POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

28.9.2012 - (COM(2011)0874 – C7-0498/2011 – 2011/0428(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Jutta Haug

Predlogi sprememb

• 001-081 (PDF - 804 KB)
• 001-081 (DOC - 821 KB)
• 082-082 (PDF - 94 KB)
• 082-082 (DOC - 291 KB)
• 083-084 (PDF - 104 KB)
• 083-084 (DOC - 294 KB)
• 085-085/REV2 (DOC - 704 KB)
• 086-086 (PDF - 100 KB)
• 086-086 (DOC - 308 KB)
• 087-088 (PDF - 106 KB)
• 087-088 (DOC - 310 KB)
• 089-089 (PDF - 101 KB)
• 089-089 (DOC - 305 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)

(COM(2011)0874 – C7–0498/2011 – 2011/0428(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0874),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0498/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012[2],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0294/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in da ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki bo določala večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020;

3.  opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[3]; ponovno poudarja, da brez zadostnih dodatnih sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru Unija ne bo mogla izpolniti obstoječih prednostnih nalog politik, zlasti tistih, ki so povezane s strategijo Evropa 2020, in novih nalog iz Lizbonske pogodbe, ter se ne bo mogla odzivati na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti;4.  opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 poudaril, da je bil program LIFE+ uspešno izveden in se je izkazal za pomembnega pri varovanju biotske raznovrstnosti in okolja; opozarja tudi, da je poudaril potrebo po nadaljevanju dobro pripravljenih programov za naravo in biotsko raznovrstnost, da se dosežejo okoljski cilji Unije, zlasti za programa LIFE+ in NATURA 2000;

5.  meni, da širitev tematskega in geografskega področja programa LIFE ter dodajanje novih vrst projektov ne bi smela voditi v nadomestitev uspešnih obstoječih projektov in bi se zato morala odražati v znatnem povečanju celotnega zneska sredstev programa; poleg tega poudarja, da je treba nujno zagotoviti ustrezna sredstva za biotsko raznovrstnost Unije prek podpore omrežja Natura 2000, je prepričan, da bi moral LIFE prispevati vsaj za kritje 10 % letnih finančnih potreb programa Natura 2000, ki znašajo 5 800 milijonov, in meni, da bi morali ostale finančne potrebe pokriti iz drugih skladov Unije, s sredstvi držav članic in zasebnimi sredstvi;

6.  opozarja, da bo vsako odstopanje od izvirnega predloga Komisije glede finančnih sredstev programa LIFE za obdobju 2014–2020 vplivalo na proračunsko razčlenitev programa; meni, da bi bilo treba v primeru povečanja sredstev dodatne proračunske vire porabiti za dodelitev večjega deleža sredstev podprogramu za okolje, projektom, ki se financirajo z donacijami za dejavnosti, ali inovativnim finančnim instrumentom;

