Zadevna država članica redno obvešča Komisijo o pogajanjih, ki potekajo. Na zahtevo Komisije ali zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

2. Kadar začne država članica pogajanja s tretjo državo za spremembo obstoječega medvladnega sporazuma ali sklenitev novega medvladnega sporazuma, Komisijo pisno obvesti o ciljih pogajanj, določbah, ki se bodo obravnavale pri pogajanjih, in ji zagotovi tudi druge ustrezne informacije. V primeru sprememb obstoječega sporazuma so v informacijah, predloženih Komisiji, označene določbe, o katerih se je treba ponovno pogajati. Zadevna država članica redno obvešča Komisijo o pogajanjih, ki potekajo. Na zahtevo Komisije ali zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Po ratifikaciji medvladnega sporazuma ali spremembe medvladnega sporazuma zadevna država članica predloži sporazum ali spremembo sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in drugimi besedili, na katera se ti sporazumi ali spremembe izrecno sklicujejo, Komisiji, ki vsem drugim državam članicam zagotovi dostop do prejetih dokumentov, razen zaupnih delov, opredeljenih v skladu s členom 7, v elektronski obliki.

3. Po ratifikaciji medvladnega sporazuma ali spremembe medvladnega sporazuma zadevna država članica Komisiji predloži sporazum ali spremembo sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in drugimi besedili, na katera se ti sporazumi ali spremembe izrecno sklicujejo, če ta druga besedila vsebujejo elemente, ki operativno vplivajo na delovanje notranjega energetskega trga ali zanesljivost oskrbe z energijo. Države članice dajo na voljo povzetke zagotovljenih informacij. Komisija v skladu z navodili zadevne države članice vsem drugim državam članicam zagotovi dostop do prejetih dokumentov v elektronski obliki, razen do zaupnih delov, opredeljenih v skladu s členom 7.

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko na lastno pobudo najpozneje v štirih tednih od prejema obvestila o zaključenih pogajanjih ali na zahtevo države članice, ki je s pogajanji dosegla medvladni sporazum, pred podpisom sporazuma oceni združljivost dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije. Če Komisija ali zadevna država članica zaprosi za takšno predhodno oceno združljivosti dogovorjenega medvladnega sporazuma z zakonodajo Unije, je treba dogovorjeni, vendar še nepodpisani osnutek medvladnega sporazuma predložiti v pregled Komisiji. Zadevna država članica se vzdrži podpisa sporazuma v obdobju štirih mesecev po predložitvi osnutka medvladnega sporazuma. V dogovoru z zadevno državo članico se lahko obdobje pregledovanja podaljša. Če je bilo preverjanje združljivosti zahtevano in Komisija v obdobju preučevanja ni predložila svojega mnenja, se šteje, da ni nasprotovala.

1. Zadevna država članica čim prej, najpozneje pa štiri tedne po zaključenih pogajanjih, obvesti Komisijo, da so se pogajanja zaključila, in ji predloži v pregled dogovorjen, vendar še nepodpisan osnutek medvladnega sporazuma, skupaj z njegovimi prilogami in drugimi besedili, na katera se izrecno sklicuje. Komisija obvesti državo članico v dveh mesecih po tem, ko je bila obveščena o zaključku pogajanj, o dvomih glede združljivosti dogovorjenega sporazuma ter njegovih prilog in drugih besedil, na katera se izrecno sklicuje, z zakonodajo Unije, zlasti s konkurenčnim pravom Unije in zakonodajo o notranjem energetskem trgu ali mednarodnimi sporazumi Unije. Zadevna država članica se vzdrži podpisa sporazuma v obdobju dveh mesecev po predložitvi medvladnega sporazuma. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, se šteje, da ni nasprotovala. Država članica preloži podpis medvladnega sporazuma še za dva meseca, če prejme odgovor Komisije, da dogovorjeni, vendar še nepodpisani sporazum ni združljiv z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi Unije. Komisija v dveh mesecih poda pravno mnenje.

 

2. Če je v pravnem mnenju ugotovljeno, da dogovorjeni sporazum ni združljiv z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi Unije, Komisija to neskladnost navede in oblikuje priporočila za njeno odpravo.

 

3. Države članice priporočila Komisije ustrezno upoštevajo in se po potrebi o sporazumu ponovno pogajajo. Če priporočila niso upoštevana in še vedno obstajajo resni dvomi o združljivosti medvladnega sporazuma z zakonodajo Unije ali mednarodnimi sporazumi Unije, Komisija razmisli o korektivnih ukrepih za ureditev stanja.

