POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil

1.10.2012 - (COM(2011)0798 – C7‑0431/2011 – 2011/0364(COD)) - ***I

Odbor za ribištvo
Poročevalka: Maria do Céu Patrão Neves

Predlogi sprememb

• 001-013 (PDF - 154 KB)
• 001-013 (DOC - 94 KB)
• 014-014 (PDF - 95 KB)
• 014-014 (DOC - 164 KB)
• 015-018 (PDF - 117 KB)
• 015-018 (DOC - 188 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil

(COM(2011)0798 – C7‑0431/2011 – 2011/0364(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0798),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0431/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012[1],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0295/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  svojemu predsedniku naroči, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Ribe iz taksona Elasmobranchii, ki vključuje morske pse, skate in raže, so zaradi prevelikega izkoriščanja na splošno zelo ranljive, saj so za njihov življenjski cikel značilni počasna rast, pozna zrelost in majhno število mladic. V zadnjih letih se je zaradi bistvenega povečanja povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, zlasti po plavutih, zelo povečal lov na nekatere populacije morskih psov, ki so tako postale resno ogrožene.	(2) Ribe iz taksona Elasmobranchii, ki vključuje morske pse, skate in raže, so zaradi prevelikega izkoriščanja na splošno zelo ranljive, saj so za njihov življenjski cikel značilni počasna rast, pozna zrelost in majhno število mladic, čeprav biološka produktivnost ni enaka za vse vrste. V zadnjih letih se je na splošno zaradi bistvenega povečanja povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, zlasti po plavutih zelo povečal lov na nekatere populacije morskih psov, tudi s strani plovil pod zastavo EU, ki delujejo v vodah EU in vodah držav nečlanic, zaradi česar so te populacije postale resno ogrožene.
Obrazložitev
The generalization presented in this recital is not acceptable in terms of the scientific accuracy which is necessary for introduction of additional protection and conservation measures. This kind of generalization generates misunderstandings mainly when a large variety of species are put together: “Elasmobranchii, including sharks, skates and rays”. Just within the almost 400 species of sharks there is a wide range of biological productivity.
Generalizations leading to ambiguities continue also in the second paragraph where it is written that “some shark populations have been severely targeted and put under serious threat as a result of a dramatic increase in demand for shark products, fins in particular”. The shark populations under serious threat are not identified nor are the fleets responsible for that situation clearly mentioned. This regulation applies only to the vessels in maritime waters under the sovereignty or jurisdiction of Member States and to vessels flying the flag or registered in Member States in other maritime waters.
EU nations combined catch the second-largest share of sharks globally – 17% of the world’s reported shark catches in 2009, according to the Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO). These catches are mainly realized by Spanish and Portuguese fleets operating in the Atlantic Oceana, Pacific Ocean and Indian Ocean.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Plavuti morskih psov niso tradicionalna sestavina v evropski prehrani, so pa morski psi nujen člen morskega ekosistema v Uniji; zato je treba njihovo upravljanje in ohranjanje ter na splošno trajnostno upravljanje ribiškega sektorja v korist okolja in ljudi, ki v sektorju delajo, določiti kot prednostno nalogo.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b) Najnovejša znanstvena spoznanja, ki temeljijo na preučevanju količin ulova morskih psov, na splošno kažejo, da je več staležev morskih psov resno ogroženih, čeprav stanje ni enako za vse vrste ali celo iste vrste morskih psov v različnih morskih območjih. Po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) je ogroženih več kot 25 % vseh pelagičnih vrst morskih psov, med temi je več kot 50 % velikih oceansko-pelagičnih morskih psov. V zadnjih letih so po zakonodaji Unije ali v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prepovedani ulov, shranjevanje, pretovarjanje ali iztovarjanje vse večjega števila vrst morskih psov, vključno s tistimi, ki imajo pri trgovanju visoko cenjene plavuti.
Obrazložitev
Predlagana sprememba temelji na obrazložitvi predloga spremembe 1.
Flota EU je desetletja lovila morske pse kot ciljno vrsto in/ali prilov brez omejitev ulova za večino vrst. Tak dolgoročen nereguliran ribolov je pripeljal do hudega upada mnogih populacij. Navedeni podatki so iz Dulvy et al., 2008, Aquat. Conserv. 18, 459-482 (IUCN Shark Specialist Group http://www.iucnssg.org/).
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2c) Sinji morski pes (Priconace glauca), ki ga IUCN uvršča med „skoraj ogrožene“, in atlantski mako (Isuras oxyrinchus), ki ga IUCN uvršča med „ranljive“, sta trenutno prevladujoči vrsti v ulovu evropske flote, pri čemer predstavlja sinji morski pes približno 70 % celotnega prijavljenega iztovora morskih psov. Vseeno se v vodah EU in vodah držav nečlanic lovijo tudi druge vrste, vključno s kladvenicami in svilnatimi morskimi psi, in prispevajo h ekonomski vzdržnosti ribištva.
Obrazložitev