7.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) S temi programi financiranja Unije ni mogoče obravnavati vseh posebnih potreb okoljskih in podnebnih ukrepov. Za okoljske in podnebne ukrepe so potrebni posebni pristopi, ki odpravljajo neenako vključevanje njihovih ciljev v prakse držav članic, neenakomerno in nezadostno izvajanje zakonodaje v državah članicah ter premajhno razširjanje in spodbujanje ciljev politike. Primerno je nadaljevati s programom LIFE, ki ga ureja Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) in sprejeti novo uredbo. S to uredbo mora biti vzpostavljen namenski program financiranja okoljskih in podnebnih ukrepov („program LIFE“).	(3) S temi programi financiranja Unije ni mogoče obravnavati vseh posebnih potreb okoljskih in podnebnih ukrepov. Za okoljske in podnebne ukrepe so potrebni posebni pristopi, ki odpravljajo neenako vključevanje njihovih ciljev v prakse držav članic, neenakomerno in nezadostno izvajanje zakonodaje v državah članicah ter premajhno razširjanje in spodbujanje ciljev politike. Primerno je nadaljevati s programom LIFE, ki ga ureja Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) in sprejeti novo uredbo. S to uredbo bi moral biti vzpostavljen namenski program financiranja okoljskih in podnebnih ukrepov („program LIFE“). Da bi imelo financiranje Unije znaten učinek, bi bilo treba ustvariti tesne sinergije in dopolnjevanje med programom LIFE in drugimi programi Unije za financiranje.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Ta uredba bi morala določiti finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa LIFE, ki pomenijo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 predloga Komisije za Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 2011 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Izkušnje iz programa LIFE+ so pokazale, da so države članice kljub mehanizmu okvirnih nacionalnih dodelitev zelo neenakomerno črpale razpoložljiva sredstva programa LIFE. Zato je treba za države članice, ki imajo največ težav pri dostopu do sredstev, zagotoviti posebno pomoč in povečanje zmogljivosti, zlasti prek sistema nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk ter s svetovalnimi storitvami, ki jih izvajajo uspešni upravičenci projektov. Solidarnost Unije in porazdelitev prizadevanj se ne bi smela izražati z dodeljevanjem proračunskih deležev, ki bi ogrožalo kakovost projektov, temveč z namensko pomočjo in dodelitvijo dodatnih točk regijam s posebnimi okoljskimi ali podnebnimi potrebami. Države članice lahko same znatno prispevajo k črpanju sredstev programa LIFE s krepitvijo svojega sistema nacionalnih ali regionalnih kontaktnih točk, tehnično in finančno podporo pri pripravi projektov ter ustanovitvijo okoljskih skladov ali drugih mehanizmov za zagotovitev sredstev za sofinanciranje.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4b) Solidarnost se mora izražati tudi v obliki obsežnega in stalnega razširjanja rezultatov projektov, tako da bodo imele države članice in regije z manj projekti korist od pridobljenih izkušenj in tehnologij oziroma postopkov, razvitih v uspešnih projektih. V projektih LIFE bi bilo zato treba nameniti posebno pozornost dejavnostim mreženja in razširjanju rezultatov projektov ter nuditi svetovanje zainteresiranim stranem in potencialnim prihodnjim vlagateljem zunaj mreže LIFE. Komisija bi morala dodatno okrepiti svoje dejavnosti na področju ciljno usmerjenega razširjanja rezultatov projektov v mreži LIFE in zunaj nje ter pri tem posebno pozornost nameniti državam članicam, ki iz programa LIFE črpajo malo sredstev.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Program LIFE glede na značilnosti in obseg ne more rešiti vseh okoljskih in podnebnih težav. Namenjen bi moral biti spodbujanju sprememb v razvoju in izvajanju politik, s tem ko zagotavlja in razširja rešitve in najboljše prakse za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev.	(5) Program LIFE glede na značilnosti in obseg ne more rešiti vseh okoljskih in podnebnih težav. Namenjen bi moral biti spodbujanju sprememb v razvoju in izvajanju politik, s tem ko zagotavlja in razširja rešitve in najboljše prakse za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev. Pri teh prizadevanjih bi moral podpreti izvajanje okoljskega akcijskega programa Unije. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje1 poudaril, da okoljski akcijski programi prispevajo k potrebnemu usklajevanju med različnimi politikami Unije, in menil, da bo v prihodnjem desetletju še pomembneje, da se bodo okoljska vprašanja obravnavala s skladnejšim in bolj celostnim pristopom, ki bo upošteval njihovo medsebojno povezanost in zapolnil preostale vrzeli, sicer lahko nastane nepopravljiva škoda. Evropski parlament je še poudaril, da bi moral sedmi okoljski akcijski program zagotoviti primeren okvir za ustrezno financiranje, med drugim tudi za inovacije, raziskave in razvoj, ter da bi morala biti financiranje okoljskih ciljev v sinergiji s programom LIFE in popolna vključitev varstva okolja pomemben del večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, reforme skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike, kohezijske politike in pobude Obzorje 2020.
	______________
	1 P7_TA(2012)0147.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Ta uredba določa finančna sredstva v višini 3 618 milijonov EUR za celotno obdobje trajanja programa LIFE in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 predloga Komisije za Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 2011 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.	(6) Ta uredba določa finančna sredstva v višini [...] milijonov EUR za celotno obdobje trajanja programa LIFE, kar je [...] % skupnega zneska odobrenih sredstev za prevzem obveznosti iz uredbe (EU) št. …/… Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 predloga Komisije za Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 2011 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Glede na sporočilo z otoka Reunion iz julija 2008 in v skladu s sklepi Sveta z dne 10. decembra 2011, v katerem Komisijo in države članice poziva, naj še naprej spodbujajo skupni pristop k varstvu narave v vsej Uniji, tudi v najbolj oddaljenih regijah in čezmorskih ozemljih držav članic, pa tudi v skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, v katerem si Komisija prizadeva za razširitev in spodbuditev pobude za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih (BEST), bi moralo biti čezmorskim državam in ozemljem omogočeno sodelovanje v programih Unije po pogojih iz Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti1.
	_____________
	1 UL L 314, 30.11.2001, str. 1.
Obrazložitev
Program LIFE je treba odpreti za vsa evropska čezmorska ozemlja (tudi za najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja), da bi jih zaščitili, saj so med svetovnimi območji visoke biotske raznovrstnosti.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Okoljske in podnebne potrebe morajo biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE mora torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Obzorje 2020. Komisija in države članice to dopolnjevanje zagotovijo na vseh ravneh. Na ravni Unije je treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim vodenjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, predvsem za spodbujanje financiranja ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. S programom LIFE je prav tako treba spodbujati izvajanje okoljskih in podnebnih raziskav ter rezultate inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega mora zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje.	(10) Okoljske in podnebne potrebe morajo biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE bi torej moral dopolnjevati druge programe financiranja Unije, tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Obzorje 2020. Komisija in države članice to dopolnjevanje zagotovijo na vseh ravneh. Na ravni Unije je treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim vodenjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, predvsem za spodbujanje financiranja ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Da bi zagotovili pravno jasnost in praktično izvedljivost integriranih projektov programa LIFE, bi bilo treba sodelovanje med drugimi skladi Unije in integriranimi projekti izrecno zagotoviti z Uredbo (EU) št. .../... [uredba o skupnih določbah]1. Uvesti bi bilo treba posebne ureditve za zgodnjo vzpostavitev sodelovanja, da bi se pri sestavljanju pogodb o partnerstvu in operativnih programov ali programov za razvoj podeželja upoštevale prednosti integriranih projektov. S programom LIFE bi bilo prav tako treba spodbujati izvajanje okoljskih in podnebnih raziskav ter rezultate inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega bi moral zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije. Usklajevanje je potrebno za preprečevanje podvajanja financiranja in zagotavljanja, da se neto finančne naložbe za doseganje ciljev iz te uredbe ne zmanjšajo.
	_______________
	1 COM(2011)0615.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Ključni izzivi Unije so še naprej zaustavitev in zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje učinkovitosti sredstev, skupaj s pomisleki glede okolja in zdravja. Zaradi teh izzivov so potrebna okrepljena prizadevanja na ravni Unije, s katerimi bo mogoče zagotoviti rešitve in najboljše prakse, ki bodo pomagale pri uresničevanju sporočila Komisije „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: „strategija Evropa 2020“). Poleg tega je ključnega pomena za uresničevanje okoljskih ciljev tudi izboljšano upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in vključevanjem zainteresiranih strani. Zato mora imeti podprogram za okolje pri ukrepih tri prednostna področja: okolje in učinkovitost rabe virov, biotska raznovrstnost ter okoljsko upravljanje in informacije. Zagotovljeno mora biti, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot le enem izmed teh prednostnih področji in da bodo vključevali sodelovanje več kot le ene države članice.	(11) Ključni izzivi Unije so še naprej zaustavitev in zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje učinkovitosti sredstev, skupaj s pomisleki glede okolja in zdravja. Zaradi teh izzivov so potrebna okrepljena prizadevanja na ravni Unije, s katerimi bo mogoče zagotoviti rešitve in najboljše prakse, ki bodo pomagale pri uresničevanju sporočila Komisije „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: „strategija Evropa 2020“). Poleg tega je ključnega pomena za uresničevanje okoljskih ciljev tudi izboljšano upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in vključevanjem zainteresiranih strani. Zato bi moral imeti podprogram za okolje pri ukrepih tri prednostna področja: okolje in učinkovitost rabe virov, narava in biotska raznovrstnost ter okoljsko upravljanje in informacije. Zagotovljeno mora biti, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot le enem izmed teh prednostnih področji in da bodo vključevali sodelovanje več kot le ene države članice.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (v nadaljevanju „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“) so določeni cilji za zaustavitev in odpravo izgube biotske raznovrstnosti. Cilji med drugim vključujejo popolno izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, kot tudi ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in njihove funkcije. Program LIFE mora prispevati k uresničevanju teh ciljev. Prednostno področje biotska raznovrstnost mora zato biti osredotočeno na izvajanje in vodenje mreže Natura 2000, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS, predvsem v zvezi s prednostnimi okviri ukrepanja, predvidenimi v členu 8 te direktive, o razvoju in razširjanju najboljših praks v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in v direktivah 2009/147/ES in 92/43/EEG ter tudi o širših izzivih biotske raznovrstnosti, navedenih v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020,	(13) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (v nadaljevanju „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“) so določeni cilji za zaustavitev in odpravo izgube biotske raznovrstnosti. Cilji med drugim vključujejo popolno izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, kot tudi ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in njihove funkcije. Program LIFE mora prispevati k uresničevanju teh ciljev. Prednostno področje narava in biotska raznovrstnost bi moralo zato biti osredotočeno na izvajanje in vodenje mreže Natura 2000, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS, predvsem v zvezi s prednostnimi okviri ukrepanja, predvidenimi v členu 8 te direktive, o razvoju in razširjanju najboljših praks v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in v direktivah 2009/147/ES in 92/43/EEG ter tudi o širših izzivih biotske raznovrstnosti, navedenih v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Prispevek programa LIFE k letnim potrebam po financiranju omrežja Natura 2000, ki je ocenjen na 5 800 milijonov EUR1, bi bilo treba obravnavati in določiti v povezavi z odhodki za biotsko raznovrstnost, ki se financirajo iz drugih instrumentov Unije. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 20202 pozval Komisijo in države članice, naj letno zagotovijo najmanj 5 800 milijonov EUR s financiranjem Unije in držav članic, da se v okviru različnih skladov Unije (na primer sredstva skupne kmetijske politike, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kohezijski skladi in okrepljeni sklad LIFE+) zagotovijo ustrezna sredstva, pri čemer naj se povečata usklajenost in povezanost med navedenimi skladi, med drugim s konceptom integriranih projektov, ter pri tem izboljša preglednost za različne regije, ki bodo prejele sredstva Unije;
	_____________
	Financiranje omrežja Natura 2000 – naložbe v območja omrežja Natura 2000: zagotavljanje koristi za naravo in ljudi. Delovni dokument služb Komisije SEC(2011)1573.
	2 P7_TA(2012)0146.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Za optimalno izrabo sredstev iz programa LIFE bi bilo treba spodbujati sinergije med dejavnostmi podprograma za okolje, zlasti za zaščito biotske raznovrstnosti, in ukrepi za omilitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje v okviru podprograma za podnebne ukrepe.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Prednostno področje omejevanje podnebnih sprememb mora okrepiti razvoj in izvajanje politike in zakonodaje Unije, povezane s podnebjem, predvsem v zvezi s spremljanjem in poročanjem o toplogrednih plinih, s politikami, povezanimi z izrabo zemljišč, spremembo izrabe zemljišč in gozdarstvom, sistemom za trgovanje z emisijami, prizadevanji držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitostjo, prevozom in gorivom, varovanjem ozonskega plašča in fluoriranimi plini.	(16) Prednostno področje omejevanje podnebnih sprememb bi moralo okrepiti razvoj ter izvajanje podnebne politike in zakonodaje Unije, predvsem s podpiranjem sinergij z drugimi okoljskimi cilji, kot so biotska raznovrstnost, na področju spremljanja in poročanja o toplogrednih plinih, izrabe zemljišč, spremembe izrabe zemljišč in gozdarstva, ohranjanja naravnih ponorov ogljika, ekosistemu prijaznih pristopov k razvoju energije iz obnovljivih virov na mestnih, kmetijskih, goratih ali oddaljenih območjih, predelave odpadkov in proizvodnje bioplina, energetske učinkovitosti, javne razsvetljave, prevoza in goriva, zlasti goriva tretje generacije,varovanja ozonskega plašča in fluoriranih plinov.
Obrazložitev
Predelava odpadkov je pomembna naloga, za katero bi lokalni in regionalni organi morali prevzeti odgovornost. Spodbujati bi bilo treba tudi trajnostno upravljanje te dejavnosti.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Celovita izvedba okoljske in podnebne zakonodaje ter politike je neločljivo povezana z doseganjem boljšega upravljanja, izboljšanjem vključenosti zainteresiranih strani in razširjanjem informacij. Zato morata prednostni področji upravljanje in informacije v obeh podprogramih podpirati razvoj platform in izmenjavo najboljših praks za boljšo skladnost in izvajanje ter pridobivanje podpore javnosti in zainteresiranih strani pri prizadevanjih za pripravo politiko Unije na področju okolja in podnebja. Predvsem morajo biti podprte izboljšave razširjanja baze znanja, krepitev ozaveščenosti, udeležbe javnosti, dostop do informacij in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.	(18) Celovita izvedba okoljske in podnebne zakonodaje ter politike je neločljivo povezana z doseganjem boljšega upravljanja, izboljšanjem vključenosti zainteresiranih strani in razširjanjem informacij. Zato morata prednostni področji upravljanje in informacije v obeh podprogramih podpirati razvoj platform in izmenjavo najboljših praks za boljšo skladnost in izvajanje ter pridobivanje podpore javnosti in zainteresiranih strani pri prizadevanjih za pripravo politiko Unije na področju okolja in podnebja. Predvsem morajo biti podprte izboljšave razširjanja baze znanja in dobre prakse, krepitev ozaveščenosti, udeležbe javnosti, dostop do informacij in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, program LIFE spodbuja projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Pri podprogramu za okolje morajo biti ti projekti osredotočeni predvsem na izvajanje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnih poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, predvidenih v členu 8 iste direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter zakonodaje o odpadkih in zraku. Čeprav so ti projekti osredotočeni na navedene teme, bodo večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. namenjeni okoljskim prednostim in krepitvi zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, predvsem pa pri Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Te vrste projektov je mogoče predvideti pri drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebni ukrepi morajo biti navedeni projekti predvsem usmerjeni na strategije in akcijske načrte za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev. Te vrste projektov morajo biti namenjene le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih, regionalnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE mora izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije, s tem ko zagotavlja strateško osredotočenost na podnebje in okolje.	(21) Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, program LIFE spodbuja projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Pri podprogramu za okolje bi morali biti ti projekti osredotočeni predvsem na izvajanje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnih poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, predvidenih v členu 8 iste direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter zakonodaje o odpadkih in zraku. Čeprav so ti projekti osredotočeni na navedene teme, bodo večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. namenjeni okoljskim prednostim in krepitvi zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, predvsem pa pri Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Te vrste projektov je mogoče predvideti pri drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebni ukrepi bi morali biti navedeni projekti predvsem usmerjeni na strategije in akcijske načrte za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev. Te vrste projektov bi morale biti namenjene le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih, regionalnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE bi moralo izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije, s tem ko bi zagotavljalo strateško osredotočenost na podnebje in okolje, hkrati pa tudi zagotoviti učinkovite poenostavitve postopkov. Integrirani projekti bodo prinesli koristi drugim skladom, saj bodo povečali njihove absorpcijske sposobnosti za izdatke, povezane z okoljem in podnebjem. Ker je pristop integriranega projekta nov in z njim še ni veliko izkušenj, bi bilo treba zainteresiranim stranem za pripravljalno fazo po potrebi zagotoviti večje sofinanciranje in tehnično pomoč. Poleg tega bi moral fazo priprave vloge olajšati še dvostopenjski izbirni postopek. Olajšati bi bilo treba izmenjavo izkušenj v zvezi z uspešnimi integriranimi pristopi in vanjo vključiti vse ustrezne sektorje upravljanja in zainteresirane strani. Na podlagi izkušenj iz prvih let izvajanja programa bi bilo treba analizirati dejavnike, ki zagotavljajo nemoteno delovanje in uspešnost integriranih projektov. Na podlagi te analize in odvisno od razpoložljivih sredstev se lahko v integrirane projekte vključijo dodatna področja.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Integrirani projekti bi se morali uporabljati kot model, namenjen podpori državam članicam pri učinkoviti uporabi sredstev ter vzpostavitvi konstruktivnega in stalnega sodelovanja med različnimi sektorji upravljanja za reševanje večjih težav pri izvajanju. Ker so navedene težave v vsej Uniji, bi morale biti izkušnje z novo vrsto projektov, to je z integriranimi projekti, čim bolj obsežne. Zato bi bilo treba zagotoviti, da vsaka država članica v programskem obdobju dobi sredstva za najmanj dva integrirana projekta z različnih področij, če bodo izpolnjene osnovne zahteve glede kakovosti. Komisija lahko določi dodatne vseevropske tematske porazdelitvene cilje.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Uspeh integriranih projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter nedržavnimi akterji, ki so vključeni v izvajanje ciljev programa LIFE. Zato bi bilo treba uporabiti načela preglednosti in objavljanja odločitev glede oblikovanja, izvajanja, ocenjevanja in spremljanja projektov.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Da bi lahko Komisija opravljala svojo vlogo pri začetku razvoja in izvajanju okoljske in podnebne politike, sredstva iz programa LIFE porabi za podporo zagonu, izvedbi in postavljanju v ospredje okoljske in podnebne politike in zakonodaje, vključno z nakupom blaga in storitev. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, prav tako vključujejo korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije.	(23) Da bi lahko Komisija opravljala svojo vlogo pri začetku razvoja in izvajanju okoljske in podnebne politike, sredstva iz programa LIFE porabi za podporo zagonu, izvedbi in postavljanju v ospredje okoljske in podnebne politike in zakonodaje, vključno z nakupom blaga in storitev. Sprejeti bi bilo treba konkretne ukrepe, da bi spodbudili udeležbo malih in srednjih podjetij v teh razpisih. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, prav tako vključujejo korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije. Komisija bi morala finančna sredstva nameniti tudi za izboljšanje komunikacijskih dejavnosti in informacijskih sistemov v zvezi z izvajanjem vse pomembne okoljske zakonodaje Unije v skladu z njenim sporočilom z dne 7. marca 2012 z naslovom „Boljše zagotavljanje koristi okoljskih ukrepov EU: krepitev zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo“1. To bi moralo kot prvi in nujen ukrep vključevati spletno objavljanje in redno posodabljanje natančnih informacij o tem, ali, kako in kje se v posameznih državah članicah izvajajo in so bile prenesene direktive Unije na področju podnebja in okolja. Tak široko dostopen pregled bo dopolnjeval izvedbeno naravnanost projektov LIFE, zagotavljal uporabne osnovne informacije za načrtovanje projektov in na splošno krepil ozaveščenost državljanov o splošni uporabi prava Unije, njegovem pozitivnem učinku v vsej Uniji in s tem o njegovi pomembnosti. Poleg tega bi moral program LIFE prispevati k izvajanju ukrepa 3c v okviru cilja 1 strategije Unije za biotsko raznovrstnost, v skladu s katerim bodo Komisija in države članice olajšale uveljavljanje direktiv o naravi z zagotovitvijo posebnih programov usposabljanja o Naturi 2000 za sodnike in državne tožilce ter z izboljšanjem zmogljivosti za spodbujanje spoštovanja zakonodaje.
	_____________
	1 COM(2012)0095.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Izkušnje pri preteklih instrumentih so pokazale potrebo po programiranju na večletni podlagi ter po osredotočanju na dejanske prednostne naloge okoljske in podnebne politike in področja ukrepanja. Taki večletni delovni programi morajo biti prožni, da je z njimi mogoče uresničiti cilje in načrte, hkrati pa morajo zagotoviti potrebno stabilnost prednostnih področij, da lahko morebitni vlagatelji načrtujejo, pripravijo in predložijo predloge. Tako ti večletni delovni programi ostanejo veljavni vsaj dve leti in vključujejo prednostne naloge, ki pa niso dokončne.	(25) Izkušnje pri preteklih instrumentih so pokazale potrebo po programiranju na večletni podlagi ter po osredotočanju na dejanske prednostne naloge okoljske in podnebne politike in področja ukrepanja. Taki večletni delovni programi morajo biti prožni, da je z njimi mogoče uresničiti cilje in načrte, hkrati pa morajo zagotoviti potrebno stabilnost prednostnih področij, da lahko morebitni vlagatelji načrtujejo, pripravijo in predložijo predloge. Tako ti večletni delovni programi ostanejo veljavni vsaj tri leta in vključujejo prednostne naloge, ki pa niso dokončne.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Za poenostavitev programa LIFE ter zmanjšanje upravnega bremena za vlagatelje in upravičence je treba v večji meri uporabiti pavšalne zneske, financiranje pa mora biti osredotočeno na posebne kategorije stroškov. Kot splošno pravilo naj bi bile stopnje sofinanciranja 70 % in 80 % v posebnih primerih, s tem pa bi bilo mogoče s programom LIFE zagotoviti nadomestilo za neupravičene stroške in ohraniti učinkovito raven pomoči.	(26) Za poenostavitev programa LIFE ter zmanjšanje upravnega bremena za vlagatelje in upravičence bi bilo treba v večji meri uporabiti pavšalne zneske. Komisija bi morala proučiti uvedbo dvostopenjskega postopka za pripravo vloge za vse projekte in možnosti za pospešitev izbirnega postopka, vključno z zagotovitvijo krajšega obdobja med izbiro in začetkom projekta. Komisija bi si morala tudi prizadevati, da bi na zahtevo omogočila stike med zainteresiranimi vlagatelji in upravičenci projektov, ki se izvajajo na podobnih področjih, za izmenjavo izkušenj v fazi priprave vloge in fazi izvajanja. Komisija bi morala tudi zagotoviti, da se za zavrnitev projekta navedejo podrobni razlogi, ki se sporočijo pred objavo naslednjega razpisa za zbiranje predlogov. Če obstajajo najboljše prakse v okviru drugih skladov, je treba program LIFE po potrebi ustrezno spremeniti.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(26a) Za ohranitev učinkovite ravni pomoči v okviru programa LIFE bi morala biti stopnja sofinanciranja na splošno 50-odstotna, za integrirane projekte in ustrezne projekte tehnične pomoči pa 60-odstotna. Za večjo dostopnost sredstev programa LIFE za države članice z začasnimi proračunskimi težavami bi bilo treba tem državam omogočiti, da zaprosijo za višjo stopnjo sofinanciranja, ki lahko krije do 75 odstotkov upravičenih stroškov. Projekti na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost, ki se ukvarjajo z resno ogroženimi habitati in vrstami, bi morali biti upravičeni do višje stopnje sofinanciranja, ki krije 75 odstotkov upravičenih stroškov.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(26b) Vse neprofitne organizacije in drugi upravičenci projektov, ki jih sofinancira Unija, ne morejo povrniti stroškov DDV v okviru svojih nacionalnih ureditev DDV. Za zagotovitev poštene in enake obravnave vseh upravičencev bi morali biti stroški DDV v okviru programa LIFE upravičeni samo v teh primerih. To ne bi smelo veljati za osebe, ki niso davčni zavezanci, kot so opredeljene v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES. Komisija bi morala na osnovi informacij, ki jih posredujejo države članice, pripraviti javno dostopen pregled pravil o DDV, ki vplivajo na projekte LIFE. Komisija bi morala poročati o višini stroškov DDV, povrnjenih z donacijami za dejavnosti projektov LIFE, v vmesnem in naknadnem poročilu o oceni programa.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Program LIFE in podprograme je treba redno spremljati in ocenjevati na podlagi ustreznih kazalnikov, to pa omogoča izvajanje prilagoditev. Da bi bilo mogoče zagotoviti dokaze o vzporednih koristih, ki jih lahko imata podprograma na podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost, hkrati pa zagotoviti informacije na ravni porabe, je treba v nadzor programa LIFE vključiti tudi spremljanje izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, kot je navedeno v sporočilu o večletnem finančnem okviru. Tako spremljanje se izvaja na podlagi enostavne metodologije z razvrščanjem izdatkov v eno izmed treh kategorij: povezani le s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (obravnavani 100 %), pomembno povezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (obravnavani 40 %) in nepovezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (obravnavani 0 %). Ta metodologija ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, kjer je to ustrezno.	(27) Program LIFE in podprograme bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati na podlagi ustreznih kazalnikov, to pa omogoča izvajanje prilagoditev. Komisija bi morala pri oblikovanju kazalnikov za oceno programov in projektov dati poudarek spremljanju kakovosti na podlagi kazalnikov uspešnosti ter pričakovanih rezultatov in učinkov. Komisija bi morala tudi predlagati način spremljanja dolgoročne uspešnosti projektov, zlasti na področju narave in biotske raznovrstnosti. Da bi bilo mogoče zagotoviti dokaze o vzporednih koristih, ki jih lahko imata podprograma na podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost, hkrati pa zagotoviti informacije na ravni porabe, je treba v nadzor programa LIFE vključiti tudi spremljanje izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, kot je navedeno v sporočilu o večletnem finančnem okviru. Tako spremljanje se izvaja na podlagi enostavne metodologije z razvrščanjem izdatkov v eno izmed treh kategorij: povezani le s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (obravnavani 100 %), pomembno povezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (obravnavani 40 %) in nepovezani s podnebjem/biotsko raznovrstnostjo (obravnavani 0 %). Ta metodologija ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, kjer je to ustrezno.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Glede na dolgoletne izkušnje generalnega direktorata Komisije, odgovornega za okolje, z upravljanjem programa in projektov LIFE ter pozitivno izkušnjo upravičencev programa LIFE z zunanjimi skupinami za spremljanje, je treba vsako spremembo v strukturi upravljanja programa in projektov LIFE temeljito oceniti in zanjo določiti poskusno obdobje. Upravljanje integriranih projektov v okviru podprograma za okolje in projektov na prednostnem področju narava in biotska raznovrstnost mora ostati v pristojnosti generalnega direktorata Komisije, odgovornega za okolje.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Za zagotavljanje enakih pogojev pri izvajanju te uredbe, ki je povezano s sprejetjem večletnih delovnih programov, je treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.	črtano
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov, merila za izvajanje geografske uravnoteženosti „integriranih projektov“ in kazalnike uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(30) Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo v zvezi s sprejetjem in po potrebi revizijo večletnih delovnih programov, določitvijo posebnih tematskih vseevropskih porazdelitvenih ciljev, ki se v programskem obdobju uporabljajo za integrirane projekte, razširitvijo obsega integriranih projektov in spremembo največje dodelitve za te projekte, nadaljnjo določitvijo kazalnikov uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja, ter pripravo seznama resno ogroženih habitatov in vrst. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, s socialnimi partnerji ter lokalnimi in regionalnimi organi. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Vendar bi bilo treba delegirane akte sprejeti le, kadar je to primerno, ob ohranitvi pravice Evropskega parlamenta do zavrnitve ukrepov, ki jih je sprejela Komisija.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „pilotni projekti“ so projekti, pri katerih se uporablja tehnika ali metoda, ki pred tem še ni bila uporabljena ali preskušena ter ki prinaša morebitne okoljske in podnebne prednosti v primerjavi z veljavno najboljšo prakso;	(a) „pilotni projekti“ so projekti, pri katerih se uporablja tehnika ali metoda, ki pred tem še ni bila uporabljena ali preskušena, ki prinaša morebitne okoljske in podnebne prednosti v primerjavi z veljavno najboljšo prakso in ki jo je pozneje v podobnih razmerah mogoče uporabiti v večjem obsegu;
Obrazložitev
Rezultati pilotnih projektov lahko služijo kot zgled drugim lokalnim in regionalnim organom ali za projekte čezmejnega sodelovanja.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 2 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d)„integrirani projekti“ so projekti, pri katerih se na trajnostni način, na velikem ozemeljskem območju, predvsem na regionalni, medregionalni ali nacionalni ravni, izvajajo okoljske, podnebne strategije ali akcijski načrti, ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo Unije in ob upoštevanju drugih aktov Unije ali ki so jih razvili organi držav članic;	(d) „integrirani projekti“ so projekti, pri katerih se na trajnostni način, na velikem ozemeljskem območju, predvsem na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni, izvajajo okoljske, podnebne strategije ali akcijski načrti, predvsem na enem ali več področjih narave, vode, odpadkov, zraka in omilitve podnebnih sprememb ali prilagoditve nanje, ki jih zahteva posebna okoljska ali podnebna zakonodaja Unije ali drugi akti Unije ali ki so jih razvili organi držav članic; Namen integriranih projektov je vključevanje okoljske in podnebne politike v druge politike, predvsem s spodbujanjem usklajene rabe drugih sredstev Unije, nacionalnih in zasebnih sredstev za uresničevanje okoljskih ali podnebnih ciljev in reševanje večjih težav pri izvajanju;