Predlog spremembe  16

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) pregledovanja dogajanja v zvezi z medvladnimi sporazumi;

(a) pregledovanja dogajanja v zvezi z medvladnimi sporazumi in zagotavljanja doslednosti in skladnosti v zunanjih odnosih Unije na področju energije z najpomembnejšimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami;

Predlog spremembe  17

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) opredeljevanja skupnih problemov v zvezi z medvladnimi sporazumi in preučevanja ustreznih ukrepov za obravnavanje teh problemov;

(b) opredeljevanja skupnih problemov v zvezi z medvladnimi sporazumi in preučevanja ustreznih ukrepov za obravnavanje teh problemov ter predlaganja morebitnih rešitev za države članice;

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) okrepitve splošne strateške vloge EU prek močnega, učinkovitega in usklajenega pristopa do držav dobaviteljic energije.

Predlog spremembe  19

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) razvijanja standardnih klavzul na podlagi najboljše prakse, katerih uporaba bo zagotovila popolno skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov z energetsko zakonodajo Unije.

(c) razvijanja nezavezujočih standardnih klavzul na podlagi dobre prakse, katerih uporaba bo zagotovila popolno skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov z energetsko zakonodajo Unije.

Predlog spremembe  20

Predlog sklepa

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri predložitvi informacij Komisiji v skladu s členom 3 lahko države članice navedejo, ali je treba kateri koli del informacij, zlasti poslovnih informacij, obravnavati kot zaupen in ali se lahko predložene informacije posredujejo drugim državam članicam. Komisija mora te navedbe upoštevati. Zahteve glede zaupnosti ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij.

Pri predložitvi informacij Komisiji v skladu s členom 3 lahko države članice navedejo, ali je treba kateri koli del informacij, zlasti poslovnih informacij, obravnavati kot zaupen in ali se lahko predložene informacije posredujejo drugim državam članicam. Komisija mora te navedbe upoštevati. Zahteve glede zaupnosti ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do zaupnih informacij strogo omejen na osebje Komisije, za katerega je nujno potrebno, da so mu informacije na voljo za namene iz členov 4, 5 in 6.

Predlog spremembe  21

Predlog sklepa

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregled

Poročanje in pregled

1. Štiri leta po začetku veljavnosti tega sklepa Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi sklepa.

1. Komisija vsako leto predstavi poročilo o uporabi te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo zajema informacije, prejete v skladu s členom 3.

2. Poročilo predvsem oceni, ali ta sklep zagotavlja zadosten okvir za zagotavljanje popolne skladnosti medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije in visoko stopnjo usklajenosti med državami članicami na področju medvladnih sporazumov.

2. Komisija v štirih letih po začetku veljavnosti tega sklepa zagotovi Evropskemu parlamentu obsežno ocenjevalno poročilo. V tem ocenjevalnem poročilu predvsem oceni, ali ta sklep zagotavlja zadosten okvir za zagotavljanje popolne skladnosti medvladnih sporazumov z zakonodajo Unije in visoko stopnjo usklajenosti med državami članicami na področju medvladnih sporazumov.

POSTOPEK

Naslov

Mehanizem za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

Referenčni dokumenti

COM(2011)0540 – C7-0235/2011 – 2011/0238(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

15.9.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

6.2.2012

 

 

 

Datum sprejetja

6.2.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bastiaan Belder, Frieda Brepoels, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Ulrike Lunacek, Barry Madlener, Mario Mauro, Kiriakos Mavronikolas (Kyriakos Mavronikolas), Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Ria Oomen-Ruijten, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Sir Graham Watson, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Băsescu, Véronique De Keyser, Tanja Fajon, Elisabeth Jeggle, Doris Pack, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, Indrek Tarand, Traian Ungureanu, Ivo Vajgl

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marije Cornelissen, Rui Tavares

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (30. 1. 2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije
(COM(2011)0540 – C7‑0235/2011 – 2011/0238(COD))

Pripravljavec mnenja: Yannick Jadot

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Glede na dejstvo, da bo EU še dlje časa ostala neto uvoznica energije, mora trgovinska politika Komisije zagotoviti ugodne razmere za trgovino z energetskimi proizvodi. Pri tem jo podpirajo države članice, ki s tretjimi državami sklepajo medvladne sporazume, v katerih so pogosto omenjeni tudi pogoji trgovanja in naložbe v fiksno energetsko infrastrukturo. Medtem ko bi ti vidiki lahko upravičili razširitev pravne podlage sklepa z vključitvijo člena 207 PDEU, je treba priznati, da je prvotni namen sklepa vzpostaviti sistem za izmenjavo informacij, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga, povečana trajnost in zanesljivost oskrbe z energijo, zato temelji na členu 194 PDEU. Vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije je tako namenjen zlasti ciljem evropske energetske politike.