Blue shark, classified as near threatened by IUCN, and shortfin mako, classified as vulnerable under IUCN, are currently the predominant species in EU shark fisheries but this fishing pattern could evolve anytime. The EU fleet is operating in all oceans worldwide, in fishing grounds where other shark species are captured, such as silky sharks, classified as near threatened by IUCN, hammerhead sharks, classified as endangered by IUCN and where it is known that data collection and reporting are lacking. Along with blue shark and shortfin mako shark fins, those of hammerhead, and silky shark fins, are most valued in the global shark fin market. Limiting the reference in the regulation to one species does not do justice to the greater objective of this regulation. Based on latest available reported catch data (FAO 2010), blue shark corresponds to circa 70% of the total EU shark catch.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Uredba (ES) št. 1185/2003 omogoča državam članicam, da izdajo posebna dovoljenja za ribolov, ki dovoljujejo predelavo na krovu, pri kateri se lahko plavuti odstranijo s teles. Za zagotovitev skladnosti med maso plavuti in teles, se določi razmerje med maso plavuti in maso trupa, vendar se lahko plavuti in telesa po predelavi na krovu iztovorijo v različnih pristaniščih. V takšnih primerih je uporaba razmerja neučinkovita in omogoča rezanje plavuti morskim psom. V teh okoliščinah je zbiranje podatkov, npr. o vrstah in strukturi populacije, ki podpirajo znanstveno mnenje glede uvedbe ukrepov za ohranjanje ribištva, omejeno.	(3) Uredba (ES) št. 1185/2003 omogoča državam članicam, da izdajo posebna dovoljenja za ribolov, ki dovoljujejo predelavo na krovu, pri kateri se lahko plavuti odstranijo s teles. Za zagotovitev skladnosti med maso plavuti in teles, se določi razmerje med maso plavuti in maso trupa. Z uporabo sistemov razmerja med maso plavuti in maso trupa prihaja do resnih težav pri nadzoru in izvajanju. Taki sistemi ne odpravljajo prakse višanja vrednosti ulova, zaradi razlik v tehnikah rezanja plavuti ter spremenljivosti velikosti plavuti in teže pri različnih vrstah morskih psov pa bi lahko rezanje plavuti potekalo neopaženo. Plavuti in telesa se lahko po predelavi na krovu iztovorijo v različnih pristaniščih. V teh okoliščinah je zbiranje podatkov, npr. o vrstah in strukturi populacije, ki podpirajo znanstveno mnenje glede uvedbe ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribištva, omejeno.
Obrazložitev
Obstajajo težave pri nadzoru in izvajanju, povezane z uporabo razmerja med maso plavuti in maso trupa, na katere je treba opozoriti, kajti sočasno iztovarjanje v istem pristanišču jih ne rešuje.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 1999 sprejela mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov, ki je bil podlaga za Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov iz leta 2009, s katerim se je Unija zavezala, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za ohranjanje morskih psov ter čim bolj zmanjšala odpadke in zavržke iz ulova morskih psov. Svet je podprl splošni pristop in posebne cilje Unije, kot so določeni v navedenem sporočilu.	(4) Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 1999 sprejela mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov, ki je bil podlaga za Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov z dne 5. februarja 2009, s katerim se je Unija zavezala, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za ohranjanje morskih psov ter čim bolj zmanjšala odpadke in zavržke iz ulova morskih psov. Svet je podprl splošni pristop in posebne cilje Unije, kot so določeni v navedenem sporočilu, ter spodbudil Komisijo, naj posebno pozornost nameni vprašanju odstranjevanja plavuti in naj čim prej predloži spremembe Uredbe (ES) št. 1185/2003, zlasti glede izjem in predvidenih načinov izvajanja.
Obrazložitev
Sklepi Sveta se izrecno sklicujejo na Uredbo št. 1185/2003 ter na potrebne spremembe te uredbe v zvezi z izjemami glede prepovedi odstranjevanja plavuti.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Regionalne organizacije za upravljanje ribištva obravnavajo vprašanje rezanja plavuti morskim psom čedalje resneje, pri čemer njihovi znanstveni organi podpirajo iztovarjanje morskih psov, pri katerih se plavuti držijo trupa.	(6) Regionalne organizacije za upravljanje ribištva obravnavajo vprašanje rezanja plavuti morskim psom čedalje resneje, pri čemer njihovi znanstveni organi podpirajo iztovarjanje morskih psov, pri katerih se plavuti držijo trupa, in ugotavljajo, da je to najboljši način za preprečevanje rezanja plavuti morskim psom, ki bo tudi olajšal zbiranje podatkov za oceno staležev. Letne resolucije o trajnostnem ribištvu, ki jih od leta 2007 sprejema generalna skupščina Združenih narodov, globalna politika IUCN proti rezanju plavuti morskim psom iz leta 2008 ter revizijska konferenca o sporazumu o ribjih staležih iz leta 2010 so pozvale države, naj sprejmejo ukrepe za obvezno iztovarjanje vseh morskih psov v obliki, v kateri se plavuti naravno držijo trupa.
Obrazložitev
There is a growing international momentum towards the use of ‘fins naturally attached’ policies to enforce finning bans. US fisheries, and most recently 8 Central American countries (Belize, Costa Rica, Dominican Republic, El Salvador, Guatemala, Honduras, Nicaragua and Panama) have adopted a fins naturally attached policy. In addition, Taiwan, often accused of shark finning, has recently banned finning and is in the process to shifting from a fin to carcass ratio limit to a mandate that fins remain attached. Adopting such a policy in the EU, as well as taking the EU from lagging to leading, would allow the EU to join those advocating for similar measures in RFMOs and other international fora.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (1) Točka 3 člena 2 se črta. (1) Točka 3 člena 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:   3. „posebno dovoljenje za ribolov“ pomeni predhodno dovoljenje za ribolov, ki se izda in nadzoruje skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike.