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 2 – točka f (a)(novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa)„projekti za povečanje zmogljivosti“ so projekti, namenjeni za finančno podporo nacionalni ali regionalni kontaktni točki LIFE, ki se državi članici zagotovi največ za dve leti in samo enkrat v programskem obdobju. Na ta način lahko enotne kontaktne točke LIFE v velikem obsegu širijo informacije o programu LIFE potencialnim vlagateljem, vzpostavljajo tesno sodelovanje z upravami drugih skladov Unije, da se poiščejo sinergije s programom LIFE, ter nudijo podporo vlagateljem v postopku priprave vloge, da se zagotovi visoka kakovost projektov. Projekti za povečanje zmogljivosti se izberejo po ločenem postopku obravnave vlog;
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 2 – točka f (b)(novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) „projekti za informiranje, ozaveščenost, izmenjavo in razširjanje“ so projekti, namenjeni za podporo komuniciranju, razširjanju informacij in ozaveščanju na področjih okolja in podnebja. To lahko vključuje tudi medsektorske izmenjave med upravami in/ali zainteresiranimi stranmi za predstavitev uspešnih integriranih projektov in pristopov.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (ba) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) podpreti upravljanje območij, ki so del omrežja Natura 2000, in ohranjanje naravnih vrednot, ki so vključene v to omrežje, zlasti vrste in habitati, ki se obravnavajo prednostno v skladu z zakonodajo Unije;
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) podpreti izvajanje okoljskega akcijskega programa Unije.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S tem pa bo program LIFE prispeval k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020.	S tem pa bo program LIFE prispeval k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev, med drugim, strategije Evropa 2020, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri, načrta 2050 ter energetskega načrta za leto 2050.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) okoljske in podnebne izboljšave, v zvezi s ciljem, navedenim v točki (a) odstavka 1. Okoljske izboljšave se v zvezi s ciljem o zaustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti merijo z odstotkom obnovitve ali zagotovitve ustreznega vodenja omrežja Natura 2000, obsega obnovitve funkcij ekosistemov ter števila in vrst habitatov in živalskih vrst, v katerih se je izboljšalo varstveno stanje;	(a) okoljske in podnebne izboljšave, v zvezi s ciljem, navedenim v točki (a) odstavka 1. Okoljske izboljšave se v zvezi s ciljem o zaustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti merijo z odstotkom obnovitve ali zagotovitve ustreznega vodenja omrežja Natura 2000, obsega obnovitve ali ponovne vzpostavitve funkcij ekosistemov ter števila in vrst habitatov in živalskih vrst, v katerih se je izboljšalo varstveno stanje;
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi s kazalniki uspešnosti glede na njihovo uporabo pri posameznih prednostnih področjih, kot je opredeljeno v večletnih delovnih programih v členu 24.	Komisija ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za nadaljnjo določitev kazalnikov uspešnosti glede na njihovo uporabo pri posameznih prednostnih področjih, kot je opredeljeno v večletnih delovnih programih v členu 24.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje programa LIFE so 3 618 000 000 EUR.	1. V smislu točke 17 predloga Komisije za Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 2011 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju prednostni referenčni finančni okvir za izvajanje programa LIFE za obdobje 2014–2020 znaša [...] EUR, kar je [...] % skupnega zneska odobrenih sredstev za prevzem obveznosti iz uredbe (EU) št. …/… Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) 2 713 500 000 EUR celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za okolje;	(a) [...] EUR, kar je približno75 % celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za okolje;
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) 904 500 000 EUR celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za podnebne ukrepe.	(b) [...] EUR, kar je približno25 % celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za podnebne ukrepe;
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Najmanj 80 % proračunskih sredstev za program LIFE se dodeli inovativnim finančnim instrumentom in projektom, ki se podpirajo z donacijami za dejavnosti iz člena 18.
Obrazložitev
Delež sredstev za dodelitev obema podprogramoma LIFE je le okviren. Kot je navedeno v sporazumnem predlogu spremembe 1 (odstavek 1 e novo), bodo v primeru povečanja celotnega proračuna za program LIFE glede na izvirni predlog Komisije dodatna sredstva uporabljena za dodelitev večjega deleža sredstev podprogramu za okolje, inovativnim finančnim instrumentom in projektom, ki se financirajo z donacijami za dejavnosti.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Od zneska iz odstavka 2a tega člena se integriranim projektom iz točke (d) člena 18 v programskem obdobju dodeli največ 30 %. Navedeni največji odstotni delež se znova oceni v okviru vmesne ocene iz točke (a) člena 27(2). Glede na rezultat ocene in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi z zmanjšanjem, povečanjem ali črtanjem navedenega največjega odstotnega deleža.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sodelovanje tretjih držav v programu LIFE	Sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj ter tretjih držav v programu LIFE.
V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države:	V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države in ozemlja:
	-(a) čezmorske države in ozemlja iz Sklepa 2001/822/ES;
(a) države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);	(a) države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);
(b) države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice;	(b) države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice;
(c) države, za katere velja evropska sosedska politika;	(c) države, za katere velja evropska sosedska politika;
(d) države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 993/1999 z dne 29. aprila 1999, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.	(d) države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 993/1999 z dne 29. aprila 1999, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.
Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvo- in večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje v programih Unije.	Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v Sklepu 2001/822/ES ter ustreznih dvo- in večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje teh držav in ozemelj v programih Unije.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija in države članice zagotovijo, da bo podpora programa LIFE skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter bo dopolnjevala druge instrumente Unije.	1. Komisija in države članice zagotovijo, da bo podpora programa LIFE skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter bo dopolnjevala druge instrumente Unije, hkrati pa zagotovijo tudi izvajanje ukrepov za poenostavitev.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d) in podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba CFS).	3. Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi dejavno in skupno zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in/ali Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d), in z določitvijo prednostnih okvirov ukrepanja iz člena 8 Direktive 92/43/EGS, ter podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba CFS). Države članice morajo v svojih pogodbah o partnerstvu iz člena 14 Uredbe (EU) št. .../... (uredba o splošnih določbah) navesti mehanizme, ki bodo na nacionalni in regionalni ravni omogočali usklajevanje med programom LIFE in drugimi sredstvi iz uredbe (EU) št. .../... (uredba o splošnih določbah).
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8-a
	Prepoznavnost programa LIFE
	Upravičenec, ki usklajuje, in pridruženi upravičenci promovirajo projekt programa LIFE in njegove rezultate, pri čemer vedno omenijo prejeto podporo Unije. Logotip LIFE, kot je določen v Prilogi, se uporabi pri vseh komunikacijskih dejavnostih in se pojavi na oglasnih deskah na strateških mestih, ki so vidna javnosti. Vse trajno blago, pridobljeno v okviru programa LIFE, nosi logotip LIFE, razen če Komisija ne odloči drugače.
Obrazložitev
Logotip LIFE je zelo uspešen pri zagotavljanju prepoznavnosti financiranja Unije na področju okolja in podnebja ter je odličen za promocijo prispevka Unije za ohranjanje narave in okoljske dejavnosti na terenu. Zato ga je smiselno omeniti v uredbi.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Integrirani projekti
	1. Integrirani projekti se uporabljajo kot konkreten instrument za vključitev okoljskih in podnebnih ciljev v splošne odhodke Unije v skladu s strategijo Evropa 2020. Zagotavljajo vzorčne primere za učinkovito in dobro usklajeno izvajanje na področjih, na katerih to države članice in/ali regije najbolj potrebujejo.
	2. Integrirani projekti so usmerjeni zlasti v področja, kot so narava, voda, odpadki, zrak ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihova ublažitev. Glede na njihovo uspešnost po vmesni oceni iz točke (a) člena 27(2) in razpoložljiva finančna sredstva se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi z dodajanjem področij, ki jih pokrivajo integrirani projekti.
	3. Usklajenost z drugimi finančnimi viri Unije in njihova mobilizacija je osrednji element integriranih projektov in se zato spodbuja.
	4. Integrirani projekti se upravljajo na ustrezni upravni in teritorialni ravni, da obravnavajo zadevno področje in mobilizirajo dodatna sredstva Unije oziroma nacionalna, regionalna ali zasebna sredstva. Integrirani projekti vključujejo in so dostopni za zainteresirane strani.
	5. Komisija in države članice aktivno podpirajo in omogočajo razvoj integriranih projektov, med drugim s projekti tehnične pomoči, dejavnostmi izmenjave, kot so obiski uspešnih integriranih projektov, seminarjev in delavnic, ki jih organizira Komisija, ali drugimi dejavnostmi komuniciranja in obveščanja.
	6. V skladu s členom 19(3) se zagotovi geografska uravnoteženost integriranih projektov. Države članice si prizadevajo, po potrebi ob podpori projekta tehnične pomoči LIFE, da v obdobju financiranja LIFE, kot je navedeno v členu 1, pripravijo in predlagajo najmanj en integrirani projekt.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– biotska raznovrstnost;	– narava in biotska raznovrstnost,
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaj 50 % proračunskih sredstev, dodeljenih za projekte, ki so podprti z donacijami za dejavnosti iz podprograma za okolje, je namenjenega projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.	2. Vsaj 75 % proračunskih sredstev, dodeljenih za projekte, ki so podprti z donacijami za dejavnosti iz podprograma za okolje, je namenjenega projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.
(Povezano s predlogom spremembe odstavka 1 člena 4)
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je povezan s povišanjem proračuna programa LIFE, da bi znašal 1 % celotnega proračuna EU, pri čemer bi povišanje prispevalo predvsem k vodenju območij Nature 2000.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 10 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izboljšanje baze znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje okoljske politike in zakonodaje Unije ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na okolje v Uniji in zunaj nje.	(c) izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje okoljske politike in zakonodaje Unije ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na okolje v Uniji in zunaj nje.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 11 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prioritetni cilji za prednostno področje biotska raznovrstnost	Prioritetni cilji za prednostno področje narava in biotska raznovrstnost
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 11 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Posebni cilji podprograma za okolje za prednostno področje biotska raznovrstnost so zlasti:	Posebni cilji podprograma za okolje za prednostno področje narava in biotska raznovrstnost so zlasti:
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 11 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izboljšanje baze znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje politike in zakonodaje Unije na področju biotske raznovrstnosti ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost v Uniji in zunaj nje.	(c) izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje politike in zakonodaje Unije na področju biotske raznovrstnosti ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost v Uniji in zunaj nje.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 12 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujanje ciljno usmerjenega posredovanja rezultatov projekta zainteresiranim stranem in potencialnim bodočim vlagateljem v regijah, ki so najprimernejše za posamezno tematiko in ki bi jim deljenje pozitivnih izkušenj najbolj koristilo;
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 15 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za prilagajanje ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;	(b) izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ekosistemskih ukrepov za prilagajanje ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 15 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) olajšati razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za prilagajanje in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;	(c) olajšati razvoj in izvajanje integriranih ekosistemskih pristopov, kot so strategije za prilagajanje in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 15 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje.	(d) prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje in ki se osredotočajo na ekosistemske pristope.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 18 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;	(d) integrirane projekte;
Obrazložitev
Zgoščenost besedila. Prednostna področja integriranih projektov so bila omenjena že v členu 2 (opredelitev pojmov) in členu 8a (novo).
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 18 – točka e (a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) projekte za povečanje zmogljivosti v skladu s členom 19(2a);
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 18 – točka (g)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) projekte za informiranje, ozaveščenost in razširjanje;	(g) projekte za informiranje, ozaveščenost, izmenjavo in razširjanje;
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) so v interesu Unije, s tem ko precej prispevajo k uresničevanju enega izmed ciljev programa LIFE, kot je določeno v členu 3;	(a) so v interesu Unije, s tem ko precej prispevajo k uresničevanju enega izmed splošnih ciljev programa LIFE, kot je določeno v členu 3, ter posebnih ciljev za prednostna področja iz členov 10, 11, 12, 14, 15 in 16;
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede pogojev za uporabo meril, navedenih v odstavku 1(a), da bi tako prilagodila merila posebnim prednostnim področjem, kot je določeno v členih 9 in 13.	črtano
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kjer je to mogoče, projekti, financirani s programom LIFE, spodbujajo sinergije med različnimi cilji, hkrati pa spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil.	2. Kjer je to mogoče, projekti, financirani s programom LIFE spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil in sinergije med različnimi cilji. Nobeden od projektov znotraj enega prednostnega področja ne sme ogroziti okoljskih in podnebnih ciljev drugega prednostnega področja.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Izbira financiranja za vse projekte, razen integrirane projekte iz točke (d) člena 18, temelji na prednostih in kakovosti v skladu z odstavkom 1 tega člena.
	Če se državi članici v dveh zaporednih letih dodelita manj kot dva projekta, je upravičena do posebne tehnične pomoči, kot so ciljno usmerjene delavnice za podporo pri pripravi visokokakovostnih projektov za naslednje leto, in lahko zaprosi za projekt za povečanje zmogljivosti v skladu s točko (ea) člena 18. Države članice, ki so v programskem obdobju 2007–2013 prejele veliko manj sredstev, kot je bilo zanje določeno v okvirnih nacionalnih dodelitvah, lahko prav tako zaprosijo za projekt za povečanje zmogljivosti.
	Komisija zagotovi razširjanje rezultatov najuspešnejših projektov in se pri tem, če je ustrezno, posebej osredotoči na države članice, ki jim je bilo na zadevnem področju dodeljeno najmanj projektov.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Da bi Komisija spodbudila uravnoteženo porazdelitev projektov, vodi javno dostopen register financiranja projektov LIFE, razdeljenega po državah članicah, in zagotovi informacije o okvirnih nacionalnih dodelitvah za obdobji 2014–2017 in 2018–2020, in sicer na podlagi naslednjih meril:
	(1) podprogram za okolje:
	(a) prebivalstvo
	(i) celotno prebivalstvo posamezne države članice. Za to merilo se uporabi ponder 45 %; ter
	(ii) gostota prebivalstva posamezne države članice, do višine dvakratne povprečne gostote prebivalstva v Uniji. Za to merilo se uporabi ponder 5 %;
	(b) narava in biotska raznovrstnost
	(i) skupna površina območij, pomembnih za Unijo, za vsako državo članico, izražena kot delež skupne površine območij, pomembnih za Unijo. Za to merilo se uporabi ponder 25 %; ter
	(ii) delež ozemlja države članice, ki ga pokrivajo območja, pomembna za Unijo, glede na delež ozemlja Unije, ki ga pokrivajo območja, pomembna za Unijo. Za to merilo se uporabi ponder 25 %;
	(2) podprogram za podnebne ukrepe:
	(i) celotno prebivalstvo posamezne države članice kot delež celotnega prebivalstva Unije. Za to merilo se uporabi ponder 50 %;
	(ii) BDP na prebivalca v obratnem sorazmerju, da se pokaže solidarnost z manj uspešnimi državami. Za to merilo se uporabi ponder 50 %.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Učinkovita razdelitev izplačanega financiranja LIFE v zvezi z okvirnimi nacionalnimi dodelitvami je del poročila o vmesni oceni iz točke (a) člena 27(2). Države članice, ki so prejele veliko manj sredstev, kot je bilo zanje določeno v okvirnih nacionalnih dodelitvah, lahko zaprosijo za projekt za povečanje zmogljivosti.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, kjer je to ustrezno, ti projekti pa spodbujajo, kjer je to mogoče, usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.	3. Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, ti projekti pa spodbujajo usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.
Komisija v postopku dodeljevanja integriranih projektov zagotovi geografsko uravnoteženost v skladu z načeli solidarnosti in porazdelitve prizadevanj. Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede meril za uporabo geografske uravnoteženosti na vsakem posameznem tematskem prednostnem področju, določenem v točki (d) člena 18.	Komisija v postopku dodeljevanja integriranih projektov zagotovi geografsko uravnoteženost v skladu z načeli solidarnosti in porazdelitve prizadevanj. Pri tem:
	(a) lahko vsaka država članica v celotnem programskem obdobju in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji upravičenosti iz odstavka 1, prejme financiranje za najmanj dva integrirana projekta na dveh različnih področjih, opredeljenih v členu 8a(2);
	(b) se vse druge integrirane projekte oceni in razdeli na podlagi njihove kakovosti. Komisija je tudi pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi z določitvijo posebnih vseevropskih ciljev glede tematske porazdelitve, ki se v programskem obdobju uporabljajo za integrirane projekte.
Obrazložitev
Ker je koncept integriranih projektov nov in se za njihovo načrtovanje zahteva poseben pristop, je zelo pomembno, da v naslednjem programskem obdobju LIFE vse države članice dobijo izkušnje s tovrstnimi projekti. Zato se predlaga, naj bo vsaka država članica upravičena do financiranja vsaj treh integriranih projektov, ki se morajo nanašati na različna področja.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Za projekte za povečanje zmogljivosti Komisija določi poseben hitri postopek za oddajo vlog in izbor, ki ne sme biti daljši od treh mesecev po oddaji vloge.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija prek ustreznih medijev in z ustrezno tehnologijo redno objavlja sezname projektov, financiranih iz programa LIFE, vključno s kratkim opisom ciljev in doseženih rezultatov ter povzetkom porabljenih sredstev. Komisija tudi olajša usklajevanje končanih oziroma potekajočih projektov z novimi projektnimi upravičenci, vlagatelji ali zainteresiranimi stranmi na istem področju.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Najvišja stopnja sofinanciranja projektov, navedenih v členu 18, je 70 % upravičenih stroškov. Izjemoma je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte, navedene v točkah (d) in (f) člena 18, 80 % upravičenih stroškov.	1. Najvišja stopnja sofinanciranja projektov, navedenih v členu 18, je 50 % upravičenih stroškov.
	Izjemoma:
	(a) je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte, navedene v točkah (d) in (f) člena 18, 60 % upravičenih stroškov;
	(b) Države članice z začasnimi proračunskimi težavami, kot je opisano v Uredbi (EU) št. …/… [uredba o skupnih določbah], lahko zaprosijo za višjo stopnjo, ki znaša do 75 % upravičenih stroškov;
	(c) najvišja stopnja sofinanciranja v okviru prednostnega področja „narava in biotska raznovrstnost“ za resno ogrožene habitate in vrste je 75 %. Komisija je v skladu s členom 30 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s pripravo seznama teh habitatov in vrst. Ta seznam temelji na prednostnih habitatih in vrstah za izvajanje Direktive 92/43/EGS, upoštevajoč posodabljanje v skladu z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami, pa tudi na vrstah ptic, ki jih kot prednostne za financiranje opredeli odbor, ustanovljen v skladu s členom 16 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic1.
	_______________
	1 UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
Obrazložitev
Komisija predlaga višjo stopnjo sofinanciranja, ki naj bi nadomestila predlagano omejitev upravičenosti DDV in stroškov zaposlenih za nedoločen čas. Predloga 6 in 7 ponovno uvajata to upravičenost. Precejšnje zvišanje stopnje sofinanciranja bi bilo mogoče samo na račun skupnega števila projektov in učinka vzvoda instrumenta LIFE.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. DDV ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18.	2. DDV načeloma ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18. Zneski DDV so upravičeni strošek, če se ne povrnejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o DDV in jih plača upravičenec, ki ni zavezanec za DDV, kot je opredeljeno v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES Sveta z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost1. Vse države članice Komisijo do začetka veljavnosti te uredbe obvestijo o nacionalni zakonodaji o DDV, o subjektih, ki imajo pravico do odbitka, ter o primerih, ko se DDV povrne. Komisija te informacijo objavi in navede znesek DDV, povrnjen za projekte LIFE po državah članicah kot del vmesnih in naknadnih poročil o oceni programa iz člena 27(2).
	_______________
	1 UL L 347 11.12.2006, str.1.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri projektih iz člena 18 se stroški za vse upravičence, vključno s stroški plač javnih uslužbencev, štejejo kot upravičeni stroški samo, če so povezani s stroški dejavnosti, ki jih upravičenec ne bi izvajal, če ne bi prevzel zadevnega projekta. Ustrezno osebje je posebej dodeljeno zadevnemu projektu po urni postavki ali za določen ali nedoločen čas. Vsota prispevkov javnih organizacij (kot upravičencev, ki usklajujejo, in/ali pridruženih upravičencev) k projektu presega najmanj 2 % zneska stroškov plač javnih uslužbencev, odgovornih za projekt.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– se bo z nakupom izboljšala, ohranila in obnovila celovitost omrežja Natura 2000, opredeljena v členu 3 Direktive 92/43/EGS;	– se bo z nakupom izboljšala, ohranila in obnovila celovitost omrežja Natura 2000, opredeljena v členu 3 Direktive 92/43/EGS, med drugim z boljšo povezljivostjo prek ustvarjanja koridorjev, prehodnih habitatov in drugih delov zelene infrastrukture;
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 22 – točka e (a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) obveščanje o izvajanju, vključno s prenosom, če je ustrezno, vse pomembne okoljske in podnebne zakonodaje Unije;
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sprejme večletne delovne programe za podprograme. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).	1. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi s sprejetjem večletnih delovnih programov za program LIFE. Komisija pri pripravi večletnih delovnih programov zagotovi ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsak večletni delovni program traja vsaj dve leti in v skladu s cilji iz člena 3 določa:	2. Vsak večletni delovni program traja vsaj tri leta in v skladu s cilji iz člena 3 določa:
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija ponovno pregleda, kjer je to potrebno, večletne delovne programe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).	3. Vsak večletni delovni program traja vsaj tri leta in ga je mogoče podaljšati, če tematske prednostne naloge, ki so v njem opredeljene, še vedno veljajo. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da znova pregleda, kjer je to potrebno, večletne delovne programe, najkasneje do vmesnega pregleda programa LIFE.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija redno spremlja in poroča o izvajanju programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo. Prav tako pregleda sinergije med programom LIFE in drugimi dopolnilnimi programi Unije, predvsem pa med njegovimi podprogrami.	1. Komisija redno spremlja in poroča o izvajanju programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo. Prav tako pregleda sinergije med programom LIFE in drugimi dopolnilnimi programi Unije, predvsem pa med njegovimi podprogrami.
	Komisija redno objavlja najbolj zgovorne rezultate različnih projektov, financiranih v okviru programa LIFE, da bi olajšala izmenjavo izkušenj in dobrih praks po vsej Uniji.
2. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:	2. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
(a) najpozneje do 30. septembra 2017 zunanje poročilo o vmesni oceni programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno s kakovostnimi in količinskimi vidiki njegovega izvajanja, zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, ter njegovo dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, uresničevanjem ciljev pri vseh ukrepih (na ravni rezultatov in vplivov, kjer je to mogoče), učinkovitostjo izrabe virov in njegovo evropsko dodano vrednost, da bi bilo tako mogoče podaljšati, spremeniti ali prekiniti izvajanje ukrepov. Ocena lahko dodatno obravnava možnosti za poenostavitev, njegovo interno in zunanjo skladnost, ustreznost vseh ciljev, pa tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva tudi oceno rezultatov dolgoročnih vplivov predhodnika tega programa. Poročilu so priložene pripombe Komisije, vključno z načinom, na katerega naj bodo upoštevane ugotovitve vmesne ocene pri izvajanju programa LIFE, predvsem pa pri pripravi večletnih delovnih programov;	(a) najpozneje do 30. junija 2017 zunanje poročilo o vmesni oceni programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno s kakovostnimi in količinskimi vidiki njegovega izvajanja, zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, obsegom, v katerem so bile dosežene sinergije med cilji ter njegovo dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, uresničevanjem ciljev pri vseh ukrepih (na ravni rezultatov in vplivov, kjer je to mogoče), učinkovitostjo izrabe virov in njegovo evropsko dodano vrednost, da bi bilo tako mogoče podaljšati, spremeniti ali prekiniti izvajanje ukrepov. Ocena lahko dodatno obravnava možnosti za poenostavitev, njegovo interno in zunanjo skladnost, ustreznost vseh ciljev, pa tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva tudi oceno rezultatov dolgoročnih vplivov predhodnika tega programa. Poročilu so priložene pripombe Komisije, vključno z načinom, na katerega naj bodo upoštevane ugotovitve vmesne ocene pri izvajanju programa LIFE, predvsem pa pri pripravi večletnih delovnih programov. Poročilo o vmesni oceni vsebuje ali ima priloženo podrobno oceno obsega in kakovosti povpraševanja po integriranih projektih ter njihovega načrtovanja in izvajanja. Posebna pozornost je namenjena njihovemu doseženemu ali pričakovanemu uspehu pri mobilizaciji drugih sredstev Unije, zlasti ob upoštevanju koristi zaradi večje usklajenosti z drugimi instrumenti Unije za financiranje, koliko so bile vključene zainteresirane strani in koliko bodo integrirani projekti pokrili prejšnje tradicionalne projekte LIFE. Navedeni oceni se lahko priložijo ustrezni predlogi za prilagoditev celotnega finančnega deleža, ki je na voljo za integrirane projekte v okviru programa LIFE, iz člena 4(2b) in obsega integriranih projektov iz člena 8a(2) te uredbe;
(b) najpozneje do 31. decembra 2023 zunanje in neodvisno naknadno poročilo o oceni, ki vključuje izvajanje in rezultate programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov za podnebje in biotsko raznovrstnost, obsegom uresničitve ciljev celotnega programa LIFE in vsakega njegovega posameznega podprograma ter prispevkom programa LIFE k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020.	(b) najpozneje do 31. decembra 2023 zunanje in neodvisno naknadno poročilo o oceni, ki vključuje izvajanje in rezultate programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov za podnebje in biotsko raznovrstnost, obsegom uresničitve ciljev celotnega programa LIFE, , in vsakega njegovega posameznega podprograma, obsegom, v katerem so bile dosežene sinergije med različnimi cilji, ter prispevkom programa LIFE k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. V naknadnem poročilu o oceni bi morali tudi preučiti, kolikor je mogoče, ekonomske koristi, dosežene s programom LIFE, pa tudi učinek in dodano vrednost za udeležene skupnosti.
3. Komisija v skladu s tem členom zagotovi, da so rezultati opravljenih ocen javno dostopni.	3. Komisija v skladu s tem členom zagotovi, da so rezultati opravljenih ocen javno dostopni.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Postopek v odboru	črtano
1. Komisiji pomaga Odbor za program LIFE za okoljske in podnebne ukrepe.
Odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek velja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Obrazložitev
Če se sprejmejo spremembe, ki črtajo ali nadomestijo izvedbene akte z delegiranimi akti, člen o postopku v odboru ni potreben.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3(2), 19(1) in 19(3) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].	2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 4(2b), člena 8a(2), člena 19(3), člena 20(1), člena 24(1) in člena 24(3) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Evropski parlament in Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz členov 3(2), 19(1) in 19(3). Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Evropski parlament in Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz člena 3(2), člena 4(2b), člena 8a(2), člena 19(3), člena 20(1), člena 24(1) in člena 24(3). Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 3(2), 19(1) in 19(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in tudi Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok lahko podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(2), členom 4(2b), členom 8a(2), členom 19(3), členom 20(1), členom 24(1) ali členom 24(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in tudi Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok lahko podaljša za dva meseca.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 31. decembrom 2013 na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007, se do njihovega zaključka še naprej uporablja navedena uredba in ustrezajo v njej navedenim tehničnim določbam. Odbor iz člena 29(1) nadomesti odbor iz Uredbe (ES) št. 614/2007 od datuma uveljavitve te uredbe.	1. Za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 31. decembrom 2013 na podlagi Uredbe (ES) št. 614/2007, se do njihovega zaključka še naprej uporablja navedena uredba in ustrezajo v njej navedenim tehničnim določbam.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Priloga (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	PRILOGA
	Logotip LIFE
Obrazložitev
Povezano s predlogom spremembe, ki uvaja člen 8-a (novo). Logotip LIFE je zelo uspešen pri zagotavljanju prepoznavnosti financiranja Unije na področju okolja in podnebja ter je odličen za promocijo prispevka Unije za ohranjanje narave in okoljske dejavnosti na terenu. Zato ga je smiselno omeniti v uredbi.