Predlagana izmenjava informacij med državami članicami in usklajena podpora s strani Evropske komisije bi okrepila notranji trg s pravilnim izvajanjem zakonodaje, na primer tretjega energetskega svežnja. Predlog zagotavlja instrument za zmanjšanje pritiska na države članice, da bi v medvladnih sporazumih sprejele regulativne koncesije, ki ne bi bile skladne z zakonodajo EU. Boljša obveščenost in znanje o regulativnih spremembah bosta Komisiji tudi pomagala oblikovati trgovinske politike v odnosu do velikih dobaviteljic energije, na primer Rusije.

Poleg tega lahko pomaga EU povečati zanesljivost oskrbe z usklajevanjem prizadevanj držav članic v pogajalskem procesu. Podpira uresničitev solidarnostnega mehanizma, določenega v uredbi o zanesljivosti oskrbe s plinom, na podlagi obveščanja o obsegu in virih uvožene energije, da bo zanesljivost oskrbe postala realnost za vse države članice EU. Prav tako se zanesljivost oskrbe z energijo spodbuja tudi z zagotavljanjem popolne skladnosti vseh sporazumov z notranjim energetskim trgom Unije in zakonodajo EU, kar zagotavlja stabilen pravni okvir, potreben za opravljene naložbe. To je tudi v interesu pristojnosti EU za trgovinsko politiko in naložbeno politiko. Glede na to, da EU porabi več kot 400 milijard EUR na leto za uvoz energije, je treba zmanjšati njeno odvisnost od tuje energije in povečati njeno geopolitično neodvisnost in zanesljivost oskrbe z energijo. Predlagani mehanizem za izmenjavo informacij ter hkratna prizadevanja držav članic, da uresničijo cilj, v skladu s katerim naj bi prihranile vsaj 20 % energije, bo za vsaj 50 milijard EUR na leto zmanjšal prenos bogastva iz gospodarstev EU v države proizvajalke energije in okrepil zanesljivost oskrbe z energijo v EU.

Mehanizem za izmenjavo informacij bi moral prav tako okrepiti trajnost z usklajevanjem naložbenih odločitev v energijo in dolgoročnih ciljev EU v zvezi s podnebjem in energijo ter z izogibanjem podvajanju infrastrukture za prenos energije. Slednje bi lahko glede na dolgoročne naložbene cikle in življenjsko dobo te infrastrukture povzročilo ne samo neučinkovitost in blokado v položaju, kjer je preveč zmogljivosti na fosilna goriva v prihodnjem okviru vzdržnega gospodarstva EU odvečnih, temveč bi bilo tudi ekonomsko neučinkovito, saj bi povzročilo dodatne stroške. Evropski parlament je na to že opozoril v Bendtsenovem poročilu[1], v katerem je navedeno, da so prihranki energije ključni za večjo zanesljivost oskrbe z energijo, saj bi doseganje cilja 20 % prihranka energije prihranilo toliko energije, kot je lahko dobavi 15 plinovodov Nabucco. Končni cilj mora biti, da bodo imeli od trajnostne in zanesljive oskrbe z energijo po dostopnih cenah koristi podjetja in potrošniki vseh držav članic.

Predlagani predlogi sprememb zato podpirajo predlog Komisije ter hkrati ohranjajo avtonomnost držav članic pri pogajanjih o sporazumih s tretjimi državami.

Predhodno preverjanje skladnosti pri pogajanjih o medvladnih sporazumih je najučinkovitejši način za doseganje potrebne pravne varnosti glede skladnosti pogodb z zakonodajo EU in dolgoročnimi cilji politike. Če naj bi bilo delo učinkovito, mora postati pravilo, da Komisija nove sporazume pred sklenitvijo oceni. Če morajo države članice same zagotoviti pravno skladnost ter povečano zanesljivost oskrbe in trajnost, mora Komisija na podlagi mnenja oceniti in predlagati morebitne potrebne spremembe. Zadevni državi članici se takšna priporočila posredujejo pravočasno, da lahko prepreči pravne nejasnosti, neusklajene, nevzdržne ali ekonomsko neutemeljene odločitve ter morebitne prihodnje postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih vodi Komisija.