Obrazložitev
Besedilo smo povzeli iz predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 in ga spremenili na podlagi obeh glavnih možnosti tega poročila, ki sta omenjeni zgoraj, in sicer okrepitve nadzora in omejitve obstoječega odstopanja.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 3 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1a. Brez poseganja v odstavek 1 in za lažje skladiščenje na krovu se lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup. 1a. Brez poseganja v odstavek 1 in za lažje skladiščenje na krovu se lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup ali se v primerih iz člena 4 popolnoma odstranijo s trupa.
Obrazložitev
Različni načini predelave plavuti različno vplivajo na shranjevanje na krovu. S popolno odstranitvijo plavuti s trupov lahko na krovu prihranimo prostor, delovni čas in tudi gorivo, saj so plovila dlje časa avtonomna na morju.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 2003/1185/EC Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Kadar ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, pošlje država članica zastave Komisiji najpozneje do 1. maja izčrpno letno poročilo o izvajanju te uredbe v preteklem letu. Poročilo vključuje opis spremljanja skladnosti plovil z uredbo in izvršilne ukrepe, ki so jih države članice sprejele v primerih neskladnosti. Navesti je treba zlasti naslednje informacije: 1. Kadar ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, država članica zastave v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike in Uredbe (EU) št. 404/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje navedene uredbe, pošlje Komisiji najpozneje do 1. maja izčrpno letno poročilo o izvajanju te uredbe v preteklem letu. Poročilo vključuje opis spremljanja skladnosti plovil v vodah EU in v vodah držav nečlanic z uredbo in izvršilne ukrepe, ki so jih države članice sprejele v primerih neskladnosti. Navesti je treba zlasti naslednje informacije:
Obrazložitev
EU shark catches are often unreported or misreported (for instance, recorded under a different species name or under a general category name, such as “sharks”). Poor species-specific catch statistics hamper shark population assessments and fishery management. Control Regulation (EC 1224/2009), and Regulation (EU 404/2011) laying down detailed rules for the control regulation, provide specific reporting requirements for fishing catch and effort in the EU, as well as requirements for inspections and sanctions. This amendment brings this Regulation into line with those existing requirements and further enhances the accessibility of information to scientists, decision-makers, industry, and public in order to improve conservation and management of shark populations.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 6 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – število izvedenih inšpekcijskih pregledov; – število izvedenih inšpekcijskih pregledov, njihov datum in kraj;
Obrazložitev
Da bi države članice imele izčrpen pregled nad pravilnim izvajanjem te uredbe, je pomembno razpolaganje s točnimi podatki o nadzoru, ki so ga izvedli pristojni organi.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 2003/1185/ES Člen 6 – odstavek 1 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – število in naravo primerov ugotovljenih neskladnosti, vključno s popolno identifikacijo zadevnih plovil. – število in naravo primerov ugotovljenih neskladnosti, vključno s popolno identifikacijo zadevnih plovil, ter sankcije za vsako neskladnost.
Obrazložitev
EU shark catches are often unreported or misreported (for instance, recorded under a different species name or under a general category name, such as “sharks”). Poor species-specific catch statistics hamper shark population assessments and fishery management. Control Regulation (EC 1224/2009), and Regulation (EU 404/2011) laying down detailed rules for the control regulation, provide specific reporting requirements for fishing catch and effort in the EU, as well as requirements for inspections and sanctions. This amendment brings this Regulation into line with those existing requirements and further enhances the accessibility of information to scientists, decision-makers, industry, and public in order to improve conservation and management of shark populations.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 2003/1185/ES Člen 6 – odstavek 1 – alinea 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   – skupni iztovor po vrsti (teža/število) in po pristanišču;
Obrazložitev
EU shark catches are often unreported or misreported (for instance, recorded under a different species name or under a general category name, such as “sharks”). Poor species-specific catch statistics hamper shark population assessments and fishery management. Control Regulation (EC 1224/2009), and Regulation (EU 404/2011) laying down detailed rules for the control regulation, provide specific reporting requirements for fishing catch and effort in the EU, as well as requirements for inspections and sanctions. This amendment brings this Regulation into line with those existing requirements and further enhances the accessibility of information to scientists, decision-makers, industry, and public in order to improve conservation and management of shark populations.