• [1]     UL C 191, 29.6.2012, str. 111.
• [2]     UL C 277, 13.9.2012, str. 61.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.

OBRAZLOŽITEV

LIFE je v zadnjih dvajsetih letih dosegel precejšen uspeh kot sredstvo za obravnavanje okoljskih in podnebnih izzivov, s katerimi se srečujejo evropski državljani. Je majhen, toda ustrezno usmerjen in učinkovit instrument, ki ga zelo cenijo lokalne, regionalne in nacionalne javne uprave, nevladne organizacije, raziskovalne ustanove ter mala in srednje velika podjetja. S proračunskega vidika je uspešnost tega programa zelo zadovoljiva, stopnja izvajanja pa nenehno precej nadpovprečna.

Proračun in glavna usmeritev

Glede na navedeno je očitno, da je delež za program LIFE iz predloga Komisije v višini 0,3 % celotnega proračuna EU nesorazmerno majhen v primerjavi z izzivi in priložnostmi, ki jih zastavlja prehod v trajnostno, nizkoogljično družbo, gospodarno z viri in z bogato biotsko raznovrstnostjo. Naložbe, ki jih podpira Parlament v trenutnih pogajanjih o pomembnih sredstvih EU v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, bodo vplivale na razvoj EU v najmanj naslednjih dveh desetletjih. Poročevalka zato poudarja, da je treba zagotoviti, da te naložbe podpirajo politike in strategije, ki jih zagovarja Parlament, na primer v časovnem okviru za Evropo, gospodarno z viri, načrtu za nizkoogljično gospodarstvo ali strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

Parlament je v svoji resoluciji o strategiji EU za biotsko raznovrstnost izrazil razočaranje v zvezi s predlaganimi sredstvi za novi program LIFE in zavzel stališče, da izzivi, obravnavani v načrtu za ohranitev biotske raznovrstnosti in narave, zahtevajo precejšnje povečanje sredstev, dodeljenih temu programu. Poleg tega navaja, da so samo prednosti, ki jih zagotavlja omrežje Natura 2000, ocenjene na 200–300 milijard EUR, pri čemer se neposredno podpira skupno približno od 4,5 do 8 milijonov delovnih mest.

Dodelitev ustreznega proračuna programu LIFE in opazen delež v splošni porabi EU bo pomembno znamenje, da EU resno jemlje svoje okoljske in podnebne zaveze. Poročevalka v skladu s splošnim pristopom Parlamenta k pogajanjem o večletnem finančnem okviru v tem poročilu ni navedla točnih predlogov glede zneska proračuna za program LIFE. Vendar navedeni argumenti jasno zahtevajo precejšnje povečanje. Program LIFE bi moral pokrivati najmanj 10 % finančnih potreb omrežja Natura 2000, brez zmanjšanja izdatkov za druga področja. Sedanji proračun bi bilo treba povečati za najmanj 5 % v skladu z zahtevo iz resolucije Parlamenta o večletnem finančnem okviru. Tega bi bilo treba dodatno povečati za znesek, ki ga mora oceniti Komisija, za kritje novo predlaganih elementov programa LIFE, tj. podprograma za podnebne spremembe in integrirane projekte.

Geografska uravnoteženost in tehnična pomoč

Izbira projektov LIFE temelji predvsem na njihovi kakovosti in prispevku k evropski dodani vrednosti, pri čemer se upoštevata zlasti njihov potencial za ponazoritev oziroma prenosljivost ter učinek na okolje oziroma podnebje. Izkušnje iz predhodnih obdobij programa LIFE so razkrile razlike med državami članicami pri črpanju razpoložljivih sredstev programa LIFE. Nekatere države ali regije so večkrat pripravile visokokakovostne projekte in si zagotovile sredstva za sofinanciranje, zato so skupno prejele več podpore iz programa LIFE. To velja celo za zapleteni sistem okvirnih nacionalnih dodelitev, ki je bil uveden v okviru programa LIFE+ (2007–2013).

Osupljive razlike pri dodelitvi projektov bo nedvomno treba obravnavati v novi uredbi LIFE. Toda, ali so nacionalne dodelitve pravi instrument za zagotovitev take porazdelitve? Ali naj sklad Unije v imenu evropske solidarnosti ogrozi kakovost projektov, njihov potencial prenosljivosti, ohranitveno vrednost ter zahtevane rezultate in učinke za vso EU samo zato, da se zagotovi, da vsaka država prejme svoj delež?

Poročevalka meni, da evropska solidarnost in porazdelitev prizadevanj pomenita nekaj drugega: državam članicam in regijam z nizko stopnjo izbora projektov je treba zagotoviti podporo, katere cilj je doseči boljšo kakovost projektov. Ta bi se morala zagotavljati v obliki ciljno usmerjenih delavnic in usposabljanja, vključevati pa bi morala tudi storitve svetovanja za posamezne projekte. Poročevalka predlaga, naj Komisija olajša take izmenjave med uspešnimi potekajočimi ali končanimi projekti in prijavitelji projektov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je proaktivna pomoč, ki jo zagotavljajo nacionalne in regionalne kontaktne točke LIFE, ključni dejavnik ugodno rešenih vlog. Poročevalka zato predlaga, naj se dopusti časovno omejena podpora za povečanje zmogljivosti, ki se zagotovi kontaktnim točkam LIFE na področjih ali v regijah z zelo nizkim izkoristkom projektov.

Koncept geografske uravnoteženosti presega nacionalno razdelitev. To skupaj z načelom solidarnosti pomeni, da bi morale imeti regije, ekosistemi, sektorji ali drugače opredeljeni subjekti, ki imajo edinstveno evropsko vrednost ali morajo nositi posebno breme, prednost pri izbiri projektov. To se lahko nanaša na varstvo prednostnih vrst ali strnjena naselja z resnimi težavami z onesnaževanjem zraka. Za zagotovitev tega v programu LIFE niso potrebni dodatni mehanizmi. Ti pomisleki bi morali biti in so že sestavni del vsakega izbirnega postopka in bi morali prinesti dodatne točke za dodelitev projektov. Poročevalka za povečanje jasnosti in okrepitev tega solidarnostnega elementa predlaga, naj se v uredbi LIFE doda ustrezna določba.

Ker je koncept integriranih projektov nov in se za njihovo načrtovanje zahteva poseben pristop, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je po mnenju vaše poročevalke zelo pomembno, da bodo vse države članice v naslednjem programskem obdobju LIFE dobile izkušnje s tovrstnimi projekti. Poročevalka zato predlaga, naj bo vsaka država članica upravičena do financiranja vsaj treh integriranih projektov, ki se morajo nanašati na različna področja.

Stopnja sofinanciranja

Drugo pomembno ozko grlo, ki vpliva na zmanjšano črpanje sredstev programa LIFE v več državah članicah, je težava pri zagotavljanju sredstev za sofinanciranje. Poročevalka zato predlaga, naj bodo gospodarsko manj razvite regije upravičene do 75-odstotnega sofinanciranja. Po njenem mnenju bo to dodatno spodbudilo regije, ki to najbolj potrebujejo, da zaprosijo za financiranje programa LIFE, navsezadnje pa jim bo omogočilo, da uporabijo strokovno znanje iz programa LIFE za naložbe, povezane z okoljem in podnebjem.

Poročevalka dvomi, da bi se stopnja sofinanciranja lahko na splošno zvišala, saj bi bilo to očitno mogoče samo na račun skupnega števila projektov in porazdelitve mreže LIFE v celotni EU. Veliko visokokakovostnih projektov se trenutno izvaja na podlagi 50-odstotnega sofinanciranja. Splošno zvišanje stopnje sofinanciranja bi lahko ogrozilo učinek vzvoda in to kritično maso projektov, ki zagotavlja koristne rezultate in pridobivanje izkušenj.