Po istem postopku mora Komisija oceniti obstoječe sporazume in podati pripombe glede možnih neskladnosti z zakonodajo EU, da državam članicam omogoči ustrezna ponovna pogajanja o teh sporazumih. Vendar ni treba predvideti uradnega postopka odobritve obstoječih ali novih sporazumov, saj bi to preveč obremenilo predlagani sklep.

Da bi preprečili neupravičeno obremenitev podjetij in držav članic, mora biti tudi jasno, da bo Komisija morala uporabiti dosleden in skladen pristop pri izdaji mnenja, zlasti glede vseh pravnih določb EU. Vsako obstoječe in prihodnje odstopanje glede dostopa za tretje stranke je treba oceniti glede na ozadje stabilnega pravnega okvira na področju politike konkurence in ga oblikovati v korist vseh državljanov EU, zlasti porabnikov energije, ki naj bi imeli polno korist od liberaliziranega energetskega trga. To bi bilo treba obravnavati kot cilj predlagane okrepljene izmenjave informacij.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Pravilno delovanje notranjega trga za energijo zahteva, da se energija, uvožena v Unijo iz tretjih držav, v celoti ureja s pravili o vzpostavitvi notranjega trga za energijo. Notranji trg za energijo, ki ne deluje pravilno, povzroča občutljivost EU v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo. Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bi Uniji omogočila sprejetje usklajenih ukrepov v duhu solidarnosti, da se zagotovita usklajenost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo.

(3) Pravilno delovanje notranjega trga za energijo zahteva, da se energija, uvožena v Unijo iz tretjih držav, v celoti ureja s pravili o vzpostavitvi notranjega trga za energijo. Notranji trg za energijo, ki ne deluje pravilno, povzroča ranljivost EU v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo. Visoka stopnja preglednosti v zvezi s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije bi Uniji omogočila sprejetje usklajenih ukrepov v duhu solidarnosti, da se zagotovita usklajenost takšnih sporazumov z zakonodajo Unije in učinkovita oskrba z energijo, ob hkratnem izogibanju nastajanja presežnih zmogljivosti, da se zagotovi gospodarska učinkovitost, trajnost in pravične cene za potrošnike.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Komisija bi morala zagotoviti spoštovanje interesov evropskih potrošnikov z vztrajanjem pri skladnosti medvladnih sporazumov na področju energije z zakonodajo EU, zlasti z zakonodajo EU na področju notranjega trga, vključno z določbami o dostopu tretjih strani v zakonodaji EU o notranjem energetskem trgu.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Medvladne sporazume, ki jih je treba v celoti uradno sporočiti Komisiji na podlagi drugih aktov Unije, na primer [Uredbe (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami], je treba izključiti iz mehanizma za izmenjavo informacij, ki ga določa ta sklep.

(5) Medvladne sporazume, ki jih je treba v celoti uradno sporočiti Komisiji na podlagi drugih aktov Unije, na primer [Uredbe (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami], bi bilo treba izključiti iz mehanizma za izmenjavo informacij, ki ga določa ta sklep. Komisija pa bi morala pregledati takšne dvostranske naložbene sporazume med državami članicami in tretjimi državami glede dejstva, ali vsebujejo posebne določbe o energiji, ki so pomembne za področje uporabe tega sklepa, in o tem poročati državam članicam in Parlamentu.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Komisija mora imeti na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, ki je s pogajanji dosegla mednarodni sporazum, pravico do ocene združljivosti dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije, preden je podpisan.

(10) Komisija bi morala oceniti združljivost dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije, preden je ta podpisan, ter posredovati mnenje o potrebi po ponovnih pogajanjih, ker bi morala zadevna država članica primerno upoštevati določbe zakonodaje EU.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Ker obstajata notranji trg za energijo in skupna energetska strategija, meddržavni sporazumi vplivajo na vso politiko. Zato je treba zagotoviti, da bodo tovrstni sporazumi sodili v skupni politični koncept.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Mnogo sporazumov o energiji vsebuje elemente o naložbah. Tudi energetska listina na primer vsebuje določbe glede naložb. Zato je treba zagotoviti, da se ohrani skladnost med sporazumi o energiji in sporazumi o naložbah. V povezavi s tem bi bilo treba upoštevati zlasti pravice in priporočila Evropskega parlamenta za prihodnjo naložbeno politiko.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b) Pri usklajevanju meddržavnih sporazumov bi morala Evropska komisija prevzeti dejavno in spodbujajočo vlogo, da bi zagotovila, da bi se lahko izvedle vse zastavljene zahteve.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta sklep določa mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi.