• [1]  UL C 181, 21.6.2012, str. 195.

OBRAZLOŽITEV

Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil in ta predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil se nanašata na preprečevanje prakse, ki je splošno znana kot „rezanje plavuti“, in na boj proti njej. Pri tej praksi odstranijo plavuti s pelagičnih morskih psov, preostale dele živalskega trupa pa odvržejo v morje.

Ta praksa je nesprejemljiva z okoljskega vidika, ker ogroža trajnost nekaterih vrst morskih psov, ki so njena tarča, z družbenega in ekonomskega vidika, ker se zavržejo živila, ki imajo trgovinsko vrednost, pa tudi z moralnega vidika, ker gre za dejanje, ki kaže popolno nespoštovanje živalskega življenja. Zato bi morali rezanje plavuti odločno zavrniti in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bi bila ta praksa v evropskih vodah in pri floti Unije strogo prepovedana.

S tem razlogom in z izrecnim ciljem preprečevanja te prakse je Evropski svet 26. junija 2003 sprejel Uredbo (ES) št. 1185/2003, po kateri je prepovedano odstranjevati plavuti morskih psov na krovu plovil in te plavuti obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati (člen 3(1)). Ta uredba uvaja odstopanje (člen 4) na podlagi posebnih dovoljenj za ribolov, a ne v zvezi z rezanjem plavuti, ki je povsem prepovedano, temveč v zvezi z odstranjevanjem plavuti na krovu v zelo posebnih primerih. Skladno s tem je rezanje plavuti v evropskih vodah in pri evropski floti že prepovedano, in sicer od leta 2003.

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 23. decembra 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil, (COM(2005)0700), ter samoiniciativno poročilo Odbora za ribištvo Evropskega parlamenta (INI/2054/2006) ugotavljata, da praksa rezanja plavuti v Evropski uniji ne obstaja.

Kljub pomanjkanju dokazov o tem, da se v evropski floti izvaja rezanje plavuti, je Komisija sklenila predložiti predlog COM(2011)0798 o spremembi Uredbe (ES) št. 1185/2003, katerega namen je črtati člen 4 Uredbe (ES) št. 1185/2003, torej odpraviti odstopanje od prepovedi odstranjevanja plavuti morskih psov na krovu ribolovnih plovil Skupnosti, prakse, ki je, kot je bilo že omenjeno, v tem trenutku dovoljena ob izdaji ustreznega posebnega dovoljenja za ribolov in skladno s pravili, ki jih določa uredba.

Z odpravo odstopanja namerava Komisija „iztrebiti strahovito prakso odstranjevanja plavuti morskih psov in bolje zaščititi te živali” (Maria Damanaki, sporočilo za medije IP/11/1384). Pri tem je treba poudariti, da Komisija ne navaja, da bi to prakso izvajala evropska flota. Komisija želi s predlogom tudi olajšati zbiranje podatkov, ki so podlaga za izvedenska mnenja, in spodbuditi dobro upravljanje in ohranitev staleža morskih psov. Komisija je organizirala javno posvetovanje od 15. novembra 2010 do 21. februarja 2011 in rezultat tega je osnutek sedanjega predloga Komisije COM(2011)0798 o spremembi Uredbe (ES) št. 1185/2003.

Ob teh dejstvih je treba pripisati naslednje pripombe:

– Ni podatkov, ki bi dokazovali, da se ta praksa dogaja v evropskih vodah ali da jo izvaja evropska flota, kar pomeni, da je predlog Komisije v nasprotju z načelom, ki ga priporoča, zlasti v postopku reforme ribiške politike, ki pravkar poteka in katere namen je politična dejanja utemeljiti z znanstvenimi podatki.

– Pomanjkanje podatkov, ki jih Komisija šteje za zadostne za jamstvo, da se odstranjevanje plavuti ne prakticira, bi moralo biti razlog za to, da se poskuša dobiti več podatkov, in ne za to, da se sprejema zakonodaja brez podatkov oziroma (kar je še slabše) da se sprejema zakonodaja, ker ni podatkov. Ta preobrat v ustreznem postopku, ki ga priporoča Komisija, je hud precedens za prihodnost, zlasti zaradi velikih sprememb, ki bodo nastale z reformo skupne ribiške politike.

– Predlog Komisije torej temelji na načelih, ki niso znanstvena, zlasti na mednarodnih priporočilih in javnem posvetovanju.

– Toda mednarodne organizacije razpravljajo o rezanju plavuti na splošno in obsojajo izvajanje te prakse po vsem svetu. Dejstvo je, da se rezanje plavuti še vedno dogaja, toda to ne velja izrecno za evropske vode in/ali evropsko floto, v zvezi s katerimi vse trditve temeljijo zgolj na sumu.

– Javno posvetovanje je pomemben dejavnik za oblikovanje politike, vendar je bi smelo določati, saj bi to pomenilo opustitev odgovornosti političnega delovanja; poleg tega je odbor Komisije za oceno učinka izrazil kritiko ocene učinka, ker ta ne upošteva širšega nabora možnosti, kot je na primer okrepitev nadzornih dejavnosti. Komisija ni izvedla nobenega obsežnejšega ocenjevanja morebitnih učinkov v zvezi s to možnostjo.

– Poleg tega Komisija v okviru ocene učinka ni poskusila izvesti kvantitativne ocene socialno-ekonomskih učinkov predlaganih možnosti politike na ribolov z lebdečimi parangali, ki ga Uredba najbolj zadeva (kar je odgovornost Komisije in s čimer bi bila tudi izpolnjena zaveza, da se vedno upoštevajo okoljski, socialni in gospodarski dejavniki v ribiškem sektorju). Komisija utemeljuje svojo izključno kvalitativno oceno s sklicevanjem na pomanjkljivosti razpoložljivih podatkov in kombinirani značaj številnih primerov ribolova morskih psov, kar otežuje izdelavo smiselne kvantitativne ocene. Ocene stroškov in koristi niso jasno prikazane v oceni učinka, vendar so kvalitativna stališča glede stroškov in koristi omenjena v razpravi zgoraj omenjenih učinkov.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega, namreč (1) da ni dokazov, da evropska flota izvaja prakso rezanja plavuti, in (2) da bi predlog Komisije močno škodoval evropski floti, ki lovi morske pse, predlagam, da obravnavamo dejansko sporno vprašanje, ki pa ni praksa rezanja plavuti, temveč nadzor nad prepovedjo rezanja plavuti, da bi s tem odpravili vsakršne sume. Zato predlagam:

– obveznost, da se plavuti in trupi vedno pretovarjajo in iztovarjajo skupaj v istem pristanišču;

– kadar lokalni organi ne zmorejo zagotoviti ustreznega nadzora, bi morali kapitani plovil najeti neodvisen organ za izvajanje nadzora;

– odprava posebnih ribolovnih dovoljenj za plovila, ki konzervirajo sveže ribe;

– možnost posebnih ribolovnih dovoljenj le za plovila, ki zamrzujejo ribe in se držijo sistema sledljivosti ter prikažejo razmerje med plavutmi in iztovorjenimi trupi.