In končno, prizadevanja držav članic za vzpostavitev mehanizmov za zagotovitev sredstev za sofinanciranje so se skupaj s krepitvijo njihovega sistema kontaktnih točk LIFE izkazala za poglavitna pri zagotavljanju uspešnosti projektov LIFE. Komisija bi zato morala spodbujati države članice k izmenjavi najboljše prakse v zvezi s temi strukturami.

Upravičenost in poenostavitev

Vprašanje upravičenosti stroškov in poenostavitve je treba obravnavati ločeno od stopnje sofinanciranja in v okviru revizije finančne uredbe.

Kljub razlikam v strukturi upravljanja sredstev EU morajo biti osnovna pravila enaka. Očitno je, da je treba širiti najboljšo prakso pri postopkih za pripravo vloge, upravljanju in spremljanju donacij, da se razbremenijo vse strani.

Če upravičenci projektov, razen oseb, ki niso zavezanci za DDV[1], ne morejo dobiti povrnjenih stroškov za davek na dodano vrednost (DDV) v okviru svojih nacionalnih ureditev, bi morali biti navedeni stroški DDV upravičeni v okviru programa LIFE. To bo zagotovilo pošteno in enako obravnavo vseh upravičencev. Zato poročevalka meni, da je nesprejemljivo, da deli majhnega proračuna LIFE odtekajo nazaj v proračun držav članic. Moralo bi biti vsaj jasno, kako posamezne države izvajajo povračilo DDV in kakšen je letni znesek stroškov DDV, povrnjen za projekte LIFE.

Stroški osebja, zaposlenega za nedoločen čas, bi morali biti na splošno upravičeni v okviru programa LIFE, da se zagotovi stalna strokovna usposobljenost. Hkrati pa bi bilo treba čim večji delež donacij za projekte usmeriti v konkretne izdatke v zvezi s projektom, kot so ukrepi za ohranjanje. Upravljanje javnih dobrin, kot sta narava in okolje, je ena od ključnih nalog javnih uprav. Poročevalka zato meni, da je primerno, da se iz proračuna EU ne povrnejo stroški javnih uslužbencev, ki sodelujejo pri projektih LIFE. Do povračila pa bi morali še vedno biti upravičeni stroški osebja, ki se zaposli dodatno za dejavnosti projektov LIFE.

Integrirani projekti

Integrirani projekti v okviru programa LIFE so konkretno poglavitno orodje. Njihov cilj je skupaj z drugimi sredstvi EU podpreti izvajanje pomembne okoljske zakonodaje, kot so načrti za ravnanje z odpadki ali načrti upravljanja povodij, podnebne strategije ali prednostni okviri ukrepanja za upravljanje območij Natura 2000 – vse z velikimi možnostmi za ustvarjanje delovnih mest in rast. Ti projekti lahko tudi precej prispevajo k učinkoviti uporabi sredstev.

Poročevalka odločno podpira to novo vrsto projektov, ki jih je predlagala Komisija. Vendar predlagana uredba v zvezi s tem konceptom ni popolnoma jasna. Zato je poročevalka uvedla nov, poseben člen o integriranih projektih, vključno z mehanizmi za pomoč državam članicam pri izvajanju tega novega pristopa v praksi. Glede na omejene izkušnje z integriranimi projekti bi bilo te treba uvajati postopno in jih podrobno proučiti ob vmesni oceni programskega obdobja LIFE.

Integrirani projekti bodo koristili drugim sredstvom, saj bodo povečali njihove zmogljivosti črpanja za odhodke, povezane z okoljem, in jih usmerili v pomembne izzive pri izvajanju. Lahko tudi spodbujajo vzpostavljanje konstruktivnega in trajnega sodelovanja med različnimi sektorji uprav, kar bo okrepilo povezanost porabe EU. Za uresničitev teh prednosti v praksi je treba v začetni fazi opredeliti dejavnosti, ki se lahko dopolnijo z drugimi sredstvi EU. Poročevalka je predlagala ustrezne spremembe v uredbi o splošnih določbah.

• [1]  Kot so opredeljene v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES.

MNENJE Odbora za proračun (6.9.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
(COM(2011)0874 – C7‑0498/2011 – 2011/0428(COD))

Pripravljavka mnenja: Helga Trüpel

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Tveganja, ki izhajajo iz degradacije okolja in podnebnih sprememb, predstavljajo nekatere najresnejše in najdolgoročnejše izzive, s katerimi se sooča Evropska unija. Boj proti podnebnim spremembam in prizadevanje za večjo odpornost Unije na tveganja, ki so povezana z njimi, mora biti ena izmed temeljnih prednostnih nalog naših političnih prizadevanj. Kot je zapisano v strategiji Evropa 2020, so nujno potrebni odločnejši politični ukrepi.

Kljub preteklim prizadevanjem Unije na področju okoljske in podnebne politike še vedno ostajajo veliki izzivi, na katere se je treba nujno odzvati. Izzivi, povezani z okoljem in podnebjem, se v dosedanjih prizadevanjih niso obravnavali na zadovoljiv in celovit način. Poleg tega se okoljska in podnebna zakonodaja v Uniji še vedno izvaja neenako in v mnogih primerih nezadostno, s čimer se obstoječe okoljske in podnebne težave še utrjujejo.

Evropska komisija je za spoprijemanje s temi izzivi določila proračunski okvir znotraj naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, katerega sestavni del je tudi okoljevarstveno delovanje. Poleg tega je predviden pristop vključevanja okoljskih vprašanj, katerega namen je zagotoviti, da se bodo okoljski cilji odražali v vseh glavnih instrumentih in politikah ter da bodo te politike pozitivno prispevale k prizadevanjem Unije za doseganje okoljskih ciljev.

Taka prizadevanja pa je treba dopolniti z ločenim instrumentom financiranja, ki bo namenjen izključno področju podnebja in okolja. Parlament priznava to potrebo in je v resoluciji o večletnem finančnem okviru z dne 8. junija 2011 poudaril pomen „ločenega instrumenta financiranja“ za področje okolja in podnebja.

V obdobju med letoma 2007 in 2013 je takšen ciljno usmerjen finančni instrument zagotavljal program LIFE+. Kot edini ločeni finančni instrument Unije, usmerjen na to področje, se je v teh letih izkazal kot nepogrešljiv del prizadevanj Unije za boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja. Program LIFE+ je bil večkrat ovrednoten kot izjemno uspešen. Poudarjena sta bila njegova velika evropska dodana vrednost in znaten učinek vzvoda.

V okviru programa LIFE se zaradi omejenih finančnih virov, ki so v njem na razpolago, ni mogoče celovito odzvati na okoljske in podnebne izzive, s katerimi se sooča Unija. Program pa lahko ima pomembno vlogo kot katalizator tako pri oblikovanju politik kot pri njihovem izvajanju ter lahko zagotovi dragoceno podporo za dejavnejšo in učinkovitejšo izmenjavo rešitev in primerov najboljše prakse.

Nadaljevanje programa LIFE+ v obdobju 2014–2020 je nepogrešljivo, bistveno pa je, da se program znatno okrepi, tudi kar zadeva finančna sredstva.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da brez zadostnih dodatnih sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru Unija ne bo mogla izpolniti obstoječih prednostnih nalog politik, zlasti tistih, ki so povezane s strategijo Evropa 2020, in novih nalog iz Lizbonske pogodbe, ter se ne bo mogla odzivati na nepredvidene dogodke; poudarja, da se lahko za uresničevanje dogovorjenih ciljev Unije in obveznosti ter načela solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti;
	____________
	1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Predlog spremembe  2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponavlja, da bodo v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bi Uniji omogočili uresničevanje njenih sedanjih političnih prednostnih nalog in novih nalog iz Lizbonske pogodbe ter odzivanje na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti;
	______________
	1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Predlog spremembe  3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 poudaril, da je bil program LIFE+ uspešno izveden in se je izkazal za pomembnega pri varovanju biotske raznovrstnosti in okolja. Evropski parlament je poudaril potrebo po nadaljevanju dobro pripravljenih programov za naravo in biotsko raznovrstnost, da se dosežejo okoljski cilji EU, zlasti za programa LIFE+ in NATURA 2000;
Predlog spremembe  4 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1d. poudarja, da je ocena finančnega učinka predloga za zakonodajni organ le okvirna in da ne more biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki bo določila večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) S temi programi financiranja Unije ni mogoče obravnavati vseh posebnih potreb okoljskih in podnebnih ukrepov. Za okoljske in podnebne ukrepe so potrebni posebni pristopi, ki odpravljajo neenako vključevanje njihovih ciljev v prakse držav članic, neenakomerno in nezadostno izvajanje zakonodaje v državah članicah ter premajhno razširjanje in spodbujanje ciljev politike. Primerno je nadaljevati s programom LIFE, ki ga ureja Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) in sprejeti novo uredbo. S to uredbo mora biti vzpostavljen namenski program financiranja okoljskih in podnebnih ukrepov („program LIFE“).	(3) S temi programi financiranja Unije ni mogoče obravnavati vseh posebnih potreb okoljskih in podnebnih ukrepov. Za okoljske in podnebne ukrepe so potrebni posebni pristopi, ki odpravljajo neenako vključevanje njihovih ciljev v prakse držav članic, neenakomerno in nezadostno izvajanje zakonodaje v državah članicah ter premajhno razširjanje in spodbujanje ciljev politike. Primerno je nadaljevati s programom LIFE, ki ga ureja Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) in sprejeti novo uredbo. S to uredbo bi moral biti vzpostavljen namenski program financiranja okoljskih in podnebnih ukrepov („program LIFE“). Da bi imelo financiranje Unije odločilen učinek, bi bilo treba ustvariti tesne sinergije med programom LIFE in drugimi programi Unije.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Ta uredba bi morala določiti finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa, ki bodo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 predloga Komisije za Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 2011 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, program LIFE spodbuja projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Pri podprogramu za okolje morajo biti ti projekti osredotočeni predvsem na izvajanje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnih poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, predvidenih v členu 8 iste direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter zakonodaje o odpadkih in zraku. Čeprav so ti projekti osredotočeni na navedene teme, bodo večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. namenjeni okoljskim prednostim in krepitvi zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, predvsem pa pri Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Te vrste projektov je mogoče predvideti pri drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebni ukrepi morajo biti navedeni projekti predvsem usmerjeni na strategije in akcijske načrte za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev. Te vrste projektov morajo biti namenjene le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih, regionalnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE mora izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije, s tem ko zagotavlja strateško osredotočenost na podnebje in okolje.	(21) Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, program LIFE spodbuja projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Pri podprogramu za okolje morajo biti ti projekti osredotočeni predvsem na izvajanje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnih poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, predvidenih v členu 8 iste direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter zakonodaje o odpadkih in zraku. Čeprav so ti projekti osredotočeni na navedene teme, bodo večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. namenjeni okoljskim prednostim in krepitvi zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, predvsem pa pri Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Te vrste projektov je mogoče predvideti pri drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebni ukrepi morajo biti navedeni projekti predvsem usmerjeni na strategije in akcijske načrte za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev. Te vrste projektov morajo biti namenjene le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih, regionalnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE bi moralo izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije, s tem ko bi zagotavljalo strateško osredotočenost na podnebje in okolje, hkrati pa tudi zagotoviti učinkovite poenostavitve postopkov.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje programa LIFE so 3 618 000 000 EUR.	1. V smislu točke 17 predloga Komisije za Medinstitucionalni sporazum z dne 29. junija 2011 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju finančna sredstva za izvajanje programa LIFE za obdobje 2014–2020, ki predstavljajo primarni finančni okvir, znašajo [...] EUR.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) 2 713 500 000 EUR celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za okolje;	(a) [...] EUR, kar ustreza 75 % celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za okolje;
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) 904 500 000 EUR celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za podnebne ukrepe.	(b) [...] EUR, kar ustreza 25 % celotnih finančnih sredstev, navedenih v odstavku 1, je dodeljenih podprogramu za podnebne ukrepe.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija in države članice zagotovijo, da bo podpora programa LIFE skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter bo dopolnjevala druge instrumente Unije.	1. Komisija in države članice zagotovijo, da bo podpora programa LIFE skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter bo dopolnjevala druge instrumente Unije, hkrati pa zagotovijo tudi izvajanje ukrepov za poenostavitev.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. DDV ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18.	2. DDV na splošno ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18. V primeru projektnih upravičencev, ki v skladu z ureditvijo DDV v zadevni državi članici niso upravičeni do povračila stroškov DDV, se stroški DDV še vedno štejejo kot upravičeni. Vendar pa se ta izjema ne uporablja za osebe, ki niso davčni zavezanci, kot je določeno v členu 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Obrazložitev
Whereas the Commission's initiative to exempt the VAT from the eligible cost does in principle deserve support as it limits the backflow of money from the LIFE programme into the budgets of the respective member state, this newly introduced rules risks to become a considerable obstacle for a certain groups of beneficiaries, especially for the group of non-profit organizations, to carry out projects und the LIFE programme. Especially because such beneficiaries have in the past made a valuable contribution to the success of the LIFE programme their future access must not be endangered. In case of the beneficiary being a non-taxable person in the sense of Council Directive 2006/112/EC, namely states, regional and local government authorities and other bodies governed by public law, it shall under all circumstances be excluded form this advantageous provision.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Stroški za zaposlene za nedoločen čas niso upravičeni stroški, kadar gre za javne uslužbence, zaposlene v javnih organih. V drugih primerih so stroški za zaposlene za nedoločen čas upravičeni, če izvirajo iz dejavnosti, povezane s projektom LIFE.
Obrazložitev
The Commission's initiative to exempt the cost of permanent staff from the eligible cost risks to become a considerable obstacle for small and medium sized non-governmental organisations to carry out projects. Especially because such beneficiaries have in the past made a valuable contribution to the success of the LIFE programme their future access must not be endangered. The cost of permanent staff shall therefore be eligible if there is an existing link to the LIFE funded project, meaning that it is a cost which the beneficiary would not have been facing had he not taken on the LIFE funded project. In case of public entities being the beneficiaries of LIFE funds this advantageous exception shall however not apply.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) najpozneje do 30. septembra 2017 zunanje poročilo o vmesni oceni programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno s kakovostnimi in količinskimi vidiki njegovega izvajanja, zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, ter njegovo dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, uresničevanjem ciljev pri vseh ukrepih (na ravni rezultatov in vplivov, kjer je to mogoče), učinkovitostjo izrabe virov in njegovo evropsko dodano vrednost, da bi bilo tako mogoče podaljšati, spremeniti ali prekiniti izvajanje ukrepov. Ocena lahko dodatno obravnava možnosti za poenostavitev, njegovo interno in zunanjo skladnost, ustreznost vseh ciljev, pa tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva tudi oceno rezultatov dolgoročnih vplivov predhodnika tega programa. Poročilu so priložene pripombe Komisije, vključno z načinom, na katerega naj bodo upoštevane ugotovitve vmesne ocene pri izvajanju programa LIFE, predvsem pa pri pripravi večletnih delovnih programov;	(a) najpozneje do 30. junija 2017 zunanje poročilo o vmesni oceni programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno s kakovostnimi in količinskimi vidiki njegovega izvajanja, zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, ter njegovo dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, uresničevanjem ciljev pri vseh ukrepih (na ravni rezultatov in vplivov, kjer je to mogoče), učinkovitostjo izrabe virov in njegovo evropsko dodano vrednost, da bi bilo tako mogoče podaljšati, spremeniti ali prekiniti izvajanje ukrepov. Ocena lahko dodatno obravnava možnosti za poenostavitev, njegovo interno in zunanjo skladnost, ustreznost vseh ciljev, pa tudi prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva tudi oceno rezultatov dolgoročnih vplivov predhodnika tega programa. Poročilu so priložene pripombe Komisije, vključno z načinom, na katerega naj bodo upoštevane ugotovitve vmesne ocene pri izvajanju programa LIFE, predvsem pa pri pripravi večletnih delovnih programov;

POSTOPEK

Naslov	Vzpostavitev programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0874 – C7-0498/2011 – 2011/0428(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.12.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 15.12.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Helga Trüpel 6.2.2012
Datum sprejetja	6.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Richard Ashworth, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Isabelle Durant, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Derek Vaughan, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Da Graça Carvalho, Edit Herczog, Jürgen Klute, Constanze Angela Krehl, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Luigi Berlinguer

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.6.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
(COM(2011)0874 – C7‑0498/2011 – 2011/0428(COD)

Pripravljavec mnenja: Gaston Franco

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Program LIFE od leta 1992 služi kot inkubator inovativnih izkušenj, znanja in ozaveščenosti o okolju. Pomaga pri izboljševanju izvajanja evropske okoljske zakonodaje. Zaradi izteka programa LIFE+ smo potrebovali učinkovitejši instrument, ki bo bolj prilagojen okoljskim izzivom našega časa.

Splošni pristop in integrirani projekti

Zaradi proračunskih omejitev, potrebnih v času krize, pripravljavec mnenja pozdravlja razumno in sorazmerno povečanje sredstev, ki so bila dodeljena programu LIFE za obdobje 2014–2020 ob upoštevanju vključitve podnebnega dela v skupni proračun.

Glavna novost novega programa so integrirani projekti. Ti velikopotezni in strukturni projekti so oblikovani v skladu s celostnim okoljskim pristopom in temeljijo na sinergiji med proračunom Skupnosti, nacionalnimi instrumenti in dodatnimi sredstvi javnih in zasebnih sektorjev.

Čeprav je zamisel o povezovanju privlačna, se lahko zgodi, da bodo ti projekti zmanjšali sicer želeno poenostavitev programa. Izvajanje se zdi zapleteno, ker postopki, časovni razporedi in pogoji različnih skladov niso enaki ter ker pojem dopolnjevanja ni vključen v vse uredbe o skladih. Ker obstaja tveganje, da bi ta ali drugi sklad zavrnil program, bi morala Komisija ponuditi dodatna jamstva za zagotovitev dobrega poteka vseh programov, ne da bi bila zato ogrožena pravila o konkurenci v različnih postopkih dodelitve finančnih sredstev.

Integrirani projekti se bodo uporabljali za financiranje obsežnih ukrepov, ki jih bodo izvajali zlasti lokalni in regionalni organi, kot so na primer načrti o podnebju. Vendar je treba paziti, da zato ne bodo žrtvovani tradicionalni projekti, ki so dokazali koristnost programa LIFE na terenu in prispevali k njegovi priljubljenosti.

Komisija bi morala za vse projekte LIFE izboljšali izmenjavo izkušenj, obširneje objavljati rezultate in olajšati izmenjavo dobrih praks, da se ti projekti ne bi vrteli v zaprtem krogu.

Prednostna področja dejavnosti

Naj jih nekaj naštejemo:

– ekološki koridorji, prednostni habitati in vrste, morsko okolje, hrup, mestno okolje (podprogram za okolje);

– energetska učinkovitost (na primer javna razsvetljava), les za proizvodnjo energije, pridobivanje energije iz odpadkov, spodbujanje goriva tretje generacije (podprogram za podnebje).

Ekološke inovacije in zasebni sektor

Program LIFE mora poleg programa Obzorje 2020 še naprej financirati ekološke inovacije.

Program LIFE mora poleg uresničevanja cilja izvajanja zakonodaje podpreti inovativne in eksperimentalne pristope, zlasti za preskušanje novih tehnologij in postopkov na podnebnem in okoljskem področju.

Dati mora jasno usmeritev zasebnemu sektorju, da bi ga spodbudil k razvoju odličnih ukrepov, in tako služiti kot gibalo ekoloških inovacij zlasti za mala in srednja podjetja.

Čezmejno sodelovanje in vključitev čezmorskih držav in ozemelj

Čezmejni projekti LIFE si v EU zaslužijo največjo pozornost. Kar zadeva mednarodno sodelovanje, pripravljavec mnenja pozdravlja dejstvo, da so do projektov upravičene tudi sosednje države, zlasti države južnega Sredozemlja, zaradi nujnosti okoljskih in podnebnih izzivov v tej regiji.

Čeprav so najbolj oddaljene regije lahko postopoma pristopile k programu LIFE, njihovo sodelovanje še vedno ostaja omejeno in bi ga bilo treba okrepiti. Izključitev čezmorskih držav in ozemelj, ki so sicer odvisni od štirih držav članic EU, ostaja nerazumljiva, saj skupaj z najbolj oddaljenimi regijami sestavljajo edinstveno mrežo na svetu, ki se razteza po vseh svetovnih oceanih in skriva zaklade biotske raznovrstnosti.

Upravičenost stroškov

Pripravljavec mnenja razume interes za to, da bi DDV in stroški osebja, zaposlenega za nedoločen čas, postali neupravičeni, da bi tako poenostavili finančno poslovodenje in olajšali postopke nadzora. Vendar bi to ustvarilo preveč omejitev in neenakosti pri upravičencih. Razmislek o teh stroških ne sme biti omejen na instrument LIFE.

Ohranitev upravičenosti stroškov osebja, zaposlenega za nedoločen čas, bi omogočila ohranitev delovnih mest in razpolaganje z osebjem, ki pozna zadeve. Poleg tega se zdi težko vmešavati se v odločitve, ki jih upravičenci do donacij sprejmejo o organizaciji in zaposlovanju.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Glede na sporočilo z otoka Reunion iz julija 2008 in v skladu s sklepi Sveta z dne 10. decembra 2011, v katerem Komisijo in države članice poziva, naj spodbujajo skupni pristop k varstvu narave v vsej Uniji, tudi najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in ozemljih držav članic, pa tudi glede na sporočilo Komisije z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, v katerem si Komisija prizadeva za razširitev in spodbuditev pobude BEST (pobuda za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih), bi morale biti čezmorske države in ozemlja zmožni sodelovati v programih Unije po pogojih iz Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti1.
	_____________
	1 UL L 314, 30.11.2001, str. 1.
Obrazložitev
Program LIFE je treba odpreti za vsa evropska čezmorska ozemlja (tudi za najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja), da bi zaščitili ta ozemlja, ki so med najbolj kritičnimi območji svetovne biotske raznovrstnosti.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Okoljske in podnebne potrebe morajo biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE mora torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Obzorje 2020. Komisija in države članice to dopolnjevanje zagotovijo na vseh ravneh. Na ravni Unije je treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim vodenjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, predvsem za spodbujanje financiranja ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. S programom LIFE je prav tako treba spodbujati izvajanje okoljskih in podnebnih raziskav ter rezultate inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega mora zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje.	(10) Okoljske in podnebne potrebe bi morale biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE bi moral torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Obzorje 2020. Komisija in države članice to dopolnjevanje zagotovijo na vseh ravneh. Na ravni Unije bi bilo treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim vodenjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, predvsem za spodbujanje financiranja ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Da se zagotovita pravna jasnost in praktična izvedljivost integriranih projektov, bi moralo biti sodelovanje med skladi Unije in integriranimi projekti izrecno določeno v Uredbi (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne ../../… [o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006]1. Vzpostaviti bi bilo treba konkretne ureditve za uvedbo sodelovanja na zgodnji stopnji, da bi se pri sestavljanju partnerskih pogodb in operativnih programov upoštevale prednosti integriranih projektov. S programom LIFE bi bilo prav tako treba spodbujati izvajanje okoljskih in podnebnih raziskav ter rezultate inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega bi moral zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije. Usklajevanje je potrebno za preprečevanje podvajanja financiranja, pa tudi zaradi zagotovitve, da se ne bi zmanjšale neto finančne naložbe za doseganje ciljev, zapisanih v tej uredbi.
	____________
	1 COM(2011)0615
Obrazložitev
Integrirani projekti so zelo obetavno in konkretno orodje za poenostavitev. Če naj bodo tudi praktično izvedljivi, je že na začetku potrebno dobro sodelovanje med upravo skladov skupnega strateškega okvira in projekti LIFE. Pri oblikovanju partnerstev in operativnih programov je treba izkoristiti potencial za povečanje stroškovne učinkovitosti proračuna EU in za boljše izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje prek integriranih projektov. Glede na ponavljajoče se zahteve Parlamenta o vključitvi načela trajnosti v vse evropske sklade bi bilo treba sodelovanje s programom LIFE jasno zapisati v uredbo o skupnih določbah.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (v nadaljnjem besedilu: „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“) so določeni mejniki in ukrepi, ki jih Unija potrebuje za prehod na pot k trajnostni rasti z učinkovito rabo virov. Prednostno področje okolje in učinkovitost rabe virov mora zato podpirati učinkovito izvajanje okoljske politike Unije v javnih in zasebnih sektorjih, predvsem v okoljskih sektorjih, vključenih v Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in sicer z lajšanjem razvoja in izmenjave novih rešitev in najboljših praks. Ne sme pa vključevati tistih dejavnosti okoljskih inovacij, ki se prekrivajo s pobudo Obzorje 2020.	(12) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (v nadaljnjem besedilu: „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“) so določeni mejniki in ukrepi, ki jih Unija potrebuje za prehod na pot k trajnostni rasti z učinkovito rabo virov. Prednostno področje okolje in učinkovitost rabe virov mora zato podpirati učinkovito izvajanje okoljske politike Unije v javnih in zasebnih sektorjih, predvsem v okoljskih sektorjih, vključenih v Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in sicer z lajšanjem razvoja in izmenjave novih rešitev in najboljših praks. V sinergiji s programom Obzorje 2020 in brez poseganja v posebnosti vsakega od teh programov je namen programa LIFE financirati inovativne ekološke in predstavitvene dejavnosti. Tako bo prispeval k povečanju dinamike sektorja ekoloških tehnologij in zelenega gospodarstva, kar je cilj strategije Evropa 2020.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Prednostno področje omejevanje podnebnih sprememb mora okrepiti razvoj in izvajanje politike in zakonodaje Unije, povezane s podnebjem, predvsem v zvezi s spremljanjem in poročanjem o toplogrednih plinih, s politikami, povezanimi z izrabo zemljišč, spremembo izrabe zemljišč in gozdarstvom, sistemom za trgovanje z emisijami, prizadevanji držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitostjo, prevozom in gorivom, varovanjem ozonskega plašča in fluoriranimi plini.	(16) Prednostno področje omejevanje podnebnih sprememb bi moralo okrepiti razvoj in izvajanje politike in zakonodaje Unije, povezane s podnebjem, predvsem v zvezi s spremljanjem in poročanjem o toplogrednih plinih, s politikami, povezanimi z izrabo zemljišč, spremembo izrabe zemljišč in gozdarstvom, sistemom za trgovanje z emisijami, prizadevanji držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, energijo iz obnovljivih virov v mestih, na kmetijskih območjih, na goratih ali odmaknjenih območjih, predelavo odpadkov, proizvodnjo bioplina, energetsko učinkovitostjo, javno razsvetljavo, prevozom in gorivom, zlasti gorivom tretje generacije, varovanjem ozonskega plašča in fluoriranimi plini.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V Evropi in svetu je že mogoče opaziti prve posledice podnebnih sprememb, kot so skrajne vremenske razmere, ki povzročajo poplave in suše, ter dvigovanje temperatur in morske gladine. Prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam mora okrepiti prilagajanje takim vplivom na prebivalstvo, gospodarske sektorje in regije, da bi bilo tako mogoče s sprejetjem posebnih prilagoditvenih ukrepov in strategij zagotoviti prožnejšo Unijo. Ukrepi na tem področju dopolnjujejo ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s finančnim instrumentom za civilno zaščito.	(17) V Evropi in svetu je že mogoče opaziti prve posledice podnebnih sprememb, kot so skrajne vremenske razmere, ki povzročajo poplave in suše, dvigovanje temperatur in morske gladine ter širjenje invazivnih tujih vrst. Prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam bi moralo okrepiti prilagajanje takim vplivom na prebivalstvo, gospodarske sektorje in regije, da bi bilo tako mogoče s sprejetjem posebnih prilagoditvenih ukrepov in strategij zagotoviti prožnejšo Unijo. Ukrepi na tem področju dopolnjujejo ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s finančnim instrumentom za civilno zaščito in do prihodnjega posebnega instrumenta za invazivne tuje vrste, ki je predviden v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov, merila za izvajanje geografske uravnoteženosti „integriranih projektov“ in kazalnike uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(30) Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov in kazalnikov uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Obrazložitev
Prednost je treba dati sistemu izbiranju le na podlagi ustreznosti namesto na podlagi geografske uravnoteženosti, da se zagotovi pravična in resnično evropska konkurenca, ki bo spodbujala projekte z visoko dodano vrednostjo, katerih rezultati bodo koristili vsej EU.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje programa LIFE so 3 618 000 000 EUR.	1. Finančna sredstva za izvajanje programa LIFE so 3 618 000 000 EUR. Najmanj 78 % proračunskih sredstev, dodeljenih programu LIFE, se uporabi za dotacije za dejavnosti, namenjene projektom.
Obrazložitev
Zaradi varnosti in jasnosti v celotnem obdobju 2014–2020 mora biti porazdelitev proračuna med različne vrste financiranja (dotacije za dejavnosti, dotacije za nevladne organizacije in dotacije za poslovanje) vključena v uredbo, kot velja zdaj.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sodelovanje tretjih držav v programu LIFE	Sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj ter tretjih držav v programu LIFE
V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države:	V programu LIFE lahko sodelujejo naslednje države in ozemlja:
	-(a) čezmorske države in ozemlja iz Sklepa 2001/822/ES;
(a) države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA);	(a) države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);
(b) države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice;	(b) države kandidatke, morebitne kandidatke in države pristopnice;
(c) države, za katere velja evropska sosedska politika;	(c) države, za katere velja evropska sosedska politika;
(d) države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 993/1999 z dne 29. aprila 1999, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.	(d) države, ki so postale članice Evropske agencije za okolje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 993/1999 z dne 29. aprila 1999, ki spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.
Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvo- in večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje v programih Unije.	Tako sodelovanje poteka v skladu s pogoji, določenimi v Sklepu 2001/822/ES ter ustreznih dvo- in večstranskih sporazumih, ki navajajo splošna načela za sodelovanje teh držav in ozemelj v programih Unije.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d) in podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba CFS)..	3. Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d), in z oblikovanjem prednostnega okvira ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS, ter podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba CFS)..
Obrazložitev
Program LIFE bi moral strateško prispevati k financiranju omrežja Natura 2000. Za prednostno ukrepanje je pomembno oblikovati nacionalne ali regionalne načrte v skladu z zahtevami direktive o habitatih.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– biotska raznovrstnost,	– narava in biotska raznovrstnost,
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 10 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpora uporabe, razvoja, preskušanja in ponazarjanja integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov in zraka;	(b) podpora uporabe, razvoja, preskušanja in ponazarjanja integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov, zraka, hrupa in mestnega okolja;
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 11 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prioritetni cilji za prednostno področje biotska raznovrstnost	Prioritetni cilji za prednostno področje narava in biotska raznovrstnost
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 11 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Posebni cilji podprograma za okolje za prednostno področje biotska raznovrstnost so zlasti:	Posebni cilji podprograma za okolje za prednostno področje narava in biotska raznovrstnost so zlasti:
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 11 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpora nadaljnjega razvoja, izvajanja in vodenja omrežij Natura 2000, ki je vzpostavljeno v členu 3 Direktive 92/43/EGS, predvsem uporaba, razvoj, preskušanje in ponazoritev integriranih pristopov za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, navedenih v členu 8 Direktive 92/43/EGS;	(b) podpora nadaljnjega razvoja, izvajanja in vodenja omrežij Natura 2000, ki je vzpostavljeno v členu 3 Direktive 92/43/EGS, predvsem uporaba, razvoj, preskušanje in ponazoritev integriranih pristopov za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, navedenih v členu 8 Direktive 92/43/EGS in s katerimi bi prispevali k ohranjanju ekoloških koridorjev;
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 11 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) razvoj morskega omrežja Natura 2000 in zagotovitev, da bo tesno povezano z ukrepi iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter iz Direktive 2008/56/ES;
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V primeru projektov, ki so del podprograma za podnebne ukrepe, si je treba prizadevati za kar največjo sinergijo z drugimi okoljskimi cilji, zlasti kar zadeva hkratne ukrepe v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 18 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;	(d) integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka, hrupa, mestnega okolja ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, kjer je to ustrezno, ti projekti pa spodbujajo, kjer je to mogoče, usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.	3. Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, ti projekti pa spodbujajo, kjer je to mogoče, usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v postopku dodeljevanja integriranih projektov zagotovi geografsko uravnoteženost v skladu z načeli solidarnosti in porazdelitve prizadevanj. Komisija ima pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 30 glede meril za uporabo geografske uravnoteženosti na vsakem posameznem tematskem prednostnem področju, določenem v točki (d) člena 18.	Komisija v postopku dodeljevanja integriranih projektov zagotovi, da so projekti izbrani na podlagi ustreznosti.
Obrazložitev
Prednost bi bilo treba dati sistemu izbiranju le na podlagi ustreznosti namesto na podlagi geografske uravnoteženosti, da se zagotovi pravična in resnično evropska konkurenca, ki bo spodbujala projekte z visoko dodano vrednostjo, katerih rezultati bodo koristili celotni EU.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. DDV ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18.	2. DDV šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18, tako kot stroški za stalno zaposlene.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 24 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) razporeditev sredstev med posameznimi prednostnimi področji in med različnimi vrstami financiranja v podprogramu;	črtano
Obrazložitev
Dodelitev sredstev ne sme biti določena a priori, da nekatera področja ne bi ostala brez finančnih sredstev. Prednost je treba dati prožnejšemu pristopu.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 24 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
c) tematske prednostne naloge za projekte, ki bodo financirani v obdobju trajanja večletnega delovnega programa;	c) okvirne tematske prednostne naloge za projekte, ki bodo financirani v obdobju trajanja večletnega delovnega programa;
Obrazložitev
Dodelitev sredstev ne sme biti določena a priori, da nekatera področja ne bi ostala brez finančnih sredstev. Prednost je treba dati prožnejšemu pristopu.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija redno spremlja in poroča o izvajanju programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo. Prav tako pregleda sinergije med programom LIFE in drugimi dopolnilnimi programi Unije, predvsem pa med njegovimi podprogrami.	1. Komisija spremlja in letno poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju programa LIFE in njegovih podprogramov, vključno z zneskom izdatkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo. Prav tako pregleda sinergije med programom LIFE in drugimi dopolnilnimi programi Unije, predvsem pa med njegovimi podprogrami.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija redno objavlja najbolj zgovorne rezultate različnih projektov, financiranih v okviru programa LIFE, da bi olajšala izmenjavo izkušenj in dobrih praks po vsej Evropski uniji.

POSTOPEK

Naslov	Vzpostavitev programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0874 – C7-0498/2011 – 2011/0428(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.12.2011
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 15.12.2011
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Gaston Franco 20.1.2012
Obravnava v odboru	24.4.2012
Datum sprejetja	31.5.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	53 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Marisa Matias, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Patrizia Toia, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Francesco De Angelis, Ioan Enciu, Vicente Miguel Garcés Ramón, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Seán Kelly, Holger Krahmer, Zofija Mazej Kukovič, Vladimír Remek
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Franziska Keller

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (17.7.2012)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
(COM(2011)0874 – C7‑0498/2011 – 2011/0428(COD))

Pripravljavec mnenja: Patrice Tirolien

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Program LIFE je glavni instrument za neposredno financiranje politike Skupnosti na področju varovanja okolja, biotske raznovrstnosti in prilagajanja podnebnim spremembam.

Komisija je v svoj predlog o večletnem finančnem okviru vključila ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, zato so bila na novo opredeljena sredstva za ta program, katerega cilji so osrednji del strategije EU 2020. Večje osredotočanje na okoljsko politiko je bistveno za trajnostno rast v Uniji.

Pripravljavec mnenja v celoti podpira prizadevanja Komisije za večjo sinergijo med programom LIFE in kohezijskimi skladi, zlasti s pilotnimi pobudami, okrepitvijo večletnega načrtovanja ali uvedbo integriranih projektov. Vendar so potrebna pojasnila glede učinkovitosti zbliževanja med programi, ki se upravljajo zelo različno.

Meni, da bi z izključitvijo stroškov DDV in stroškov za zaposlene iz financiranja projekta dosegli ravno nasprotni učinek od želenega, saj bi takšen ukrep negativno vplival na uresničevanje ciljev poenostavitve in okrepitve tehničnih in upravnih zmožnosti nosilcev projektov. Bistveno je tudi, da se v čim večji meri ohranijo nekatera temeljna načela, ki so blizu finančnim pravilom kohezijske politike.

Kar zadeva sporno vprašanje geografske uravnoteženosti pri izbiri projektov, pripravljavec mnenja podpira povečanje stopnje sofinanciranja za geografsko prikrajšane regije in tiste z zelo občutljivimi ekosistemi.

Čeprav mora program LIFE nadgrajevati dinamiko lokalnih projektov, lahko integrirani projekti prispevajo k večjemu poznavanju tega programa in uskladitvi z drugimi področji delovanja Unije. Zato morajo biti geografsko bolj uravnoteženi, da jih bodo lahko vse države članice v celoti izkoristile. Tovrstno delovanje bi lahko znatno okrepilo učinek vzvoda programa LIFE. Glede na to pripravljavec mnenja predlaga, da se za te projekte namenijo občutno višja finančna sredstva in da se program LIFE upošteva pri oblikovanju strateškega okvira Skupnosti.

Meni, da je treba okrepiti pristop po območjih, zato so vloženi predlogi sprememb v zvezi z večjim upoštevanjem morskega okolja in zbliževanjem s področji zunanjega delovanja Unije. Zaželeno je, da bi bil jasno priznan status nosilcev projektov v čezmorskih državah in ozemljih zaradi njihovega okrepljenega partnerstva z EU in pripadnostjo državam članicam.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Ker škodljivi vplivi na okolje in podnebje pogosto izvirajo iz dejavnosti držav v bližini Unije, bi bilo treba posebno pozornost posvetiti zunanjim mejam, čezmorskim državam in ozemljem ter najbolj oddaljenim regijam, da bi zagotovili potrebna strateška jamstva in preprečili škodo za okolje. Glede na to, da najbolj oddaljene francoske regije niso vključene v Naturo 2000, ker v Direktivah 92/43/ES in 2009/147/ES njihove živalske in rastlinske vrste ter habitati niso upoštevani oziroma našteti; ob upoštevanju sporočila z otoka Reunion iz julija 2008 in v skladu s sklepi Sveta z dne 10. decembra 2011, v katerem Komisijo in države članice poziva, naj spodbujajo skupni pristop k varstvu narave v vsej Uniji, tudi najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in ozemljih držav članic, pa tudi glede na sporočilo Komisije z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, v katerem se je Komisija zavezala razširitvi in spodbujanju pobude za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih (BEST), bi morala ta uredba kot del podprograma za okolje dodeliti biotski raznovrstnosti in ekosistemskim storitvam v najbolj oddaljenih regijah, omenjenih v členu 349 PDEU, status posebnega stalnega prednostnega področja ter tako okrepiti pripravljalni ukrep BEST, ki se je začel izvajati leta 2011 in se je doslej izkazal kot zelo uspešen; in v skladu s členom 58 Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o čezmorskem združenju)1 so čezmejne države in ozemlja upravičene do sredstev iz programov Skupnosti v skladu s pravili in cilji programov in sistemov, ki veljajo za države članice, s katerimi so povezane čezmejne države in ozemlja.
	_________________
	1 UL L 314, 30.11.2001, str. 1.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Okoljske in podnebne potrebe morajo biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE mora torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Obzorje 2020. Komisija in države članice to dopolnjevanje zagotovijo na vseh ravneh. Na ravni Unije je treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim vodenjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, predvsem za spodbujanje financiranja ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. S programom LIFE je prav tako treba spodbujati izvajanje okoljskih in podnebnih raziskav ter rezultate inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega mora zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje.	(10) Okoljske in podnebne potrebe morajo biti vključene v politike in dejavnosti Unije. Program LIFE bi moral torej dopolnjevati druge programe financiranja Unije, tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Obzorje 2020. Komisija in države članice bi morale to dopolnjevanje zagotoviti na vseh ravneh. Na ravni Unije bi bilo treba dopolnjevanje zagotoviti z vzpostavitvijo strukturnega sodelovanja med programom LIFE in deljenim vodenjem programov financiranja Unije v skupnem strateškem okviru, predvsem za spodbujanje financiranja ukrepov, ki dopolnjujejo integrirane projekte ali podpirajo uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Za zagotovitev pravne jasnosti in praktične izvedljivosti integriranih projektov programa LIFE bi bilo treba sodelovanje med drugimi skladi Unije in integriranimi projekti izrecno določiti v Uredbi (EU) št. .../... [uredba o skupnih določbah]. Vzpostaviti bi bilo treba posebno ureditev za uvedbo sodelovanja na zgodnji stopnji, zato da bi se pri sestavljanju partnerskih pogodb in operativnih programov ali programov za razvoj podeželja upoštevale prednosti integriranih projektov. S programom LIFE bi bilo prav tako treba spodbujati izvajanje okoljskih in podnebnih raziskav ter rezultate inovacij pobude Obzorje 2020. V sklopu tega bi moral zagotavljati možnosti sofinanciranja projektov z jasnimi okoljskimi in podnebnimi koristmi, da bi bilo tako mogoče zagotoviti sinergije. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Ključni izzivi Unije so še naprej zaustavitev in zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje učinkovitosti sredstev, skupaj s pomisleki glede okolja in zdravja. Zaradi teh izzivov so potrebna okrepljena prizadevanja na ravni Unije, s katerimi bo mogoče zagotoviti rešitve in najboljše prakse, ki bodo pomagale pri uresničevanju sporočila Komisije „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: „strategija Evropa 2020“).. Poleg tega je ključnega pomena za uresničevanje okoljskih ciljev tudi izboljšano upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in vključevanjem zainteresiranih strani. Zato mora imeti podprogram za okolje pri ukrepih tri prednostna področja: okolje in učinkovitost rabe virov, biotska raznovrstnost ter okoljsko upravljanje in informacije. Zagotovljeno mora biti, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot le enem izmed teh prednostnih področji in da bodo vključevali sodelovanje več kot le ene države članice.	(11) Ključni izzivi Unije so še naprej zaustavitev in zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje učinkovitosti sredstev, skupaj s pomisleki glede okolja in zdravja. Zaradi teh izzivov so potrebna okrepljena prizadevanja na ravni Unije, s katerimi bo mogoče zagotoviti rešitve in najboljše prakse, ki bodo pomagale pri uresničevanju sporočila Komisije „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: „strategija Evropa 2020“). Poleg tega je za uresničevanje okoljskih ciljev bistveno tudi izboljšano upravljanje, predvsem s krepitvijo ozaveščenosti in vključevanjem zainteresiranih strani. Za uresničitev teh ciljev bi morala Unija, ki priznava temeljni pomen ohranitve biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah, potrditi prostovoljno shemo za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe BEST v tistih najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU, za katere zakonodaja EU na področju varstva okolja (direktivi 92/43/ES in 2009/147/ES) ne velja, zato bi morala črpati iz izkušenj, pridobljenih pri politiki Unije za ohranjanje narave, zlasti pri mreži Natura 2000. Zato bi moral imeti podprogram za okolje pri ukrepih štiri prednostna področja: okolje in učinkovitost rabe virov, biotska raznovrstnost, okoljsko upravljanje in informacije ter pobuda BEST v najbolj oddaljenih regijah. Zagotovljeno bi moralo biti, da bodo lahko projekti, financirani s programom LIFE, prispevali k uresničevanju posebnih ciljev na več kot le enem izmed teh prednostnih področji in da bodo vključevali sodelovanje več kot le ene države članice.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (v nadaljevanju „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“) so določeni cilji za zaustavitev in odpravo izgube biotske raznovrstnosti. Cilji med drugim vključujejo popolno izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, kot tudi ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in njihove funkcije. Program LIFE mora prispevati k uresničevanju teh ciljev. Prednostno področje biotska raznovrstnost mora zato biti osredotočeno na izvajanje in vodenje mreže Natura 2000, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS, predvsem v zvezi s prednostnimi okviri ukrepanja, predvidenimi v členu 8 te direktive, o razvoju in razširjanju najboljših praks v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in v direktivah 2009/147/ES in 92/43/EEG ter tudi o širših izzivih biotske raznovrstnosti, navedenih v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020,	(13) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (v nadaljevanju „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“) so določeni cilji za zaustavitev in odpravo izgube biotske raznovrstnosti. Cilji med drugim vključujejo popolno izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, kot tudi ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in njihove funkcije. Program LIFE mora prispevati k uresničevanju teh ciljev. Prednostno področje biotska raznovrstnost bi moralo biti zato osredotočeno na izvajanje in vodenje mreže Natura 2000, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS, predvsem v zvezi s prednostnimi okviri ukrepanja, predvidenimi v členu 8 te direktive, o razvoju in razširjanju najboljših praks v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in v direktivah 2009/147/ES in 92/43/EEG ter tudi o širših izzivih biotske raznovrstnosti, navedenih v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Prispevek programa LIFE k letnim potrebam po financiranju mreže Natura 2000 bi bilo treba obravnavati in določati v povezavi z odhodki za biotsko raznovrstnost, ki se financirajo iz drugih instrumentov Unije. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 pozval Komisijo in države članice, naj letno zagotovijo najmanj 5800 milijonov EUR s financiranjem Unije in držav članic ter naj se v okviru različnih skladov Unije (na primer sredstva skupne kmetijske politike, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kohezijski skladi in okrepljeni sklad LIFE+) zagotovijo ustrezna sredstva, z boljšim usklajevanjem in večjo povezanostjo med navedenimi skladi, med drugim s konceptom integriranih projektov, s čimer se bo povečala preglednost za različne regije, ki bodo prejela sredstva Unije.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Za optimalno izrabo sredstev iz programa LIFE bi bilo treba spodbujati sinergijo med ukrepi za zaščito biotske raznovrstnosti in ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb, zlasti s spodbujanjem projektov za ohranitev lokalnih ekosistemov.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Prednostno področje omejevanje podnebnih sprememb mora okrepiti razvoj in izvajanje politike in zakonodaje Unije, povezane s podnebjem, predvsem v zvezi s spremljanjem in poročanjem o toplogrednih plinih, s politikami, povezanimi z izrabo zemljišč, spremembo izrabe zemljišč in gozdarstvom, sistemom za trgovanje z emisijami, prizadevanji držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitostjo, prevozom in gorivom, varovanjem ozonskega plašča in fluoriranimi plini.	(16) Prednostno področje omejevanje podnebnih sprememb bi moralo okrepiti razvoj ter izvajanje podnebne politike in zakonodaje Unije, predvsem s podpiranjem sinergije z drugimi okoljskimi cilji, kot so biotska raznovrstnost, na področju spremljanja in poročanja o toplogrednih plinih, izrabe zemljišč, spremembe izrabe zemljišč in gozdarstva, ohranjanja naravnih ponorov ogljika, ekosistemu prijaznih pristopov k razvoju energije iz obnovljivih virov, predelave odpadkov in proizvodnje bioplina, energetske učinkovitosti, prevoza in goriva, varovanja ozonskega plašča in fluoriranih plinov.
Obrazložitev
Predelava odpadkov je pomembno področje, na katerem bi morali odgovornost prevzeti lokalni in regionalni organi. Spodbujati je treba tudi trajnostno upravljanje te dejavnosti.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V Evropi in svetu je že mogoče opaziti prve posledice podnebnih sprememb, kot so skrajne vremenske razmere, ki povzročajo poplave in suše, ter dvigovanje temperatur in morske gladine. Prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam mora okrepiti prilagajanje takim vplivom na prebivalstvo, gospodarske sektorje in regije, da bi bilo tako mogoče s sprejetjem posebnih prilagoditvenih ukrepov in strategij zagotoviti prožnejšo Unijo. Ukrepi na tem področju dopolnjujejo ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s finančnim instrumentom za civilno zaščito.	(17) V Evropi in svetu je že mogoče opaziti prve posledice podnebnih sprememb, kot so skrajne vremenske razmere, ki povzročajo poplave in suše, ter dvigovanje temperatur in morske gladine. Prednostno področje prilagajanje podnebnim spremembam bi moralo okrepiti prilagajanje takim vplivom na prebivalstvo, gospodarske sektorje in regije, da bi bilo tako mogoče s sprejetjem posebnih prilagoditvenih ukrepov in strategij zagotoviti odpornejše okolje. Ukrepi na tem področju bi morali dopolnjevati ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s finančnim instrumentom za civilno zaščito, ter bi se morali v glavnem osredotočati na ekosistemske pristope in podpirati stroškovno učinkovite vzporedne koristi z drugimi okoljskimi cilji.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, program LIFE spodbuja projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Pri podprogramu za okolje morajo biti ti projekti osredotočeni predvsem na izvajanje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnih poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, predvidenih v členu 8 iste direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter zakonodaje o odpadkih in zraku. Čeprav so ti projekti osredotočeni na navedene teme, bodo večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. namenjeni okoljskim prednostim in krepitvi zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, predvsem pa pri Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Te vrste projektov je mogoče predvideti pri drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebni ukrepi morajo biti navedeni projekti predvsem usmerjeni na strategije in akcijske načrte za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev. Te vrste projektov morajo biti namenjene le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih, regionalnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE mora izrabljati sinergije in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije, s tem ko zagotavlja strateško osredotočenost na podnebje in okolje.	(21) Da bi bilo mogoče izboljšati izvajanje okoljske in podnebne politike ter okrepiti vključevanje podnebnih in okoljskih ciljev v druge politike, bi moral program LIFE spodbujati projekte, ki podpirajo celostne pristope k izvajanju podnebne in okoljske zakonodaje in politike. Pri podprogramu za okolje bi se morali ti projekti osredotočati predvsem na izvajanje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 s posebnih poudarkom na učinkovitem vodenju in utrjevanju omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo Sveta 92/43/EGS, in sicer z izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, predvidenih v členu 8 iste direktive, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ter zakonodaje o odpadkih in zraku. Čeprav so ti projekti osredotočeni na navedene teme, bodo večnamenski mehanizmi za izvajanje (npr. namenjeni okoljskim prednostim in krepitvi zmogljivosti), ki omogočajo doseganje rezultatov na drugih področjih politik, predvsem pa pri Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Te vrste projektov je mogoče predvideti pri drugih okoljskih področjih. Pri podprogramu podnebni ukrepi morajo biti navedeni projekti predvsem usmerjeni na strategije in akcijske načrte za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo omilitev. Te vrste projektov bi morale biti namenjene le določenim dejavnostim in ukrepom, medtem ko se druge dejavnosti, ki dopolnjujejo v projekt vključene dejavnosti, financirajo iz drugih programov za financiranje Unije, pa tudi iz nacionalnih, regionalnih sredstev in sredstev zasebnega sektorja. Financiranje iz programa LIFE bi moralo izrabljati sinergijo in zagotavljati skladnost med različnimi viri financiranja Unije, s tem ko zagotavlja strateško osredotočenost na podnebje in okolje. Na podlagi povečanja zmogljivosti črpanja za odhodke, povezane z okoljem in podnebjem, se bodo za integrirane projekte uporabljala druga sredstva. Ker je pristop, povezan z integriranimi projekti, nov in z njim še ni veliko izkušenj, bi bilo treba zainteresiranim stranem za pripravljalno fazo po potrebi zagotoviti višjo stopnjo sofinanciranja in tehnično pomoč. Poleg tega bi moral fazo priprave vloge olajšati še dvostopenjski izbirni postopek. Olajšati bi bilo treba izmenjavo izkušenj v zvezi z uspešnimi integriranimi pristopi ter vanjo vključiti vse ustrezne sektorje upravljanja in zainteresirane strani. Na podlagi izkušenj iz prvih let izvajanja programa bi bilo treba analizirati dejavnike, ki določajo nemoteno delovanje in uspešnost integriranih projektov. Na podlagi navedene analize in odvisno od razpoložljivih sredstev se lahko v integrirane projekte vključijo dodatna področja.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Uspeh integriranih projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter nedržavnimi akterji, ki so vključeni v izvajanje ciljev programa LIFE. Zato bi bilo treba zagotoviti izvajanje načel preglednosti in objavljanja odločitev glede oblikovanja, izvajanja, ocenjevanja in spremljanja projektov.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(26a) Nadomestilo DDV predstavlja pomembno sredstvo za zagotavljanje, da bodo projekte LIFE lahko izvajali tudi subjekti z razmeroma omejenimi finančnimi viri, kot so nevladne organizacije ter lokalni in regionalni organi.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, se pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov, merila za izvajanje geografske uravnoteženosti „integriranih projektov“ in kazalnike uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zelo pomembno je, da Komisija v pripravljalnih delih opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotovi hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(30) Da bi bilo mogoče zagotoviti najboljšo uporabo sredstev Unije in evropsko dodano vrednost, bi se moralo pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo glede meril upravičenosti pri izbiri projektov, meril za izvajanje geografske uravnoteženosti „integriranih projektov“ in kazalnikov uspešnosti, ki veljajo za posamezna prednostna področja. Zlasti je pomembno je, da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov ter lokalnih in regionalnih organov. Komisija bi morala pri pripravi in sestavi delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Vendar bi bilo treba delegirane akte sprejeti le, če je ustrezno, pri čemer se ohranja pravica Evropskega parlamenta, da zavrne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija.
Obrazložitev
Lokalne skupnosti morajo biti bolj vključene v postopek komitologije.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „pilotni projekti“ so projekti, pri katerih se uporablja tehnika ali metoda, ki pred tem še ni bila uporabljena ali preskušena ter ki prinaša morebitne okoljske in podnebne prednosti v primerjavi z veljavno najboljšo prakso;	(a) „pilotni projekti“ so projekti, pri katerih se uporablja tehnika ali metoda, ki pred tem še ni bila uporabljena ali preskušena, ki prinaša morebitne okoljske in podnebne prednosti v primerjavi z veljavno najboljšo prakso in ki jo je pozneje v podobnih razmerah mogoče uporabiti v večjem obsegu;
Obrazložitev
Rezultati pilotnih projektov lahko služijo kot zgled drugim lokalnim in regionalnim organom ali za projekte čezmejnega sodelovanja.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
d) „integrirani projekti“ so projekti, pri katerih se na trajnostni način, na velikem ozemeljskem območju, predvsem na regionalni, medregionalni ali nacionalni ravni, izvajajo okoljske, podnebne strategije ali akcijski načrti, ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo Unije in ob upoštevanju drugih aktov Unije ali ki so jih razvili organi držav članic;	(d) „integrirani projekti“ so projekti, pri katerih se na trajnostni način, na velikem ozemeljskem območju, predvsem na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni, izvajajo okoljske, podnebne strategije ali akcijski načrti, ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo Unije in ob upoštevanju drugih aktov Unije ali ki so jih razvili organi držav članic ali regije, in ki spodbujajo, po možnosti pa tudi usklajujejo in mobilizirajo druge vire evropskega, državnega in zasebnega financiranja izpolnjevanja okoljskih ali podnebnih ciljev in večjih izzivov, povezanih z izvajanjem v okviru notranjega ali zunanjega delovanja;
Obrazložitev
Usklajevanje je izredno pomembno. Potrebno je na vseh področjih delovanja EU, zlasti pri zunanjem delovanju, tako da bi bile zajete vse njene sosedne države, ki so že vključene v politiko sodelovanja pri upravljanju regionalnih območij.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 2 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
e) „projekti tehnične pomoči“ so projekti, namenjeni podpori pri pripravi integriranih projektov, opredeljenih v točki (d);	e) „projekti tehnične pomoči“ so projekti, namenjeni podpori državam članicam in regionalnim organom pri pripravi integriranih projektov, opredeljenih v točki (d);
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergije, predvsem v sklopu integriranih projektov, navedenih v členu 18(d) in podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (Uredba CFS)..	3. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi dejavno in skupno zagotovijo usklajevanje med programom LIFE in Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, da bi tako zagotovile sinergijo in uskladile postopke, predvsem v sklopu integriranih projektov iz člena 18(d), ki jih kot lokalne razvojne projekte izvajajo lokalne zainteresirane strani ter v okviru lokalnih razvojnih strategij iz členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. ... ( uredba o skupnih določbah), in podprle uporabo rešitev, metod in pristopov, razvitih s programom LIFE. Na ravni Unije poteka usklajevanje s Skupnim strateškim okvirom, navedenim v členu 10 Uredbe (EU) št. … (uredba o splošnih določbah). Države članice morajo v svojih partnerskih pogodbah iz člena 14 uredbe (EU) št. XXX/xxx (uredba o splošnih določbah) navesti mehanizme, ki bodo na nacionalni in regionalni ravni omogočali usklajevanje med programom LIFE in drugimi skladi iz uredbe (EU) št. XXX/xxxx (uredba o splošnih določbah).
Obrazložitev
Če se bodo integrirani projekti in drugi skladi v okviru integriranega pristopa iz členov 28 in 29 uredbe o splošnih določbah upoštevali dovolj zgodaj, bo mogoče zagotoviti doseči optimalno sinergijo ciljev programa LIFE in regionalnih razvojnih strategij.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Tehnična pomoč za projekte zajema finančno podporo v obliki donacij, namenjenih kandidatom s pripravljalnim delom za integrirane projekte, ter predvsem zagotavlja, da bodo ti projekti združljivi s tehničnimi in finančnimi omejitvami ter roki za izvedbo programa LIFE in programov, navedenih v odstavku 3.
Obrazložitev
Za optimalno izvajanje integriranih projektov na celotnem evropskem ozemlju je treba zagotoviti ustrezno tehnično pomoč, zlasti za regije z upravnimi strukturami, ki nimajo zadosti izkušenj s tovrstnimi projekti.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaj 50 % proračunskih sredstev, dodeljenih za projekte, ki so podprti z donacijami za dejavnosti iz podprograma za okolje, je namenjenega projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.	2. Vsaj 75 % proračunskih sredstev, dodeljenih za projekte, ki so podprti z donacijami za dejavnosti iz podprograma za okolje, je namenjenega projektom za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 10 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
b) podpora uporabe, razvoja, preskušanja in ponazarjanja integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, odpadkov in zraka;	b) podpora uporabe, razvoja, preskušanja in ponazarjanja integriranih pristopov k izvajanju načrtov in programov v skladu z okoljsko politiko in zakonodajo Unije, predvsem na področjih vode, morskega okolja, tal, odpadkov in zraka;
Obrazložitev
Večje upoštevanje morskih območij bi moralo voditi k oblikovanju celovitejše strategije v skladu s celostno pomorsko politiko. Poleg tega se je treba v številnih regijah nujno spoprijeti z onesnaževanjem tal, ki je tesno povezano z onesnaževanjem voda in ustvarjanjem odpadkov.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 10 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
c) izboljšanje baze znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje okoljske politike in zakonodaje Unije ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na okolje v Uniji in zunaj nje.	c) izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje okoljske politike in zakonodaje Unije ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na okolje v Uniji in zunaj nje.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 11 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
c) izboljšanje baze znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje politike in zakonodaje Unije na področju biotske raznovrstnosti ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost v Uniji in zunaj nje.	c) izboljšanje baze znanja za razvoj, izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje politike in zakonodaje Unije na področju biotske raznovrstnosti ter za ocenjevanje in spremljanje dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost v Uniji in zunaj nje.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpora komunikacij, vodenje in razširjanje informacij na področju okolja ter lajšanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in usposabljanjem;	(b) podpora posredovanju, upravljanju in razširjanju informacij na področju okolja ter lajšanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in usposabljanjem, namenjenim vsem starostnim skupinam ter gospodarskim in socialnim kategorijam;
Obrazložitev
Vključevanje državljanov ne glede na njihovo raven izobrazbe ali starost bo pripomoglo k boljšemu poznavanju programa in večjem sodelovanju pri pobudah v zvezi z njim.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpora komunikacij, vodenje in razširjanje informacij na področju okolja ter lajšanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in usposabljanjem;	(b) podpora posredovanju, upravljanju in razširjanju informacij na področju okolja ter lajšanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem regionalnih platform sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in usposabljanjem;
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije pri ublažitvi, vključno s postavljanjem v ospredje na področjih politike, predvsem z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;	(a) prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije o ublažitvi, vključno s postavljanjem v ospredje na vseh področjih politike, predvsem s podpiranjem sinergije z drugimi okoljskimi cilji, kot je biotska raznovrstnost, in z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za ublažitev podnebnih sprememb;
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prispevati k razvoju in izvajanju politike in zakonodaje Unije pri prilagajanju, vključno s postavljanjem v ospredje na področjih politike, predvsem z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam;	(a) prispevati k izvajanju in razvoju politike in zakonodaje Unije o prilagajanju, vključno s postavljanjem v ospredje na vseh področjih politike, predvsem s podpiranjem sinergije z drugimi okoljskimi cilji, kot je biotska raznovrstnost, in z razvojem, preskušanjem in ponazarjanjem ekosistemskih pristopov politike ali vodenja, najboljših praks in rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ukrepov za prilagajanje ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;	(b) izboljšati bazo znanja za razvoj, ocenjevanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje učinkovitih ekosistemskih ukrepov za prilagajanje ter za krepitev zmogljivosti pri uporabi tega znanja v praksi;
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) olajšati razvoj in izvajanje integriranih pristopov, kot so strategije za prilagajanje in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;	(c) olajšati razvoj in izvajanje integriranih ekosistemskih pristopov, kot so strategije za prilagajanje in akcijski načrti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje.	(d) prispevati k razvoju in ponazoritvi inovativnih tehnologij, sistemov, metod in instrumentov za prilagajanje, ki jih je mogoče ponoviti, prenašati ali postaviti v ospredje in ki se osredotočajo na ekosistemske pristope.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpora komunikacij, vodenje in razširjanje informacij na področju okolja ter lajšanje izmenjave znanja o uspešnih okoljskih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in usposabljanjem;	(b) podpora posredovanju, upravljanju in razširjanju informacij na področju podnebja ter lajšanje izmenjave znanja o uspešnih podnebnih rešitvah in praksi, vključno z razvojem platform sodelovanja med zainteresiranimi stranmi in usposabljanjem, namenjenim vsem starostnim skupinam ter gospodarskim in socialnim kategorijam;
Obrazložitev
Vključevanje državljanov ne glede na raven izobrazbe ali starost bo pripomoglo k boljšemu poznavanju programa in povečanemu sodelovanju pri pobudah v zvezi z njim.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Najmanj 78 % proračunskih sredstev programa LIFE se nameni za finančne instrumente in donacije, dodeljene projektom.
Obrazložitev
Glavni cilj programa LIFE, tj. financiranje projektov, je treba utrditi tako, da se minimalni delež njegovih dejavnosti usmeri k dejavnostim iz člena 18.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 18 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
d) integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;	d) integrirane projekte, zlasti na področjih narave, vode, morskega okolja, tal, odpadkov, zraka ter prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo ublažitev;
Obrazložitev
Enaka kot za predlog spremembe 13.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) so politično nevtralni.
Obrazložitev
Ne bi smelo biti nikakršnih sumov glede političnega subvencioniranja iz sredstev programa LIFE.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri integriranih projektih, navedenih v točki (d) člena 18, sodelujejo zainteresirane strani, kjer je to ustrezno, ti projekti pa spodbujajo, kjer je to mogoče, usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.	3. Integrirani projekti iz točke (d) člena 18 so dostopni za in, če je ustrezno, v njih sodelujejo zainteresirane strani, spodbujajo pa usklajevanje z drugimi viri financiranja Unije in njihovo mobilizacijo.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Najvišja stopnja sofinanciranja projektov, navedenih v členu 18, je 70 % upravičenih stroškov. Izjemoma je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte, navedene v točkah (d) in (f) člena 18, 80 % upravičenih stroškov.	1. Najvišja stopnja sofinanciranja projektov, navedenih v členu 18, je 50 % upravičenih stroškov. Izjemoma:
	– je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte iz točk (d) in (f) člena 18 75 % upravičenih stroškov;
	– v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU ter v otoških, goratih in najsevernejših regijah z zelo nizko gostoto prebivalstva v skladu s členom 174 PDEU je najvišja stopnja sofinanciranja za projekte iz člena 18(a), (b), (c), (e), (f), (g) in (h) 60 %, za projekte iz člena 18(d) in člena 12(a) pa 85 %.
Obrazložitev
Če bodo nepovračljiv DDV in stroški za zaposlene ostali upravičeni stroški, bo z ohranitvijo prvotne stopnje sofinanciranja mogoče vzpostaviti potrebno finančno ravnotežje in zagotoviti raznolikost projektov. 25-odstotno povečanje za integrirane projekte je treba podpreti s predlogom, ki bo nedvoumno namenjen okrepitvi učinka vzvoda in celovitosti programa LIFE. Stopnja sofinanciranja za regije s trajnimi geofizičnimi omejitvami pa mora biti še višja.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. DDV ne šteje kot upravičen strošek za projekte, navedene v členu 18.	2. DDV šteje kot upravičen strošek za projekte iz člena 18, če ga v skladu s členom 13 Direktive 2006/112/ES plača končni upravičenec in če zanj po veljavnem nacionalnem sistemu DDV ni mogoče prejeti vračila. Zahtevkom za upravičenost vračila stroškov morajo biti priložena ustrezna potrdila pristojnih organov za presojo ali certificiranje v državah članicah.
Obrazložitev
S predlogom Komisije, da se stroški DDV izključijo iz seznama upravičenih stroškov, bi lahko velikemu delu možnih upravičencev onemogočili sodelovanje v programu LIFE in ustvarili neenako obravnavanje držav članic zaradi različnih stopenj DDV in različnih možnosti za vračilo tega davka. Namen predloga spremembe je spodbuditi, da se izvaja manj dejavnosti, ki ustvarjajo DDV, na primer razširjanje in krepitev prepoznavnosti (seminarji, tiskanje gradiva itd.).
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Izdatki, povezani s stroški zaposlitve stalnega osebja, so lahko upravičeni, če so povezani s stroški dejavnosti v zvezi z izvajanjem projekta.
Obrazložitev
Komisija v obrazložitvenem memorandumu k uredbi predlaga omejitev ali izključitev upravičenosti stroškov za zaposlene za nedoločen čas, ki niso zaposleni posebej za projekt, ali njihovo izključitev iz upravičenih stroškov, da bi zmanjšali težave, povezane s spremljanjem in poročanjem. To bi negativno vplivalo na kakovost in izvedljivost projektov, zlasti manjših vladnih ali nevladnih organizacij, ki so odvisne od ohranitve zaposlenih za nedoločen čas in njihovega strokovnega znanja in katerih uslužbenci pogosto delajo s skrajšanim delovnim časom na več projektov hkrati.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S programom LIFE je mogoče financirati javne in zasebne subjekte.	S programom LIFE je mogoče financirati javne subjekte.
Obrazložitev
Zagotavljanje učinkovite in vrednostno nevtralne uporabe sredstev ter čim večje dodane vrednosti za regijo in ne za interese posameznikov.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija sprejme večletne delovne programe za podprograme. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).	1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi s sprejetjem večletnih delovnih programov za program LIFE in zagotovi, da se pri razvijanju večletnih delovnih programov opravi ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi.

POSTOPEK

Naslov	Vzpostavitev programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0874 – C7-0498/2011 – 2011/0428(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.12.2011
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	REGI 15.12.2011
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Patrice Tirolien 26.1.2012
Datum sprejetja	11.7.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Catherine Bearder, Victor Boştinaru, John Bufton, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Vladimír Maňka, Riikka Manner, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Monika Smolková, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Březina, Karima Delli, Ivars Godmanis, Juozas Imbrasas, Maurice Ponga, Elisabeth Schroedter, Richard Seeber, Patrice Tirolien
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Hans-Gert Pöttering, Konrad Szymański

POSTOPEK

Naslov	Vzpostavitev programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0874 – C7-0498/2011 – 2011/0428(COD)
Datum predložitve EP	12.12.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.12.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 15.12.2011	ITRE 15.12.2011	REGI 15.12.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Jutta Haug 10.1.2012
Obravnava v odboru	7.5.2012	20.6.2012
Datum sprejetja	19.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	56 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Paolo Bartolozzi, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Bas Eickhout, Edite Estrela, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Frieda Brepoels, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), João Ferreira, Christofer Fjellner, Gaston Franco, Rebecca Harms, Jutta Haug, Romana Jordan, Toine Manders, James Nicholson, Justas Vincas Paleckis, Vittorio Prodi, Britta Reimers, Christel Schaldemose, Alda Sousa, Rebecca Taylor, Andrea Zanoni
Datum predložitve	28.9.2012