1. Ta sklep določa mehanizem za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z medvladnimi sporazumi, da se izboljša zanesljivost oskrbe Unije z energijo, delovanje notranjega trga za energijo ter doslednost in skladnost zunanjega delovanja Unije na področju energije ter zagotovi njihova združljivost z zakonodajo EU.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa Komisiji v celoti predložijo vse obstoječe medvladne sporazume in medvladne sporazume v začasni uporabi, ki so jih sklenile s tretjimi državami, skupaj z njihovimi prilogami in drugimi besedili, na katera se izrecno sklicujejo, ter vsemi spremembami sporazumov. Komisija vsem drugim državam članicam omogoči dostop do prejetih dokumentov v elektronski obliki. Šteje se, da so obstoječi medvladni sporazumi ali medvladni sporazumi v začasni uporabi, ki so bili na datum začetka veljavnosti tega sklepa že predloženi Komisiji v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010 in izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka, predloženi za namene tega sklepa.

1. Države članice najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa Komisiji v celoti predložijo vse obstoječe medvladne sporazume in medvladne sporazume v začasni uporabi, ki so jih sklenile s tretjimi državami, skupaj z njihovimi prilogami in drugimi besedili, na katera se izrecno sklicujejo, ter vsemi spremembami sporazumov. Komisija vsem drugim državam članicam omogoči dostop do prejetih dokumentov v elektronski obliki. Komisija zadevne medvladne sporazume v 12 mesecih po prejemu oceni ter obvesti zadevne države članice o morebitnih neskladnostih teh sporazumov z zakonodajo EU. Šteje se, da so obstoječi medvladni sporazumi ali medvladni sporazumi v začasni uporabi, ki so bili na datum začetka veljavnosti tega sklepa že predloženi Komisiji v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010 in izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka, predloženi za namene tega sklepa.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar namerava država članica začeti pogajanja s tretjo državo za spremembo obstoječega medvladnega sporazuma ali sklenitev novega medvladnega sporazuma, Komisijo čim prej pred predvidenim začetkom pogajanj pisno obvesti o svoji nameri. Informacije, predložene Komisiji, vsebujejo ustrezno dokumentacijo, navedbo določb, ki se bodo obravnavale pri pogajanjih, cilje pogajanj in druge ustrezne informacije. V primeru sprememb obstoječega sporazuma so v informacijah, predloženih Komisiji, označene določbe, o katerih se je treba ponovno pogajati. Komisija vsem državam članicam zagotovi dostop do prejetih informacij v elektronski obliki. Zadevna država članica redno obvešča Komisijo o pogajanjih, ki potekajo. Na zahtevo Komisije ali zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

2. Kadar namerava država članica začeti pogajanja s tretjo državo za spremembo obstoječega medvladnega sporazuma ali sklenitev novega medvladnega sporazuma, Komisijo čim prej, vendar ne kasneje kot v roku treh mesecev pred predvidenim začetkom pogajanj pisno obvesti o svoji nameri. Informacije, predložene Komisiji, vsebujejo ustrezno dokumentacijo, navedbo določb, ki se bodo obravnavale pri pogajanjih, cilje pogajanj in druge ustrezne informacije. V primeru sprememb obstoječega sporazuma so v informacijah, predloženih Komisiji, označene določbe, o katerih se je treba ponovno pogajati. Komisija vsem državam članicam zagotovi dostop do prejetih informacij v elektronski obliki. Zadevna država članica redno obvešča Komisijo o pogajanjih, ki potekajo. Na zahtevo Komisije ali zadevne države članice lahko Komisija sodeluje pri pogajanjih kot opazovalka.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija lahko na lastno pobudo najpozneje v štirih tednih od prejema obvestila o zaključenih pogajanjih ali na zahtevo države članice, ki je s pogajanji dosegla medvladni sporazum, pred podpisom sporazuma oceni združljivost dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije. Če Komisija ali zadevna država članica zaprosi za takšno predhodno oceno združljivosti dogovorjenega medvladnega sporazuma z zakonodajo Unije, je treba dogovorjeni, vendar še nepodpisani osnutek medvladnega sporazuma predložiti v pregled Komisiji. Zadevna država članica se vzdrži podpisa sporazuma v obdobju štirih mesecev po predložitvi osnutka medvladnega sporazuma. V dogovoru z zadevno državo članico se lahko obdobje pregledovanja podaljša. Če je bilo preverjanje združljivosti zahtevano in Komisija v obdobju preučevanja ni predložila svojega mnenja, se šteje, da ni nasprotovala.