Drugi cilj predloga Komisije je bil olajšati zbiranje podatkov, na katerih temelji znanstveno svetovanje, česar nikakor ni mogoče doseči brez sodelovanja lastnikov plovil, in spodbuditi dobro upravljanje in ohranjanje staležev. Zato predlagam:

– da lastniki plovil obvezno poročajo o skupnem številu in skupni ocenjeni masi živali, obdržanih na krovu, po vrstah morskih psov;

– da sami izvajajo vzorčenje in poročajo o svojem ulovu morskih psov po posameznih vrstah.

Te informacije bi omogočile celovito ocenjevanje staležev in prispevale k znanstveno podprtim učinkovitim ukrepom za ohranjanje in upravljanje za morske pse.

Tukaj predstavljeni splošni predlogi imajo to prednost, da so pozitivno naravnani glede obeh pomislekov Komisije (zagotavljanja skladnosti s prepovedjo rezanja plavuti in zbiranja znanstvenih podatkov za namene dobrega upravljanja) ter prav tako glede pomislekov sektorja (legitimnih gospodarskih in socialnih interesov) in nevladnih organizacij (zaščite staležev morskih psov).

.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (27.4.2012)

za Odbor za ribištvo

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil
(COM(2011)0798 – C7‑0431/2011 – 2011/0364(COD))

Pripravljavec mnenja: Andrea Zanoni

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije

Pogubna praksa odstranjevanja plavuti morskim psom na krovu ladij in metanja v morje preostanka živali je z Uredbo (ES) št. 1185/2003 od leta 2003 v Evropski uniji prepovedana.

Navedena uredba pa predvideva izjeme za pridobitev posebnih dovoljenj, kar je postalo stalna praksa zlasti dveh držav članic, Španijo in Portugalsko.

Sistem za dovoljevanje odstranjevanja plavuti na ladja v mejah 5 % v razmerju med težo plavuti in trupa je tako zapleten, da je dejansko nemogoče opravljati učinkovit nadzor, saj je zelo težko preverjati upoštevanje tega razmerja (teža trupa se spremeni, če se odstrani tudi drobovje), zlasti če se plavuti in trupi iztovorijo v različnih pristaniščih.

Kot soglasno trdijo znanstveniki, je za prenehanje odstranjevanja plavuti morskim psom treba uvesti obvezni iztovor plavuti, ki se naravno držijo trupa.

V skladu s to ugotovitvijo in obveznostmi na ravni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je Komisija v letu 2009 predložila sporočilo o akcijskem načrtu za ohranjanje in upravljanje morskih psov, na podlagi katerega je nastal sedanji predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1185/2003, ki odpravlja vse sedanje izjeme.

Trg z ranljivimi vrstami

Ribe iz vrste taksona Elasmobranchii, ki vključuje morske pse in skate, imajo posebne biološke značilnosti, zaradi katerih so zelo ranljive v primeru nereguliranega in intenzivnega ribolova. Zaradi zelo pozne spolne zrelosti so njihove razmnoževalne zmožnosti zelo nizke, kar povzroča nizko stopnjo prirastka in obnovitve staleža. Samec morskega psa vrste mako na primer doseže spolno zrelost med 7 in 9 letom, samica pa med 19 in 21 letom. Poleg tega se vrsta razmnožuje le na vsaka 3 leta, zarodek pa se razvija od 15 do 18 mesecev, zaradi česar se skoti majhno število mladičev.

Največ se lovita sinji morski pes (Prionace glauca) (80 % evropskega ulova) ter atlantski mako (Isurus oxirinchus) (10 % ulova). Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov meni, da je morski pes vrste mako ranljiva vrsta, sinji morski pes pa v svetu skoraj ogrožen, v Sredozemlju pa ranljiv.

Zaradi zmanjšanja staleža teh vrst so Združene države Amerike, kar 8 držav Srednje Amerike, Tajvan, Nemčija in Združeno kraljestvo sklenile, da ne bodo več dovoljevale odstranjevanja plavuti morskim psom na krovu ladij.

Evropa je na drugem mestu v svetovnem merilu po številu ulovljenih morskih psov: glede na podatke FAO Fishstat so za leto 2009 države članice EU izjavile, da so iztovorile kar 111 916 ton skatov in morskih psov, kar je 16% svetovnega iztovora.

Evropska unija je med največjimi izvozniki plavuti morskih psov na trge v Hong Kongu in na Kitajskem, ta trgovina pa je med najdonosnejšimi v ribiškem sektorju, saj so plavuti osnovna sestavina zelo iskane kitajske juhe.

Stališče pripravljavca mnenja

Pripravljavec mnenja zelo podpira predlog Komisije. Metoda plavuti, ki se še naravno držijo trupa, je edini pravi način za omejevanje odstranjevanja plavuti morskim psom in za to, da države članice zagotovijo preprost, učinkovit in neobremenjujoč nadzor nad upoštevanjem določb te uredbe. Namen predlogov sprememb je, da pojasnijo in okrepijo besedilo.

Pomembno je zlasti pojasniti obseg nadzora nad celotnim izvajanjem uredbe, ki ne zadeva le plovil držav članic, ampak vsa plovila v vodah Unije. Zelo pogost je primer japonskih parangalov, ki iztovorijo plavuti morskega psa v pristanišču v Vigu, v Galiciji.

Glede na zelo pomanjkljive znanstvene podatke za te vrste bi države članice v svojih letnih poročilih za Komisijo morale posredovati natančnejše informacije o iztovoru morskih psov, ki naj vsebujejo podatke o ulovljeni vrsti, številu ulovljenih primerkov, skupni teži za vsako vrsto in ribolovno cono, da bi se ustvarila banka znanstveno zanesljivih podatkov, na podlagi katerih bi se izvajali ukrepi iz akcijskega načrta Unije za ohranjanje in trajnostno upravljanje morskih psov.

Poleg tega bi treba tudi temeljiteje spremljati kakovost opravljenega nadzora ter Komisiji posredovati natančnejše in popolnejše podatke o inšpekcijah in sankcijah v različnih državah članicah.

Tudi v uredbi je bilo treba natančno določiti obvezo plovil, da iztovorijo morske pse s plavutmi, ki se naravno držijo trupa, kar se je do sedaj v besedilu le podrazumevalo.

Poleg tega je bil namen poudariti veliko politično soglasje večine poslancev Evropskega parlamenta pisni izjavi z dne 16. decembra 2010, s katero se je od Komisije zahtevala popolna prepoved odstranjevanja plavuti morskim psom. Ta predlog izvršnega organa EU je dejanski korak k uresničitvi te nujne zahteve: sedaj jo Parlament lahko samo še odločno podpre.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Ribe iz taksona Elasmobranchii, ki vključuje morske pse, skate in raže, so zaradi prevelikega izkoriščanja na splošno zelo ranljive, saj so za njihov življenjski cikel značilni počasna rast, pozna zrelost in majhno število mladic. V zadnjih letih se je zaradi bistvenega povečanja povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, zlasti po plavutih, zelo povečal lov na nekatere populacije morskih psov, ki so tako postale resno ogrožene.	(2) Ribe iz taksona Elasmobranchii, ki vključuje morske pse, skate in raže, so zaradi prevelikega izkoriščanja na splošno zelo ranljive, saj so za njihov življenjski cikel značilni počasna rast, pozna zrelost in majhno število mladic. Netrajnostni ribolov morskih psov je poškodoval ravnotežje morskega ekosistema, v zadnjih letih pa so zaradi bistvenega povečanja povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, zlasti po plavutih, plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic ali tretjih držav v morskih vodah v suverenosti ali jurisdikciji držav članic ali v drugih morskih vodah, zelo povečala lov na nekatere populacije morskih psov, ki so tako postale resno ogrožene. Zaradi vse večjega povpraševanja po pripravkih iz plavuti morskih psov ter visokih cen, ki jih dosežejo, se je povečal tudi nezakonit ribolov.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Plavuti morskih psov niso tradicionalna sestavina v evropski prehrani, so pa morski psi nujen člen morskega ekosistema Unije, zato je treba njihovo upravljanje in ohranjanje ter na splošno trajnostno upravljanje ribiškega sektorja v korist okolja in ljudi, ki v njem delajo, določiti kot prednostno nalogo.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Uredba (ES) št. 1185/2003 omogoča državam članicam, da izdajo posebna dovoljenja za ribolov, ki dovoljujejo predelavo na krovu, pri kateri se lahko plavuti odstranijo s teles. Za zagotovitev skladnosti med maso plavuti in teles, se določi razmerje med maso plavuti in maso trupa, vendar se lahko plavuti in telesa po predelavi na krovu iztovorijo v različnih pristaniščih. V takšnih primerih je uporaba razmerja neučinkovita in omogoča rezanje plavuti morskim psom. V teh okoliščinah je zbiranje podatkov, npr. o vrstah in strukturi populacije, ki podpirajo znanstveno mnenje glede uvedbe ukrepov za ohranjanje ribištva, omejeno.	(3) Uredba (ES) št. 1185/2003 omogoča državam članicam, da izdajo posebna dovoljenja za ribolov, ki dovoljujejo predelavo na krovu, pri kateri se lahko plavuti odstranijo s teles. Za zagotovitev skladnosti med maso plavuti in teles, se določi razmerje med maso plavuti in maso trupa. Vendar je razmerje teoretično, saj temelji na razmerju med maso plavuti in maso celega morskega psa, morski psi pa se navadno iztovorijo očiščeni (t. j. brez drobovja in glave). Zato plavuti in trupov morskih psov ni mogoče neposredno primerjati z razmerjem, pri nadzoru pa se lahko zanašamo zgolj na pretvorbene faktorje za vsako vrsto, kar otežuje njegovo izvajanje. Prav tako je pri nekaterih vrstah (na primer atlantski mako, Isurus oxyrinchus) to razmerje višje kot povprečno razmerje mase plavuti in mase trupa. Poleg tega se lahko plavuti in telesa po predelavi na krovu iztovorijo v različnih pristaniščih. Zaradi teh razlogov je uporaba razmerja neučinkovita in omogoča rezanje plavuti morskim psom. V teh okoliščinah se ovira zbiranje podatkov, npr. o vrstah in strukturi populacije, na katerih temelji znanstveno mnenje glede uvedbe ukrepov za upravljanje in ohranjanje ribištva, ter izvajanje uredbe in kaznovanje zaradi neizpolnjevanja določb.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Države članice Evropske unije so zaskrbljene zaradi okoljskih vprašanj, Unija pa si prizadeva, da bi bila vodilna sila na področju ohranjanja ekosistemov; vendar pa sedanja zakonodaja Unije o vrstah iz skupine taxon Elasmobranchii ni tako stroga kot zakonodaja drugih držav ter zaradi visokega razmerja med maso plavuti in maso trupa, pomanjkanja kvot za številne vrste in izjem ne zagotavlja trajnostnega upravljanja in ohranitve teh vrst.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 1999 sprejela mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov, ki je bil podlaga za Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov iz leta 2009, s katerim se je Unija zavezala, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za ohranjanje morskih psov ter čim bolj zmanjšala odpadke in zavržke iz ulova morskih psov. Svet je podprl splošni pristop in posebne cilje Unije, kot so določeni v navedenem sporočilu.	(4) Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je leta 1999 sprejela mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov, ki je bil podlaga za Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov z dne 5. februarja 2009, s katerim se je Unija zavezala, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za ohranjanje morskih psov ter čim bolj zmanjšala odpadke in zavržke iz ulova morskih psov. Svet je podprl splošni pristop in posebne cilje Unije, kot so določeni v navedenem sporočilu, ter spodbudil Komisijo, naj posebno pozornost nameni vprašanju odstranjevanja plavuti in naj čim prej predloži spremembe Uredbe (ES) št. 1185/2003, zlasti glede izjem in predvidenih načinov izvajanja.
Obrazložitev
Sklepi Sveta se izrecno sklicujejo na Uredbo št. 1185/2003 ter na njene spremembe v zvezi s prepovedjo odstranjevanja plavuti.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Regionalne organizacije za upravljanje ribištva obravnavajo vprašanje rezanja plavuti morskim psom čedalje resneje, pri čemer njihovi znanstveni organi podpirajo iztovarjanje morskih psov, pri katerih se plavuti držijo trupa.	(6) Regionalne organizacije za upravljanje ribištva obravnavajo vprašanje rezanja plavuti morskim psom čedalje resneje, pri čemer njihovi znanstveni organi podpirajo iztovarjanje morskih psov, pri katerih se plavuti držijo trupa, saj ugotavljajo, da je to najboljši način za preprečevanje rezanja plavuti morskim psom, ki bo tudi olajšal zbiranje podatkov za oceno staležev.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Izjava Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2010 o podpori zaostrovanju prepovedi odstranjevanja plavuti morskim psom1, kot zahteva Evropska unija, kritizira predvidene izjeme iz Uredbe št. 1185/2003 ter poziva Komisijo, naj med spremembami uredbe predvidi metodo "plavuti, ki se naravno držijo trupa".
	–––––––––––––
	1 P7_TA(2010)0497.
Obrazložitev
Parlament je v svoji pisni izjavi z dne 16. decembra 2010 pozval Komisijo, naj do druge obletnice akcijskega načrta Unije za morske pse (februar 2011) predloži predlog za prepoved odstranjevanja plavuti morskim psom na krovu plovil.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Evropska komisija je med letoma 2010 in 2011 v okviru zahtevane izvedbe ocene učinka organizirala javno posvetovanje, da bi zbrala informacije o najustreznejšem načinu za spremembo Uredbe (ES) št. 1185/2003. Na podlagi ocene učinka je bilo sklenjeno, da se mora navedena uredba spremeniti tako, da vključuje določbo, da je treba vse morske pse iztovoriti v obliki, v kateri se plavuti držijo trupa. Za doseganje osnovnega cilja ohranjanja staležev morskih psov in glede na rezultate javnega posvetovanja je nujno in ustrezno, da se Uredba (ES) št. 1185/2003 spremeni v skladu s tem –	(7) Evropska komisija je med letoma 2010 in 2011 v okviru zahtevane izvedbe ocene učinka organizirala javno posvetovanje, da bi zbrala informacije o najustreznejšem načinu za spremembo Uredbe (ES) št. 1185/2003. Glede na rezultate posvetovanja je pristop, pri katerem se plavuti držijo trupa, prednostna možnost. Na podlagi ocene učinka je bilo sklenjeno, da se mora navedena uredba spremeniti tako, da vključuje določbo, da je treba vse morske pse iztovoriti v obliki, v kateri se plavuti naravno držijo trupa. Za doseganje osnovnega cilja ohranjanja staležev morskih psov in glede na rezultate javnega posvetovanja je nujno in ustrezno, da se Uredba (ES) št. 1185/2003 spremeni v skladu s tem –
Obrazložitev
Jasno in nedvoumno je treba navesti, da je treba vse ulovljene morske pse iztovoriti s plavutmi, ki se še naravno držijo trupa, da se preprečijo nepravilne prakse dajanja plavuti v vrečke, ki se naknadno pritrdijo na trup.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 3 – odstavka 1a in 1b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (2) Za odstavkom 1 člena 3 se vstavi naslednji odstavek 1a: (2) Za odstavkom 1 člena 3 se vstavita naslednja odstavka: „1 a Brez poseganja v odstavek 1 in za lažje skladiščenje na krovu se lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup.“ „1 a Brez poseganja v odstavek 1 in za lažje skladiščenje na krovu se lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup.“   1 b Brez poseganja v odstavek 1 a je treba vse ulovljene morske pse iztovoriti s plavutmi, ki se še naravno držijo trupa.“
Obrazložitev
Jasno in nedvoumno je treba navesti, da je treba vse ulovljene morske pse iztovoriti s plavutmi, ki se še naravno držijo trupa. Ta določba ni navedena v nobenem drugem členu.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Kadar ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, pošlje država članica zastave Komisiji najpozneje do 1. maja izčrpno letno poročilo o izvajanju te uredbe v preteklem letu. Poročilo vključuje opis spremljanja skladnosti plovil z uredbo in izvršilne ukrepe, ki so jih države članice sprejele v primerih neskladnosti. Navesti je treba zlasti naslednje informacije: 1. Država članica, katere ribiška plovila lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, ter/ali država članica, katere plovila plujejo pod zastavo druge države in pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, pošlje Komisiji najpozneje do 1. maja izčrpno letno poročilo o izvajanju te uredbe v preteklem letu. Poročilo vključuje opis spremljanja skladnosti plovil z uredbo in izvršilne ukrepe, ki so jih države članice sprejele v primerih neskladnosti. Navesti je treba zlasti naslednje informacije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike1 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike2:   __________________   1 UL L 343, 22.12.2009, str. 1.   2 UL L 112, 30.4.2011, str. 1.
Obrazložitev
Člen 1 Uredbe 1185/2003 določa področje uporabe: to ne velja le za plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic, ampak tudi za plovila v morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic. Poleg tega nekatere države članice, katerih plovila ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, imajo pristanišča, v katerih imajo plovila tretjih držav možnost iztovarjanja morskih psov. Navedeni uredbi uvajata posebna pravila za nadzor nad ribolovom ter podrobna navodila glede inšpekcij in sankcij.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 6 – odstavek 1 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – število iztovarjanj morskih psov; – število iztovarjanj morskih psov ter za vsak iztovor število primerkov, razdeljenih glede na vrsto in ribolovno cono, ter skupno težo za vsako vrsto;
Obrazložitev
Glede na analizo Komisije Uredba 1185/2003 ne omogoča zbiranja podatkov, na primer o vrstah in strukturi populacije, ki bi lahko bili podlaga za znanstvena mnenja za uvedbo ukrepov za upravljanje in ohranjanje. Države članice morajo zato registrirati vrste iztovorjenih morskih psov, ribolovne cone, število morskih psov, skupno težo za vsako vrsto ter jih vključiti v letno poročilo.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 6 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – število izvedenih inšpekcijskih pregledov; – število izvedenih inšpekcijskih pregledov, njihov datum in kraj;
Obrazložitev
Da bi države članice imele izčrpen pregled nad pravilnim izvajanjem te uredbe, je pomembno razpolaganje s točnimi podatki o nadzoru, ki so ga izvedli pristojni organi.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1185/2003 Člen 6 – odstavek 1 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – število in naravo primerov ugotovljenih neskladnosti, vključno s popolno identifikacijo zadevnih plovil. – število in naravo primerov ugotovljenih kršitev, vključno s popolno identifikacijo zadevnih plovil, ter sankcije za vsako kršitev.
Obrazložitev
Uredba (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike predvideva načrtno sprejemanje ustreznih ukrepov (v skladu z nacionalno zakonodajo med drugim tudi upravne ali kazenske sankcije) zoper odgovorne fizične ali pravne osebe, za katere se sumi, da so kršile pravila skupne ribiške politike.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Uredbe (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil
Referenčni dokumenti	COM(2011)0798 – C7-0431/2011 – 2011/0364(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	PECH 30.11.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 30.11.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Andrea Zanoni 19.1.2012
Obravnava v odboru	29.2.2012
Datum sprejetja	25.4.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	50 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Lajos Bokros, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Nick Griffin, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Karin Kadenbach, Eija-Riitta Korhola, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Horst Schnellhardt, Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jacqueline Foster, Julie Girling, Judith A. Merkies, Vittorio Prodi, Michèle Rivasi, Struan Stevenson, Anna Záborská, Andrea Zanoni

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Uredbe (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil
Referenčni dokumenti	COM(2011)0798 – C7-0431/2011 – 2011/0364(COD)
Datum predložitve EP	21.11.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	Odbor PECH 30.11.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	Odbor ENVI 30.11.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Maria do Céu Patrão Neves 20.12.2011
Obravnava v odboru	26.1.2012	29.2.2012	24.4.2012
Datum sprejetja	19.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 9 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Kriton Arsenis, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Marek Józef Gróbarczyk, Ian Hudghton, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Isabelle Thomas, Nils Torvalds, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Besset, Luis Manuel Capoulas Santos, Diane Dodds, Julie Girling, Ana Miranda, Jens Nilsson, Nikolaos Salavrakos, Antolín Sánchez Presedo
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Juan Andrés Naranjo Escobar, Nuno Teixeira
Datum predložitve	1.10.2012