1. Države članice Komisiji predložijo v pregled dogovorjene, vendar še nepodpisane osnutke medvladnih sporazumov. Komisija najpozneje v štirih mesecih od predložitve oceni združljivost dogovorjenega sporazuma z zakonodajo Unije, zlasti glede konkurenčnega prava in zakonodaje o notranjem trgu za energijo. Zadevna država članica se vzdrži podpisa sporazuma v tem obdobju preučevanja. V dogovoru z zadevno državo članico se lahko obdobje pregledovanja podaljša. Če Komisija v obdobju preučevanja ne predloži svojega mnenja, se šteje, da ne nasprotuje.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a. Če ocena osnutka medvladnega sporazuma privede do negativnega mnenja, Komisija predlaga možne rešitve ali opredeli potrebe po ponovnih pogajanjih, ki jih morajo zadevne države članice ustrezno upoštevati.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija olajša usklajevanje med državami članicami z namenom:

1. Komisija olajša in spodbudi usklajevanje med državami članicami z namenom:

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Člen 6 – točka (c)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) razvijanja standardnih klavzul na podlagi najboljše prakse, katerih uporaba bo zagotovila popolno skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov z energetsko zakonodajo Unije.

(c) razvijanja standardnih klavzul na podlagi najboljše prakse, katerih uporaba bo zagotovila popolno skladnost prihodnjih medvladnih sporazumov z energetsko zakonodajo Unije in raven zanesljivosti oskrbe z energijo, predvidene z dolgoročnimi cilji EU na področju energije in podnebja.

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ca) integracije in vključitve sporazumov v skupno evropsko energetsko politiko, kot je opisana v energetskem načrtu do leta 2050.

Predlog spremembe  16

Predlog sklepa

Člen 6a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Skladnost med sporazumi o energiji in sporazumi o naložbah

 

Komisija zagotovi, da so sporazumi o energiji, ki imajo elemente o naložbah, skladni z zakonodajo o dvostranskih sporazumih o naložbah. Zagotovi tudi, da se v prihodnje spoštujejo pravice Evropskega parlamenta o udeležbi pri sporazumih o energiji, ki imajo elemente o naložbah. Upoštevajo se zlasti priporočila Evropskega parlamenta za prihodnjo naložbeno politiko.

Predlog spremembe  17

Predlog sklepa

Člen 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregled

Poročanje in pregled

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu o informacijah, prejetih v skladu s členom 3, ter mu v roku dveh let od začetka veljavnosti tega sklepa posreduje izčrpno oceno.

POSTOPEK

Naslov

Mehanizem za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

Referenčni dokumenti

COM(2011)0540 – C7-0235/2011 – 2011/0238(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

 Datum razglasitve na zasedanju

INTA

15.9.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

23.11.2011

8.12.2011

20.12.2011

 

Datum sprejetja

26.1.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Keith Taylor, Jan Zahradil, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Mário David, Albert Deß, Syed Kamall, Silvana Koch-Mehrin, Inese Vaidere

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jutta Haug, Jean Roatta
  • [1]  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti (2010/2107(INI))

POSTOPEK

Naslov

Mehanizem za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

Referenčni dokumenti

COM(2011)0540 – C7-0235/2011 – 2011/0238(COD)

Datum predložitve EP

7.9.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.9.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

15.9.2011

INTA

15.9.2011

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Krišjānis Kariņš

26.10.2011

 

 

 

Obravnava v odboru

12.1.2012

24.1.2012

6.2.2012

18.6.2012

Datum sprejetja

19.6.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

18

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Patrizia Toia, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Niki Cavela (Niki Tzavela), Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ioan Enciu, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Yannick Jadot, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Seán Kelly, Bernd Lange, Werner Langen, Mario Pirillo, Peter Skinner, Lambert van Nistelrooij, Henri Weber

Datum predložitve

30.7.2012
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov