POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (prenovitev)

5.10.2012 - (COM(2011)0656 – C7‑0382/2011 – 2011/0298(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Markus Ferber
(Prenovitev – člen 87 Poslovnika)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (prenovitev)

(COM(2011)0656 – C7‑0382/2011 – 2011/0298(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0656),

–   ob upoštevanju členov 294(2) in 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0382/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. marca 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012[2],

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[3],

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 1. marca 2012, naslovljenega na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0306/2012),

A.  ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne vključuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju, ob upoštevanju priporočil posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[4]*

k predlogu Komisije za

---------------------------------------------------------

DIREKTIVO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije  in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[5],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

v skladu z rednim zakonodajnim  postopkom[7],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)       Namen Direktive Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev[8] je bil vzpostaviti razmere, v katerih bi pooblaščene investicijske družbe in banke lahko zagotavljale navedene storitve ali ustanavljale podružnice v drugih državah članicah na podlagi dovoljenja in nadzora s strani matične države. Zaradi tega je bil cilj navedene direktive uskladiti začetne zahteve glede dovoljenj in poslovanja investicijskih podjetij, vključno s pravili poslovanja. Urejala je tudi usklajevanje nekaterih pogojev, ki veljajo za delovanje organiziranih trgov.

(3)       V zadnjih letih postaja več vlagateljev aktivnih na finančnih trgih in na voljo imajo še bolj kompleksno široko paleto storitev in instrumentov. Glede na ta razvoj bi moral zakonodajni okvir Evropske unije  zajemati celotno paleto dejavnosti v zvezi z naložbami. V ta namen je treba zagotoviti potrebno stopnjo usklajenosti, da bi lahko vlagateljem ponudili visoko raven zaščite in investicijskim podjetjem omogočili opravljanje storitev v vsej Evropski uniji, ki je enotni trg, na podlagi nadzora, ki ga opravlja matična država. Glede na zgoraj navedeno je bila Direktiva 93/22/EGS nadomeščena z Direktivo 2004/39/ES.

(4)       Med finančno krizo so se pokazale slabosti v delovanju in preglednosti finančnih trgov. Dogajanja na finančnih trgih so pokazala na nujnost okrepitve okvira za regulacijo trgov finančnih instrumentov, tudi kadar trgovanje na takšnih trgih poteka zunaj organiziranega trga, da bi povečali njihovo preglednost, bolje zaščitili vlagatelje, utrdili zaupanje, omejili neurejena področja ter zagotovili, da bodo imeli nadzorni organi ustrezna pooblastila za opravljanje svojih nalog.

(5)       Med regulatornimi organi na mednarodni ravni obstaja soglasje, da so k nastanku finančne krize prispevale tudi slabosti v korporativnem upravljanju številnih finančnih institucij, vključno s pomanjkanjem učinkovitega notranjega nadzora. Pretirano in nepreudarno tveganje lahko vodi v propad posameznih finančnih institucij ter povzroči sistemske težave v državah članicah in v svetu. Nepravilno ravnanje podjetij, ki zagotavljajo storitve strankam, lahko povzroči škodo vlagateljem in izgubo njihovega zaupanja. Da bi preprečili potencialno škodljive učinke teh slabosti korporativnega upravljanja, bi bilo treba določbe te direktive dopolniti s podrobnejšimi načeli in minimalnimi standardi. Ta načela in standarde bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti investicijskih podjetij. Ne glede na to, da imajo delničarji odgovornost zagotoviti, da uprave primerno izvajajo svoje pristojnosti, bi morali ukrepi vključevati omejitve glede števila direktorskih funkcij, ki jih lahko opravljajo direktorji finančnih institucij. Ti ukrepi bi se morali izvajati tako, da bi se upoštevala zahtevnost učinkovitega upravljanja takih institucij, obenem pa direktorjem podjetij omogočilo, da po potrebi skladno z načeli družbene odgovornosti podjetij nadaljujejo zlasti z opravljanjem direktorske funkcije v nepridobitnih organizacijah.

(6)       Skupina strokovnjakov na visoki ravni za finančni nadzor v Evropski uniji je Evropsko unijo pozvala, naj pripravi bolj usklajen sveženj finančnih predpisov. V okviru prihodnje evropske nadzorne strukture je Evropski svet na zasedanju 18. in 19. junija 2009 poudaril tudi potrebo po oblikovanju enotnih evropskih pravil, ki se bodo uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu.

(7)       Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Direktiva 2004/39/ES delno prenovljena s to novo direktivo, delno pa nadomeščena z Uredbo (EU) št. …/… (MiFIR). Oba pravna instrumenta skupaj bosta tvorila pravni okvir, ki bo urejal zahteve v zvezi z investicijskimi podjetji, organiziranimi trgi, izvajalci storitev sporočanja podatkov in podjetji iz tretjih držav, ki v Evropski uniji opravljajo investicijske storitve ali posle. To direktivo je treba zato razlagati v povezavi z navedeno uredbo. Vsebovati bi morala določbe o izdajanju dovoljenj podjetjem, pridobitvi kvalificiranega deleža, uveljavljanju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, pogojih poslovanja investicijskih podjetij, da se zagotovi zaščita vlagateljev, pooblastilih nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice ter sistemu sankcij. Ker je glavni cilj in predmet tega predloga poenotenje nacionalnih določb v zvezi z navedenimi področji, bi moral biti podlaga tega predloga člen 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Direktiva kot oblika je primerna, da se po potrebi omogoči prilagoditev izvedbenih določb na področjih, ki jih ureja ta direktiva, posebnostim trgov in pravnih sistemov držav članic.

(8)        Na seznam finančnih instrumentov je ustrezno vključiti ▌ izvedene finančne instrumente na blago in druge, ki so oblikovani in s katerimi se trguje na tak način, da se sprožajo ureditvena vprašanja, primerljiva s tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Zavarovalne pogodbe v zvezi z dejavnostmi razredov iz Priloge I Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)[9], če so sklenjene z zavarovalnico, pozavarovalnico ter zavarovalnico ali pozavarovalnico iz tretje države, niso izvedeni finančni instrumenti ali pogodbe na izvedene finančne instrumente.

(9)       Na sekundarnih promptnih trgih emisijskih kuponov se je pojavila vrsta goljufivih praks, ki bi lahko oslabile zaupanje v sistem trgovanja z emisijami, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti[10], zato se uvajajo ukrepi za okrepitev sistema registrov emisijskih kuponov ter pogojev za odprtje računa za trgovanje z emisijskimi kuponi. Da bi okrepili celovitost teh trgov in zaščitili njihovo učinkovito delovanje, vključno s celovitim nadzorom trgovalne dejavnosti, je ustrezno, da se ukrepi, sprejeti na podlagi Direktive 2003/87/ES, dopolnijo tako, da bodo emisijski kuponi v celoti spadali na področje uporabe te direktive ter Uredbe (EU) št. .../... [Uredba o zlorabi trga]▌. Po drugi strani je treba pojasniti, da posli na promptnem deviznem trgu ne spadajo na področje uporabe direktive, tudi če so vanjo vključeni valutni izvedeni instrumenti.

(10)     Namen te direktive je zajeti podjetja, katerih redna dejavnost ali poklic je opravljanje investicijskih storitev in/ali investicijskih poslov na profesionalni podlagi. Njeno področje uporabe naj torej ne bi zajemalo oseb z drugačno poklicno dejavnostjo.

(11)     Treba je vzpostaviti celovit regulativni režim, ki bo veljal za opravljanje poslov s finančnimi instrumenti, ne glede na načine trgovanja, na katere se taki posli sklepajo, da bi zagotovili visoko kakovost opravljanja investicijskih poslov in vzdrževali celovitost in splošno učinkovitost finančnega sistema. Določiti je treba koherenten in na tveganje občutljiv okvir za urejanje glavnih vrst ureditev izvrševanja naročil, ki se trenutno uporabljajo na evropskem finančnem trgu. Treba je priznati nastanek nove generacije sistemov organiziranega trgovanja poleg reguliranih trgov, za katere bi morale veljati obveznosti, namenjene ohranjanju učinkovitega in pravilnega delovanja finančnih trgov, in zagotoviti, da ti sistemi organiziranega trgovanja ne bi izkoriščali regulativnih vrzeli.

(12)     Vsa mesta trgovanja, torej organizirani trgi, večstranski sistemi trgovanja (MTF) in organizirani trgovalni sistemi (OTF), bi morala določati pregledna pravila za dostop do sistema. Medtem ko bi morali organizirani trgi in MTF še naprej izpolnjevati ▌podobne zahteve glede tega, koga smejo sprejeti kot člana ali udeleženca, bi morali imeti OTF možnost, da med drugim določijo in omejijo dostop potencialnim članom glede na to, kakšno vlogo in obveznosti imajo ▌v razmerju do svojih strank. ▌Mesta trgovanja bi morala imeti možnost, da uporabnikom pred vstopom njihovih naročil v sistem dovolijo opredeliti vrsto toka naročil, s katero njihova naročila medsebojno vplivajo, če se to opravi na odprt in pregleden način in brez diskriminacije s strani upravljavca platforme.

(13)     Sistematične internalizatorje bi bilo treba opredeliti kot investicijska podjetja, ki organizirano, redno in sistematično poslujejo za svoj račun tako, da izvršujejo naročila strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF v dvostranskem sistemu. Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe te opredelitve za investicijska podjetja bi moralo biti relevantno vsako dvostransko trgovanje s strankami, kvalitativna merila iz člena 21 Uredbe Komisije št. 1287/2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o poslih, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi, pa bi bilo treba dopolniti tudi s kvantitativnimi merili za določanje investicijskih podjetij, ki jih je treba registrirati kot sistematične internalizatorje[11]. Medtem ko so mesta trgovanja instrumenti, v katerih se srečuje več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb, sistematičnemu internalizatorju ne bi smelo biti dovoljeno, da funkcionalno na enak način združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb kot mesto trgovanja.

(14)     Področje uporabe te direktive ne bi smelo zajemati oseb, ki upravljajo svoje lastno premoženje in podjetja ter ne opravljajo investicijskih storitev in/ali investicijskih poslov, razen poslovanja za svoj račun, razen če so vzdrževalci trga, člani ali udeleženci organiziranega trga ali MTF ali izvršujejo naročila strank s poslovanjem  za svoj račun. Osebe, ki s finančnimi instrumenti poslujejo za svoj račun kot člani ali udeleženci organiziranega trga ali MTF, vključno kot vzdrževalci trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, in je to pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti, ki na ravni skupine ne pomeni opravljanja investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih storitev v smislu Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[12], bi morale biti izjemoma izvzete iz področja uporabe te direktive. Tehnična merila za določitev, kdaj je dejavnost pomožna dejavnost k taki glavni dejavnosti, bi bilo treba pojasniti v regulativnih tehničnih standardih, ob upoštevanju meril iz te direktive, ki bi morala vključevati obseg dejavnosti in mero, do katere zmanjšuje tveganja, ki izvirajo iz glavne dejavnosti. Poslovanje za svoj račun z izvrševanjem naročil strank bi moralo vključevati podjetja, ki izvršujejo naročila različnih strank s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun (back-to-back trading); v tem primeru bi bilo treba šteti, da podjetja delujejo kot naročniki in bi zanje morale veljati določbe te direktive, ki zajemajo tako izvrševanje naročil za račun strank kot poslovanje za svoj račun. Izvrševanje naročil v okviru poslovanja s finančnimi instrumenti, ki se opravlja kot pomožna dejavnost med dvema osebama, katerih glavna dejavnost na ravni skupine ne pomeni opravljanja investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih storitev v smislu Direktive 2006/48/ES, se ne bi smelo šteti za poslovanje za svoj račun z izvrševanjem naročil strank.

(15)     Izraz „osebe“ v besedilu se nanaša tako na fizične kot na pravne osebe.

(16)     Zavarovalnice, dejavnosti katerih ustrezno spremljajo pristojni organi za nadzor skrbnega in varnega poslovanja in za katere velja Direktiva 2009/138/ES bi bilo treba izključiti, razen nekaterih določb, povezanih z zavarovalniškimi produkti, ki se uporabljajo kot naložbeni podjemi. Strankam se naložbe pogosto prodajajo v obliki zavarovalnih pogodb kot alternativa ali nadomestek za finančne instrumente, ki jih ureja ta direktiva. Za dosledno zaščito neprofesionalnih strank je pomembno, da se za naložbe na podlagi zavarovalnih pogodb uporabljajo enaki standardi poslovanja, zlasti tisti, ki se nanašajo na upravljanje navzkrižij interesov, omejevanje spodbud ter pravila o zagotavljanju ustreznosti svetovanja ali primernosti prodaje brez svetovanja. Zato bi se morale zahteve v zvezi z zaščito vlagateljev in navzkrižjem interesov iz te direktive uporabljati tudi za naložbe v obliki zavarovalnih pogodb, zagotoviti pa je treba tudi usklajenost te direktive z drugo zakonodajo, vključno z Direktivo 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju[13].

(17)     Ta direktiva ne bi smela zajemati oseb, ki ne opravljajo storitev za tretje osebe, temveč njihovo poslovanje zajema opravljanje investicijskih storitev samo za njihova matična podjetja, za njihova hčerinska podjetja ali za druga hčerinska podjetja njihovih matičnih podjetij.

(18)     Tudi osebe, ki v okviru svoje poklicne dejavnosti opravljajo investicijske storitve samo priložnostno, bi morale biti izključene iz področja uporabe te direktive, pod pogojem, da je dejavnost urejena in da zadevna pravila ne prepovedujejo priložnostnega opravljanja investicijskih storitev.

(19)     Osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih, in ki tako ne opravljajo investicijskih storitev za tretje osebe, ne bi smele biti zajete v tej direktivi.

(20)     Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti centralne banke in druga telesa, ki opravljajo podobne funkcije, ter javna telesa, ki so zadolžena za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, kar zajema tudi njegovo investiranje, razen teles, ki so delno ali v celoti v državni lasti in katerih vloga je komercialna ali povezana s pridobivanjem deležev.

(21)     Da se pojasnijo izjeme, ki veljajo za Evropski sistem centralnih bank, druge nacionalne organe, ki opravljajo podobne funkcije, ter organe, ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, je ustrezno, da se te izjeme omejijo na organe in institucije, ki opravljajo svoje naloge v skladu s pravom ene od držav članic ali v skladu z zakonodajo Evropske unije, ter na mednarodne organe, katerih članica je ena ali več držav članic.

(22)     Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, usklajene na ravni Evropske unije  ali ne, in depozitarje ali poslovodje takih podjetij, saj zanje veljajo posebna pravila, ki so neposredno prilagojena njihovim dejavnostim.

(22a)   Za dobro delovanje notranjega trga za električno energijo in zemeljski plin ter izvajanje nalog upravljavcev prenosnih omrežij iz Direktive 2009/72/ES[14], Direktive 2009/73/ES[15], Uredbe (ES) št. 714/2009[16], Uredbe (ES) št. 715/2009[17] ali omrežij ali smernic, sprejetih v skladu s temi uredbami, morajo biti upravljavci prenosnih omrežij izvzeti pri izdaji pravic do prenosa v obliki pravic do fizičnega prenosa ali pravic do finančnega prenosa in pri zagotavljanju platforme za sekundarno trgovanje.

(23)     Da bi zadevna oseba lahko koristila izjeme glede na to direktivo, bi morala stalno izpolnjevati pogoje, določene za take izjeme. Zlasti če oseba opravlja investicijske storitve ali investicijske posle in je izvzeta iz te direktive, ker so take storitve ali posli njene pomožne dejavnosti gledano na ravni skupine, zanjo ne bi smela več veljati izjema v zvezi s pomožnimi storitvami, če opravljanje takih storitev ali poslov ni več pomožna dejavnost glede na glavno dejavnost.

(24)     Osebe, ki opravljajo investicijske storitve in/ali investicijske posle, za katere velja ta direktiva, bi morale imeti dovoljenje svojih matičnih držav članic, da bi zaščitili vlagatelje in stabilnost finančnega sistema.

(25)     Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES ne bi smelo biti potrebno še eno dovoljenje v okviru te direktive za opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov. Če se kreditna institucija odloči opravljati investicijske storitve ali investicijske posle, bi moral pristojni organ pred izdajo dovoljenja preveriti, ali je ta institucija v skladu z zadevnimi določbami te direktive.

(26)     Eden od novejših naložbenih produktov so strukturirane vloge, ki niso zajete v zakonodaji za zaščito vlagateljev na ravni Evropske unije, medtem ko druge strukturirane naložbe so urejene v navedeni zakonodaji. Zato je ustrezno okrepiti zaupanje vlagateljev in bolj poenotiti normativno ureditev glede prodaje različnih paketnih maloprodajnih naložbenih produktov, da se zagotovi ustrezna raven zaščite vlagateljev v celotni Evropski uniji. Zato je ustrezno, da se strukturirane vloge vključijo v področje uporabe te direktive. Pri tem je pomembno pojasniti, da so strukturirane vloge vrsta naložbenega produkta, zato ne vključujejo preprostih vlog, ki so vezane samo na obrestne mere, kot sta Euribor ali Libor, ne glede na to, ali je obrestna mera določena vnaprej, fiksna ali spremenljiva. Zato te preproste vloge ne spadajo na področje uporabe te direktive.

(27)     Za večjo zaščito vlagateljev v Evropski uniji je ustrezno omejiti pogoje, pod katerimi lahko države članice iz področja uporabe te direktive izključijo osebe, ki opravljajo investicijske storitve za stranke in ki v primeru izključitve niso zaščitene s to direktivo. Zlasti je ustrezno zahtevati, da morajo države članice za navedene osebe uporabljati zahteve, ki so vsaj enakovredne zahtevam iz te direktive, zlasti v fazi izdaje dovoljenja tem osebam, pri ocenjevanju njihovega ugleda in izkušenj ter ustreznosti delničarjev, pri pregledu pogojev za začetno dovoljenje, nadaljnjem nadzoru, kot tudi pri izpolnjevanju poslovnih obveznosti.

(28)     V primeru, da investicijsko podjetje občasno opravlja eno ali več investicijskih storitev, za katere njegovo dovoljenje ne velja, ali opravlja enega ali več investicijskih poslov, za katere njegovo dovoljenje ne velja, ne bi smelo potrebovati dodatnega dovoljenja v okviru te direktive.

(29)     Za namene te direktive bi moralo sprejemanje in posredovanje naročil zajemati tudi povezovanje dveh ali več vlagateljev in s tem omogočanje posla med temi vlagatelji.

(30)     Določbe te direktive bi morale veljati za investicijska podjetja in kreditne institucije, ki prodajajo finančne instrumente, ki jih izdajajo same, kadar svojim strankam zagotavljajo investicijsko svetovanje. Zaradi odprave negotovosti in povečanja zaščite vlagateljev je ustrezno določiti uporabo te direktive, kadar investicijska podjetja in kreditne institucije na primarnem trgu prodajajo finančne instrumente, ki jih izdajajo same, vendar ne zagotavljajo svetovanja. Zato bi bilo treba razširiti opredelitev storitve izvrševanja naročil za račun strank.

(31)     Načeli vzajemnega priznavanja in nadzora s strani matične države članice zahtevata, da pristojni organi držav članic ne izdajo dovoljenja ali ga odvzamejo, če dejavniki, kot so vsebina poslovnih načrtov, geografska porazdelitev ali dejansko izvajane dejavnosti, jasno kažejo, da se je investicijsko podjetje odločilo za zakonodajni sistem ene od držav članic, da bi se izognilo strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na ozemlju katere namerava opravljati ali opravlja večji del svojih dejavnosti. Investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, bi moralo pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima registrirani sedež. Investicijsko podjetje, ki ni pravna oseba, bi moralo pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima glavno upravo. Poleg tega bi morale države članice zahtevati, da ima investicijsko podjetje glavno upravo vedno v matični državi članici in da dejansko posluje tam.

(32)     Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o postopkovnih pravilih in ocenjevalnih merilih za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju[18] določa podrobna pravila za skrbno oceno predlaganih pridobitev v investicijskem podjetju ter postopek njihove uporabe. Da se zagotovi pravna varnost, jasnost in predvidljivost ocenjevalnega postopka ter njegovih rezultatov, je ustrezno potrditi merila in postopek skrbne ocene iz direktive 2007/44/ES. Zlasti bi morali pristojni organi oceniti ustreznost predlaganega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve ob upoštevanju vseh naslednjih meril: ugled predlaganega pridobitelja; ugled in izkušnje vseh, ki bodo vodili poslovanje investicijskega podjetja; finančna trdnost predlaganega pridobitelja; ali bo investicijsko podjetje lahko izpolnilo zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te in drugih direktiv, zlasti Direktive 2002/87/ES[19] in Direktive 2006/49/ES[20]; ali bo pridobitev povečala navzkrižja interesov; ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES[21] ali za poskus teh dejanj in da bi predlagana pridobitev lahko povečala tveganje, da se bodo take dejavnosti izvajale.

(33)     Investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v svoji matični državi članici, bi moralo imeti pravico do zagotavljanja investicijskih storitev ali opravljanja investicijskih poslov v celi Evropski uniji, ne da bi ji bilo treba zahtevati ločeno dovoljenje s strani pristojnega organa v državi članici, v kateri želi zagotavljati take storitve ali opravljati take posle.

(34)     Ker so nekatera investicijska podjetja izvzeta iz nekaterih obveznosti v skladu z Direktivo 2006/49/ES, bi moralo biti zanje obvezno, da imajo minimalni obseg kapitala ali zavarovanje poklicne odgovornosti ali kombinacijo obojega. Pri prilagajanju obsega tega zavarovanja bi bilo treba upoštevati prilagoditve v okviru Direktive 2002/92/ES. To posebno obravnavanje za namene kapitalske ustreznosti ne bi smelo posegati v morebitne odločitve glede ustreznega obravnavanja teh družb v okviru bodočih sprememb prava Evropske unije o kapitalski ustreznosti.

(35)     Ker bi moralo biti področje urejanja skrbnega in varnega poslovanja omejeno na subjekte, ki zaradi tega, ker poklicno vodijo knjige naročil, predstavljajo vir tveganja nasprotne stranke za druge udeležence na trgu, bi morali biti subjekti, ki poslujejo za svoj račun s finančnimi instrumenti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, za katere velja ta direktiva, in tisti, ki opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za stranke svoje glavne dejavnosti kot pomožno dejavnost k svoji glavni dejavnosti gledano na ravni skupine, pod pogojem, da ta glavna dejavnost ni zagotavljanje investicijskih storitev v smislu te direktive, izključeni iz področja uporabe te direktive.

(36)     Za zaščito vlagateljeve lastninske pravice in drugih podobnih pravic glede vrednostnih papirjev in njegovih pravic glede sredstev, zaupanih družbi, bi morale biti zlasti te pravice ločene od pravic družbe. Vseeno pa to načelo ne bi smelo družbi preprečevati, da bi poslovala v svojem imenu, vendar za račun vlagatelja, če to zahteva sama narava posla in se s tem strinja vlagatelj, na primer pri posojanju vrednostnih papirjev.

(37)     Zahteve v zvezi z zaščito sredstev strank so ključno orodje za zaščito strank pri opravljanju storitev in poslov. Te zahteve se lahko izključijo, kadar se celotno lastništvo sredstev in finančnih instrumentov prenese na investicijsko podjetje zaradi kritja obstoječih ali prihodnjih, dejanskih, možnih ali pričakovanih obveznosti. Te široke možnosti izključitve lahko povzročijo negotovost in ogrozijo učinkovitost zahtev v zvezi z zaščito sredstev strank. Zato je vsaj v primerih, ko gre za sredstva neprofesionalnih strank, ustrezno, da se omeji možnost investicijskih podjetij za sklepanje dogovorov o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice, kot so opredeljeni v Direktivi 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju[22], ki jih sklepajo z namenom zavarovanja ali drugega kritja svojih obveznosti.

(38)     Treba je okrepiti vlogo uprav investicijskih podjetij pri zagotavljanju zdravega in skrbnega upravljanja podjetij ter spodbujanju celovitosti trga in interesov vlagateljev. Za skladen pristop h korporativnemu upravljanju bi morale biti zahteve za investicijska podjetja čim bolj usklajene s tistimi iz Direktive .../.../ES [CRD IV] in sorazmerne z vrsto, obsebom in celovitostjo njihove dejavnosti. Da se prepreči navzkrižje interesov, izvršni član uprave investicijskega podjetja ne bi smel biti tudi izvršni član uprave mesta trgovanja, vendar je lahko neizvršni član take uprave, da na primer zagotavlja sodelovanje uporabnikov pri odločanju. Uprava investicijskega podjetja mora vedno nameniti dovolj časa in imeti ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnost investicijskega podjetja in njegovo izpostavljenost glavnim tveganjem. Da se prepreči skupinsko razmišljanje in spodbudi kritično razmišljanje, mora biti sestava uprav investicijskih podjetij dovolj različna, kar zadeva starost, spol, poreklo, izobrazbo in strokovne izkušnje, da predstavlja različna mnenja in izkušnje. Zaradi ustreznega upoštevanja demografskih razmer je še posebej pomembna uravnotežena zastopanost spolov. Kjer so zaposleni zastopani v upravi, bi to morala veljati tudi za pozitivno krepitev raznolikosti, saj dodaja ključni vidik in pravo poznavanje notranjega delovanja institucije. Poleg tega so potrebni mehanizmi, ki zagotavljajo odgovornost članov uprave v primeru resnih napak v upravljanju.

(39)     Da bi imela uprava dejanski pregled in nadzor nad posli investicijskega podjetja, bi morala biti pristojna in odgovorna za splošno strategijo investicijskega podjetja ob upoštevanju dejavnosti investicijskega podjetja in njegovega profila tveganja. Uprava bi morala jasno prevzeti odgovornost v celotnem poslovnem ciklu investicijskega podjetja na področjih opredeljevanja in določitve strateških ciljev podjetja, potrjevanja njegove notranje organizacije, vključno z merili za izbor in usposabljanje zaposlenih, ter določitve splošne politike za opravljanje storitev in poslov, vključno s plačili prodajalcev in potrjevanjem novih produktov, namenjenih za prodajo strankam. Redno spremljanje in ocenjevanje strateških ciljev investicijskih podjetij, njihove notranje organizacije ter politike opravljanja storitev in poslov naj bi omogočilo stalno zmožnost uprave za zdravo in skrbno upravljanje, kar je v interesu celovitosti trgov in zaščite vlagateljev.

(40)     Naraščajoča paleta dejavnosti, s katerimi se hkrati začnejo ukvarjati številne družbe, je povečala možnost nasprotja interesov med takimi različnimi dejavnostmi in interesi njihovih strank. Zato je treba določiti pravila za zagotovitev, da taka nasprotja ne škodujejo interesom njihovih strank.

▌

(42)     Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive[23] državam članicam dovoljuje, da v okviru organizacijskih zahtev, ki veljajo za investicijske družbe, zahtevajo snemanje telefonskih pogovorov ali evidentiranje elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank. Snemanje telefonskih pogovorov ali evidentiranje elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank je združljivo z listino Evropske unije o temeljnih pravicah in je upravičeno zaradi okrepitve zaščite vlagateljev, izboljšanja nadzora trgov in povečanja pravne varnosti v interesu investicijskih podjetij in njihovih strank. Na pomen takih evidenc je opozoril tudi Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje v tehničnih priporočilih Komisiji, izdanih 29. julija 2010. Zaradi navedenih razlogov je ustrezno, da se v tej direktivi določijo načela splošne ureditve glede snemanja telefonskih pogovorov ali evidentiranja elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank. V zvezi s komuniciranjem med neprofesionalnimi strankami in finančnimi institucijami bi bilo primerno državam članicam omogočiti, da za finančne institucije s sedežem na njihovem ozemlju ali podružnice na njihovem ozemlju namesto tega priznavajo ustrezne zapise take komunikacije v pisni obliki.

(43)     Države članice bi morale zagotoviti spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[24] ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij[25], ki urejata obdelavo osebnih podatkov pri uporabi te direktive. To varstvo bi bilo treba razširiti zlasti na snemanje telefonskih pogovorov in evidentiranje elektronskih komunikacij. Za obdelavo osebnih podatkov s strani evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[26], se pri izvajanju te Direktive uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[27].

(44)     V zadnjem desetletju se je uporaba trgovalnih programov zelo razvila in jih danes udeleženci na trgu uporabljajo v velikem obsegu. Številni udeleženci na trgu uporabljajo algoritemsko trgovanje, pri katerem računalniški algoritem samodejno določi posamezne vidike naročila z minimalnim človeškim posredovanjem ali brez njega. Posebna podvrsta algoritemskega trgovanja je visokofrekvenčno trgovanje, pri katerem trgovalni sistem zelo hitro, ponavadi v nekaj milisekundah ali mikrosekundah, analizira podatke ali signale s trga in nato na podlagi te analize v zelo kratkem času pošlje ali posodobi veliko število naročil. Visokofrekvenčno trgovanje ponavadi uporabljajo borzni trgovci, ki za trgovanje uporabljajo lastni kapital; bolj kot za posebno strategijo gre lahko pogosto za to, da vključuje uporabo naprednih programov za izvajanje bolj tradicionalne strategije trgovanja, kot so vzdrževanje trga ali arbitraža.

(45)     V skladu s sklepi Sveta o okrepitvi finančnega nadzora Evropske unije, sprejetimi junija 2009, ter zaradi določitve enotnih pravil za finančne trge Evropske unije, nadaljnjega razvoja enakih pogojev za države članice in udeležence na trgih, povečanja zaščite vlagateljev ter izboljšanja nadzora in izvajanja predpisov, se je Evropska unija zavezala, da bo, kadar je primerno, v največji možni meri omejila diskrecijske pravice držav članic v zvezi z zakonodajo Evropske unije o finančnih storitvah. Poleg tega, da ta direktiva uvaja skupno ureditev za snemanje telefonskih pogovorov in evidentiranje elektronskih komunikacij v zvezi z naročili strank, je ustrezno, da se v nekaterih primerih omeji možnost pristojnih organov za delegiranje nadzornih nalog ter da se omejijo diskrecijske pravice v zvezi z zahtevami glede vezanih zastopnikov in glede poročanja podružnic. Toda čeprav so pristojni organi po tej direktivi dolžni ohraniti zaščito vlagateljev, nobena določba te direktive državam članicem ne preprečuje, da bi poleg pristojnih organov imenovali dodatne organe za dodatno spremljanje trgov, s čimer bi se povečala zaščita neprofesionalnih strank.

(46)     Tehnični razvoj je omogočil visokofrekvenčno trgovanje in razvoj načinov poslovanja. Visokofrekvenčno trgovanje lajša skupna namestitev sistemov udeležencev na trgu v neposredno bližino naprave za usklajevanje transakcij na mestu trgovanja. Da bi zagotovili pravilne in poštene pogoje trgovanja, je treba od mest trgovanja zahtevati, da te storitve skupne namestitve nudijo na nediskriminatorni, pošteni in pregledni podlagi. Uporaba visokofrekvenčnih trgovalnih programov je povečala hitrost, zmogljivost in zapletenost načinov trgovanja, ki jih uporabljajo vlagatelji. Poleg tega je omogočila udeležencem na trgu, da svojim strankam olajšajo neposreden dostop do trgov z uporabo njihovih sistemov trgovanja, in sicer z neposrednim dostopom do trga ali sponzoriranim dostopom. Trgovalni programi so prinesli splošne koristi za trge in udeležence na trgih, na primer širšo udeležbo na trgih, prav verjetno večjo likvidnost, četudi se porajajo dvomi o dejansko zagotovljeni likvidnosti, manjše razpone, manjšo kratkoročno nestanovitnost ter sredstvo za boljše oblikovanje cen in izvrševanje naročil strank. Vendar ti visokofrekvenčni trgovalni programi prinašajo tudi več potencialnih tveganj, kot so večje tveganje preobremenitve sistemov mest trgovanja zaradi velike količine naročil ali tveganje, da pri algoritemskem trgovanju pride do podvajanja naročil, napak v naročilih ali drugih slabosti v delovanju, ki lahko povzročijo motnje na trgu. Poleg tega obstaja tudi tveganje, da se bodo začeli sistemi za algoritemsko trgovanje pretirano odzivati na dogajanje na trgih, kar lahko še poveča nestanovitnost, če so na trgu že prej težave. Pri algoritemskem ali visokofrekvenčno trgovanju lahko tako kot pri vseh drugih oblikah trgovanja pride do nekaterih vrst zlorab, kar bi bilo treba prepovedati z Uredbo (EU) št. .../... [nova uredba o zlorabi trga]. Informacijska prednost, ki jo imajo trgovalci pri visokofrekvečnem trgovanju, bi lahko vlagatelje spodbudila tudi k temu, da bi se odločili za trgovanje na mestu, kjer bi se lahko izognili povezavi s trgovalci, ki sodelujejo pri visokofrekvenčnem trgovanju. Za strategije visokofrekvenčnega trgovanja, ki imajo nekatere posebne značilnosti, bi moral veljati poseben regulativni nadzor. Četudi gre predvsem za strategije, namenjene trgovanju na lastni račun, bi moral ta nadzor veljati tudi,kadar je strategija trgovanja strukturirana tako, da se preprečuje izvajanje na lasten račun.

(47)     Potencialna tveganja zaradi razširjene uporabe programov je mogoče najbolje omejiti s kombinacijo posebnih oblik nadzora tveganj, namenjenih podjetjem, ki se ukvarjajo z algoritemskim ali visokofrekvenčnim trgovanjem, in drugimi ukrepi, namenjenimi upravljavcem vseh mest trgovanja, do katerih imajo ta podjetja dostop. Te bi bilo treba oblikovati in utemeljiti na tehničnih smernicah organa ESMA, izdanih februarja 2012, o sistemih in kontrolah v avtomatiziranem trgovalnem okolju za trgovalne platforme, investicijska podjetja in pristojne organe (ESMA/2012/122), da bi se ob upoštevanju tehničnega razvoja okrepila odpornost trgov. Zaželeno je zagotoviti, da imajo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z visokofrekvenčnim trgovanjem, dovoljenje, če so neposredni člani mesta trgovanja. To naj bi zagotavljalo, da izpolnjujejo organizacijske zahteve iz te direktive in so pod ustreznim nadzorom. Pri tem bi moral imeti organ ESMA pomembno usklajevalno vlogo pri opredelitvi ustreznih korakov kotacije, da se zagotovijo pravilno delujoči trgi na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba vsa naročila ustrezno nadzirati pri njihovi podelitvi. Zato je primerno, da se preneha praksa sponzoriranega in nezaščitenega dostopa, s čimer bi se izognili tveganju, da podjetja, ki niso vzpostavila zadostnega nadzora, ustvarjajo pogoje, ki motijo delovanje trga, in zagotovili, da se odkrivajo udeleženci na trgu in da morajo ti odgovarjati za kakršne koli pogoje, ki motijo delovanje trga in ki so jih sami povzročili. Prav tako bi moralo biti mogoče jasno opredeliti tokove naročil, ki izhajajo iz visokofrekvenčnega trgovanja. Organ ESMA pa bi moral tudi v prihodnje nadzirati razvoj tehnologij in načinov, ki se uporabljajo za dostop do mest trgovanja, ter nadaljevati s pripravami smernic, ki bodo zagotavljale nadaljnjo učinkovito uporabo zahtev iz te direktive ob upoštevanju novih praks.

(48)     Tako podjetja kot mesta trgovanja bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni učinkoviti ukrepi, ki zagotavljajo, da visokofrekvenčno in avtomatizirano trgovanje ne ustvarja motenj na trgu in ga ni mogoče izkoristiti za zlorabe. Mesta trgovanja bi morala zagotavljati tudi, da so njihovi sistemi trgovanja trdni in ustrezno preizkušeni za obvladovanje povečanih tokov naročil ali izjemnih razmer na trgih in da imajo vzpostavljene sisteme prekinitve trgovanja na vseh mestih trgovanja, tako da je mogoče pri nenadnih in nepričakovanih skokih ali padcih cen trgovanje začasno ustaviti.

Prav tako je treba zagotoviti, da bodo imela mesta trgovanja pregledne, nediskriminatorne in poštene strukture pristojbin in da te ne bodo strukturirane tako, da bi spodbujale pogoje, ki motijo delovanje trga. Zato je primerno zagotoviti, da strukture pristojbin, ki jih uporabljajo mesta trgovanj, spodbujajo nižje razmerje med sporočili sistema in izvršenimi posli z višjimi pristojbinami za prakse, kot je preklic večjih količin ali deležev naročil, ki bi lahko ustvarili pogoje za motnje delovanja trga in zaradi katerih morajo mesta trgovanja povečati zmogljivosti infrastukture, ne da bi to nujno koristilo drugim tržnim udeležencem.

(49)     Poleg ukrepov, povezanih z algoritemskim in visokofrekvenčnim trgovanjem, je ustrezno prepovedati sponzoriran in nezaščiten dostop ter vključiti nadzor glede investicijskih podjetij, ki strankam zagotavljajo neposreden dostop do trgov▌. Ustrezno je tudi, da podjetja, ki zagotavljajo neposreden ▌dostop do trgov, zagotovijo, da so osebe, ki uporabljajo to storitev, ustrezno usposobljene in da je vzpostavljen nadzor tveganj pri uporabi te storitve. Ustrezno je, da se v delegiranih aktih natančneje predpišejo podrobne organizacijske zahteve glede teh novih oblik trgovanja. Poleg pristojnosti organa ESMA, da pripravi posodobljene smernice o različnih oblikah dostopa do trga in s tem povezanega nadzora, naj bi to zagotavljalo, da se lahko navedene zahteve po potrebi spremenijo zaradi nadaljnjih inovacij in razvoja na tem področju.

(50)     V Uniji trenutno delujejo številna mesta trgovanja, med katerimi jih več trguje z enakimi instrumenti. Da se preprečijo potencialna tveganja za interese vlagateljev, je treba formalizirati in nadalje uskladiti postopke v zvezi s posledicami, ki bi nastale za trgovanje drugih mest trgovanja, če se eno mesto trgovanja odloči začasno ustaviti trgovanje ali umakniti določen finančni instrument iz trgovanja. Zaradi pravne varnosti in ustrezne obravnave nasprotij interesov bi bilo treba pri odločanju o začasni ustavitvi trgovanja ali umiku instrumentov iz trgovanja zagotoviti, da v primeru, ko eden od organiziranih trgov ali MTF preneha trgovati s finančnim instrumentom zaradi nerazkritja informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, drugi sledijo tej odločitvi. Poleg tega je treba nadalje formalizirati in izboljšati izmenjavo informacij ter sodelovanje med mesti trgovanja v primeru izjemnih razmer v zvezi z določenim instrumentom, s katerim se trguje na različnih mestih. To bi moralo vključevati ureditev, ki bi preprečevala, da bi mesta trgovanja uporabljala za komercialne namene informacije, ki jih prejmejo pri začasni ustavitvi ali umika instrumenta iz trgovanja.

(51)     V zadnjih letih se število aktivnih vlagateljev na finančnih trgih povečuje, na voljo pa imajo tudi bolj kompleksno paleto storitev in instrumentov, zato je treba zagotoviti poenotenje, ki jim bo omogočalo visoko raven zaščite po celotni Evropski uniji. Ko je bila sprejeta Direktiva 2004/39/ES, je bilo treba zaradi naraščajoče odvisnosti vlagateljev od osebnih priporočil vključiti investicijsko svetovanje kot investicijsko storitev, za katero je potrebno dovoljenje in za katero veljajo posebne obveznosti v zvezi s poslovanjem. Ker se stranke še vedno precej zanašajo na osebna priporočila, storitve in instrumenti pa so vse bolj kompleksni, je treba zaostriti obveznosti v zvezi s poslovanjem in tako okrepiti zaščito vlagateljev.

(51a)   Sicer so za svetovalne službe potrebna poostrena pravila za poslovanje, vendar ta ne zadostujejo za primerno zaščito vlagatelja. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da investicijska podjetja, ki oblikujejo naložbene produkte ali strukturirane vloge za prodajo profesionalnim ali neprofesionalnim strankam, svoje produkte oblikujejo tako, da bodo ti zadostili potrebam in značilnostim opredeljenega ciljnega trga v okviru zadevne kategorije strank. Države članice morajo poleg tega poskrbeti, da investicijska podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da se naložbeni produkt tržijo in prodajajo strankam znotraj ciljne skupine. Vendar to ne bi smelo odvezati odgovornosti tretjih distributerjev, ki tržijo ali prodajajo produkte zunaj ciljne skupine brez vednosti ali privoljenja podjetja, ki je produkt oblikovalo. Oblikovalci bi morali tudi redno preverjati uspešnost svojih produktov, da bi ocenili, ali je produkt izpolnil svoj namen, in ugotovili, ali je njegov ciljni trg še vedno ustrezen. Vlagatelji potrebujejo tudi primerne informacije o produktih, zlasti pa dosledne informacije o kumulativnem učinku različnih plasti stroškov na donos naložb. Pri tem je treba upoštevati določbe člena 80(8) Direktive 2006/48/ES.

(52)     Da bi imeli vlagatelji na voljo vse pomembne informacije, je ustrezno zahtevati, da investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z investicijskim svetovanjem, pojasnijo, na kakšni podlagi temeljijo njihovi nasveti, zlasti kakšen je nabor produktov, ki jih upoštevajo pri dajanju osebnih priporočil strankam, stroške svetovanja ali, če stroškov pristojbin in spodbud pred svetovanjem ni mogoče določiti, način izračuna stroškov, ali se dejavnost investicijskega svetovanja opravlja v povezavi s sprejemanjem ali prejemanjem spodbud tretjih oseb in ali investicijska podjetja strankam zagotavljajo redno ocenjevanje ustreznosti priporočenih finančnih instrumentov. Od investicijskih podjetij je ustrezno zahtevati tudi, da svojim strankam pojasnijo razloge za dane nasvete. Smernice organa ESMA bi lahko koristile zagotavljanju učinkovite in dosledne uporabe teh določb. Da bi podrobneje določili regulativni okvir za storitve investicijskega svetovanja, hkrati pa investicijskim podjetjem in njihovim strankam omogočili izbiro, je ustrezno določiti pogoje za opravljanje teh storitev, kadar podjetje obvesti stranko, da se svetovanje opravlja v povezavi s sprejemanjem ali prejemanjem spodbud tretjih oseb. Če investicijsko podjetje opravlja storitve diskrecijskega upravljanja portfeljev, bi moralo stranko pred sklenitvijo sporazuma obvestiti o pričakovanem obsegu spodbud, redna poročila pa bi morala razkriti vse plačane ali prejete spodbude. Ker je treba zagotoviti, da te spodbude tretjih oseb investicijskemu podjetju ne bi preprečile, da ravna v najboljšem interesu stranke, je treba tudi določiti, da je mogoče pod nekaterimi pogoji prepovedati sprejemanje takih spodbud ali da se zahteva njihov prenos na stranko.

(52a)   Za dodatno zaščito potrošnikov je tudi primerno zagotoviti, da investicijska podjetja ne nagrajujejo ali ocenjujejo uspešnosti svojih zaposlenih na način, ki bi bil v nasprotju z dolžnostjo teh podjetij, da ravnajo v najboljšem interesu svojih strank. Zato plačilo sodelavcev, ki prodajajo naložbe ali svetujejo o njih, ne bi smelo biti odvisno zgolj od načrtovane prodaje ali dobička podjetja iz določenega finančnega instrumenta, saj bi to spodbujalo k dajanjem informacij, ki niso poštene, jasne in nezavajajoče, in priporočil, ki niso v najboljšem interesu strank.

(52b)   Zaradi celovitosti naložbenih produktov in stalnih inovacij pri njihovem oblikovanju, je tudi pomembno zagotoviti ustrezno raven znanja in usposobljenosti v zvezi s ponujenimi produkti pri sodelavcih, ki svetujejo o njih ali jih prodajajo neprofesionalnim strankam. Investicijska podjetja morajo svojim sodelavcem ponuditi dovolj časa in sredstev za usvojitev tega znanja in usposobljenosti ter njuno uporabo pri opravljanju storitev za stranke.

(53)     Investicijskim podjetjem je dovoljeno, da opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo izvrševanje in/ali sprejemanje in posredovanje naročil strank, ne da bi bilo za to treba pridobiti informacije v zvezi z znanjem ali izkušnjami stranke zaradi ocene ustreznosti storitve ali instrumenta za stranko. Ker je pri teh storitvah zaščita strank ustrezno manjša, je ustrezno, da se pogoji za njihovo opravljanje izboljšajo. Zlasti je ustrezno, da se izključi možnost opravljanja teh storitev v povezavi s pomožno storitvijo, ki zajema dajanje posojil vlagatelju, da bi ta lahko opravil posel, v katerega je vključeno investicijsko podjetje, saj to povečuje zapletenost posla in je zato težje razumeti z njim povezano tveganje. Prav tako je ustrezno bolje opredeliti merila za izbor finančnih instrumentov, na katere naj bi se te storitve nanašale, ter tako izključiti finančne instrumente, ki zajemajo izvedeni finančni instrument, razen če ta ne povečuje tveganja za stranko, ali vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje.

(54)     Navzkrižna prodaja je pogosta strategija ponudnikov finančnih storitev za neprofesionalne stranke v celotni Evropski uniji. Neprofesionalnim strankam lahko prinesejo koristi, vendar pa pri teh praksah interesi stranke niso vedno ustrezno upoštevani. Tako lahko na primer nekatere oblike navzkrižne prodaje, in sicer vezanje produktov, pri katerem se dve ali več finančnih storitev prodaja v svežnju in vsaj ena od teh storitev ni na voljo tudi ločeno, izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na mobilnost strank ter njihovo sposobnost sprejemanja obveščenih odločitev. Primer vezanja produktov je obvezno odprtje tekočega računa, kadar se investicijska storitev zagotavlja neprofesionalni stranki. Čeprav lahko tudi prakse, pri katerih se dve ali več storitev prodaja v svežnju in se lahko vsaka od teh storitev kupi tudi ločeno, izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na mobilnost strank in njihovo sposobnost sprejemanja obveščenih odločitev, je izbira vendarle prepuščena stranki, zato te prakse morda pomenijo manjše tveganje, da investicijska podjetja ne bi izpolnjevala svojih obveznosti v skladu s to direktivo. Zaradi spodbujanja konkurence in izbire potrošnikov bi bilo treba uporabo takih praks skrbno oceniti.

(55)     Treba bi bilo šteti, da se storitev zagotovi na pobudo stranke, razen če jo stranka zahteva kot odziv na posamezniku prilagojeno sporočilo s strani ali v imenu družbe, ki vsebuje vabilo ali naj bi vplivalo na stranko v zvezi z nekim instrumentom ali nekim poslom. Za storitev se lahko šteje, da je zagotovljena na pobudo stranke, ne glede na to, da jo stranka zahteva na podlagi kakršnega koli sporočila, ki vsebuje reklamo za finančne instrumente ali ponudbo zanje na kakršen koli način, in ki je po svoji naravi splošna in je naslovljena na javnost ali večjo skupino ali kategorijo strank ali potencialnih strank.

(56)     Eden od ciljev te direktive je zaščititi vlagatelje. Ukrepi za zaščito vlagateljev bi morali biti prilagojeni značilnostim posamezne kategorije vlagateljev (neprofesionalne, profesionalne in nasprotne stranke). Vendar je zaradi okrepitve regulativnega okvira, ki se uporablja za opravljanje storitev ne glede na kategorijo zadevnih strank, ustrezno pojasniti, da načela poštenega, pravičnega in profesionalnega ravnanja ter obveznost, da morajo biti informacije poštene, jasne in nezavajajoče, veljajo za odnos z vsemi strankami.

(57)     Z odstopanjem od načela izdajanja dovoljenj, nadzora in uveljavljanja obveznosti v zvezi z delovanjem podružnic s strani matične države je ustrezno, da pristojni organ države članice gostiteljice prevzame odgovornost za uveljavljanje nekaterih obveznosti iz te direktive v zvezi s posli, ki se izvajajo prek podružnic na ozemlju, na katerem se nahaja podružnica, saj je ta organ najbliže podružnici in je v boljšem položaju za odkrivanje kršitev pravil, ki veljajo za poslovanje podružnic, in ukrepanje v zvezi z njimi.

(58)     Treba je predpisati učinkovito obveznost „najboljše izvršitve“ za zagotovitev, da investicijska podjetja izvršujejo naročila strank pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši. Ta obveznost bi se morala nanašati na podjetje, ki ima do stranke pogodbene ali posredniške obveznosti.

(58a)   Da bi prispevali k širši delničarski bazi v Uniji, bi bilo treba razširiti okvir najboljšega izvrševanja za neprofesionalne vlagatelje, da bi ti lahko dostopali do širšega nabora mest izvrševanja, ki so zdaj na voljo v Uniji. Pri uporabi okvira za najboljše izvrševanje bi bilo treba upoštevati napredek v tehnologiji za spremljanje najboljšega izvrševanja naročil.

(59)     Zaradi izboljšanja pogojev, pod katerimi investicijska podjetja v skladu s to direktivo izpolnjujejo svojo obveznost izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za njihove stranke najugodnejši, je ustrezno zahtevati, da morajo mesta izvrševanja dati javnosti na razpolago podatke o kakovosti izvrševanja poslov na posameznem mestu.

(60)     Informacije, ki jih investicijska podjetja dajejo strankam v zvezi s svojo politiko izvrševanja naročil, so pogosto splošne in standardne, tako da stranke ne razumejo, kako bo naročilo izvršeno, in ne morejo preveriti, ali podjetje izpolnjuje obveznost izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši. Za večjo zaščito vlagateljev je ustrezno določiti načela glede informacij, ki jih investicijska podjetja dajejo svojim strankam o politiki izvrševanja naročil, ter od podjetij zahtevati, da enkrat na četrtletje za vsako kategorijo finančnih instrumentov objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja, na katerih so v preteklem letu izvrševala naročila strank, in da te informacije in informacije, ki jih objavijo mesta trgovanja o kakovosti izvrševanja, upoštevajo v svojih politikah najboljšega izvrševanja.

▌

(62)     Za osebe, ki zagotavljajo investicijske storitve za račun več kot enega investicijskega podjetja, se ne bi smelo šteti, da so vezani zastopniki, temveč da so investicijska podjetja, če zanje velja opredelitev iz te direktive, razen nekaterih oseb, ki so lahko izvzete.

(63)     Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vezanih zastopnikov, da opravljajo dejavnosti, za katere veljajo druge direktive, in sorodne dejavnosti v zvezi s finančnimi storitvami ali proizvodi, za katere ta direktiva ne velja, tudi za račun delov iste finančne skupine.

(64)     Ta direktiva ne bi smela zajemati pogojev opravljanja dejavnosti zunaj prostorov investicijskega podjetja (prodaja od vrat do vrat).

(65)     Pristojni organi držav članic ne bi smeli registrirati ali bi morali razveljaviti registracijo, če dejansko opravljane dejavnosti jasno kažejo, da se je vezani zastopnik odločil za zakonodajni sistem ene od držav članic, da bi se izognil strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na ozemlju katere namerava opravljati ali opravlja večji del svojih dejavnosti.

(66)     Za namene te direktive bi se moralo za primerne nasprotne stranke šteti, da delujejo kot stranke.

(67)     Finančna kriza je pokazala, da imajo stranke, ki niso neprofesionalne stranke, omejeno sposobnost razumevanja tveganja, povezanega z njihovimi naložbami. Poleg potrditve, da bi bilo treba okrepiti pravila o poslovanju v zvezi z vlagatelji, ki najbolj potrebujejo zaščito, je ustrezno, da se natančneje prilagodijo tudi zahteve, ki se uporabljajo za različne kategorije strank. V ta namen je ustrezno razširiti nekatere zahteve glede informacij in poročanja tudi na odnos s primernimi nasprotnimi strankami. Zadevne zahteve bi se morale nanašati zlasti na zaščito finančnih instrumentov in denarnih sredstev strank ter na zahteve glede informacij in poročanja v zvezi z bolj zapletenimi finančnimi instrumenti in posli. Zaradi boljšega upoštevanja nalog občin in lokalnih javnih organov, ki ne bi smeli poslovati s špekulativnimi instrumenti, je ustrezno, da se ti subjekti nedvoumno izločijo s seznama primernih nasprotnih strank in strank, ki se štejejo za profesionalne, hkrati pa se tem strankam omogoči, da lahko zaprosijo, da se jih obravnava kot profesionalne stranke, če izpolnjujejo stroge pogoje, ki so jih določile države članice..

(68)     Glede poslov med primernimi nasprotnimi strankami bi se morala obveznost razkritja omejenih naročil strank uporabljati samo, če nasprotna stranka eksplicitno pošilja omejeno naročilo investicijskemu podjetju v izvršitev.

▌

(70)     Investicijska podjetja bi morala vsa imeti v celotni Evropski uniji enake možnosti vključevanja v organizirane trge ali dostopa do njih. Ne glede na način, na katerega so posli trenutno organizirani v državah članicah, je pomembno odpraviti tehnične in pravne omejitve dostopa do organiziranih trgov.

(71)     Za lažji zaključek čezmejnih poslov je ustrezno zagotoviti dostop investicijskih podjetij do sistemov obračuna in poravnave v celotni Evropski uniji , ne glede na to, ali so posli sklenjeni prek organiziranih trgov v zadevnih državah članicah ali ne. Investicijska podjetja, ki se želijo neposredno vključiti v sisteme poravnave držav članic, bi morala izpolnjevati zadevne operativne in poslovne zahteve za članstvo ter izvajati ukrepe v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja za vzdrževanje nemotenega in pravilnega delovanja finančnih trgov.

(72)     Za storitve, ki jih v Evropski uniji opravljajo podjetja iz tretjih držav, se uporabljajo nacionalne ureditve in zahteve. Ti sistemi se med seboj zelo razlikujejo, poleg tega pa podjetja, ki imajo dovoljenje za poslovanje v skladu z njimi, ne uživajo svobode opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja v drugih državah članicah, temveč le v državi, v kateri imajo sedež. Ustrezno je, da se uvede skupen regulativni okvir na ravni Evropske unije za podjetja iz tretjih držav, vključno z investicijskimi podjetji in upravljavci trga. Da se ustvari podlaga, da bi lahko podjetja iz tretjih držav koristila potni list za opravljanje investicijskih storitev in poslov v vsej EU, bi morala ureditev poenotiti sedanji razdrobljeni okvir, zagotavljati varnost in enako obravnavo podjetij iz tretjih držav, ki dostopajo do trgov Evropske unije, zagotavljati, da bo Komisija opravila učinkovito oceno enakovrednosti glede regulativnega in nadzornega okvira tretjih držav, pri čemer je treba prednostno oceniti največje trgovinske partnerje EU in območja na področju uporabe programa G-20, ter zagotoviti primerljivo raven zaščite vlagateljev v EU, ki uporabljajo storitve podjetij iz tretjih držav.

(73)     Za opravljanje storitev za neprofesionalne stranke ali stranke, ki so se odpovedale nekaterim zaščitnim ukrepom, da bi jih obravnavali kot profesionalne stranke, bi bilo treba vedno zahtevati, da podjetje ustanovi podružnico v Evropski uniji. Za ustanovitev podružnice bi bilo treba pridobiti dovoljenje organov Evropske unije, ki ustanovitev tudi nadzirajo. Med zadevnim pristojnim organom in pristojnim organom v tretji državi bi morali biti sklenjeni ustrezni dogovori o sodelovanju. Podružnica bi morala imeti dovolj začetnega kapitala. Po ustanovitvi bi morali podružnico nadzirati pristojni organi v državi članici, v kateri ima podružnica sedež; podjetje iz tretje države bi moralo imeti možnost opravljanja storitev v drugih državah članicah prek podružnice, ki ima dovoljenje za poslovanje in je pod ustreznim nadzorom, pred tem pa bi moralo to dejavnost priglasiti v skladu s postopkom priglasitve. Opravljanje storitev v Evropski uniji brez podružnic bi moralo biti omejeno na primerne nasprotne stranke in profesionalne stranke in tiste, ki so se odpovedale nekaterim zaščitnim ukrepom, da bi jih obravnavali kot profesionalne stranke. Tako dejavnost bi bilo treba registrirati pri organu ESMA, nadzirati pa bi jo morali pristojni organi v tretji državi, razen če je na izrecno pobudo stranke predvideno drugače. Med organom ESMA in pristojnimi organi v tretji državi bi morali biti sklenjeni ustrezni dogovori o sodelovanju.

(74)     Določba iz te direktive, ki ureja opravljanje investicijskih storitev ali poslov v Evropski uniji s strani podjetij iz tretjih držav, ne bi smela vplivati na možnost oseb s sedežem v Uniji, da uporabljajo investicijske storitve podjetij iz tretjih držav izključno na lastno pobudo. Če podjetje iz tretje države opravlja storitve izključno na lastno pobudo osebe s sedežem v Uniji, se ne bi smelo šteti, da se te storitve opravljajo na ozemlju Unije. Če podjetje iz tretje države v Uniji pridobiva stranke ali potencialne stranke ali če v Uniji promovira ali oglašuje investicijske storitve ali posle skupaj s pomožnimi dejavnostmi, se ne bi smelo šteti, da se storitve opravljajo izključno na lastno pobudo stranke.

(75)     Dovoljenje za upravljanje organiziranega trga bi moralo biti razširjeno na vse dejavnosti, ki so neposredno povezane z objavljanjem, obdelavo, izvršitvijo in potrditvijo naročil ter poročanjem o njih od takrat, ko so taka naročila na organiziranem trgu sprejeta, do takrat, ko so posredovana v kasnejši zaključek, in na dejavnosti v zvezi z uvrstitvijo finančnih instrumentov v trgovanje. Tu bi morale biti zajeti tudi posli, sklenjeni prek posredovanja vzdrževalcev trga, ki jih imenuje organizirani trg, ter izvršeni v okviru sistemov organiziranega trga in v skladu s pravili, ki veljajo za te sisteme. Zaradi pomena vzdrževalcev trga za pravilno in učinkovito delovanje trgov, bi morala imeti mesta trgovanja pisne sporazume z vzdrževalci trga, v katerih bi bile pojasnjene njihove dolžnosti in ki bi zagotavljali, da so vedno, razen v izjemnih okoliščinah, zavezani temu, da zagotavljajo likvidnost trga. Ne šteje se, da so vsi posli, ki jih sklenejo člani ali udeleženci organiziranega trga, MTF ali OTF , sklenjeni v okviru sistemov organiziranega trga, MTF ali OTF  . Posli, ki jih člani ali udeleženci sklenejo dvostransko in ki ne izpolnjujejo obveznosti, določene za organiziran trg, MTF ali OTF  v okviru te direktive, bi se morale šteti za posle, sklenjene zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF , za namene opredelitve sistematičnega internalizatorja. V takem primeru bi se morala uporabljati obveznost investicijskega podjetja, da objavi zavezujoče ponudbe, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive.

(76)    Za storitve zagotavljanja osnovnih podatkov o trgih, ki so za uporabnike nujni, da dobijo želeni vpogled v dejavnosti trgovanja na trgih Evropske unije, za pristojne organe pa, da dobijo točne in celovite informacije o zadevnih poslih, bi bilo treba pridobiti dovoljenje in bi morale biti urejene s predpisi, da se zagotovi ustrezna raven kakovosti.

(77)    Uvedba sistema odobrenih objav naj bi izboljšala kakovost informacij o preglednosti trgovanja, ki se objavljajo na mestih zunaj organiziranega trga, in znatno prispevala k zagotavljanju, da se ti podatki objavljajo na način, ki olajšuje njihovo konsolidacijo s podatki, ki jih objavljajo mesta trgovanja.

(78)     Ker je zdaj vzpostavljena tržna struktura, ki omogoča konkurenco med več mesti trgovanja, je bistvenega pomena, da začne čim prej delovati učinkovit in celovit sistem stalnih informacij. Uvedba tržne rešitve za sistem stalnih informacij za lastniške instrumente in lastniškim podobne instrumente naj bi prispevala k vzpostavitvi bolj povezanega evropskega trga in olajšala udeležencem na trgu dostop do konsolidiranih informacij o preglednosti trgovanja, ki so na voljo. Predvidena rešitev temelji na izdaji dovoljenja ponudnikom, ki delajo po vnaprej določenih in nadzorovanih parametrih, s čimer zagotavljajo razpoložljivost skladnih in natančnih tržnih podatkov, in ki si med seboj konkurirajo, z namenom ponuditi tehnično zelo napredne in inovativne rešitve, ki bodo čim bolje služile trgu. Da bi kmalu omogočili razvoj uspešnega sistema stalnih informacij, bi morala Komisija čim prej sprejeti delegirane akte, v katerih bodo določene nekatere podrobnosti glede obveznosti obveščanja za ponudnike stalnih informacij. Zahteva, da vsi ponudniki stalnih informacij konsolidirajo vse podatke v sistemu odobrenih objav, bo zagotovila konkurenco na podlagi kakovosti storitev za stranke ne pa obsega zajetih podatkov. Kljub temu bi bilo smiselno že zdaj predvideti, da se izoblikuje javnopravno rešitev, če komercialna rešitev ne bi privedla do pravočasne vzpostavitve učinkovitega in celovitega sistema stalnih informacij.

(79)    Pri reviziji Direktive 2006/49/ES  bi bilo treba določiti minimalne kapitalske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati organizirani trgi za pridobitev dovoljenja, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebno naravo tveganj v zvezi s takimi trgi.

(80)    Upravljavci organiziranega trga bi morali biti sposobni upravljati tudi MTF v skladu z zadevnimi določbami te direktive.

(81)    Določbe te direktive v zvezi z uvrstitvijo instrumentov v trgovanje v skladu s pravili, ki jih določa organizirani trg, ne bi smele posegati v uporabo Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji[28]. Organiziranemu trgu ne bi smeli preprečiti uporabe strožjih zahtev v zvezi z izdajatelji vrednostnih papirjev ali instrumentov, ki jih obravnava glede uvrstitve v trgovanje, kot jih predpisuje ta direktiva.

(82)    Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da imenujejo različne pristojne organe za uveljavitev široke palete obveznosti iz te direktive. Taki organi bi morali biti javni zaradi zagotovitve njihove neodvisnosti od gospodarskih nosilcev in zaradi preprečitve nasprotja interesov. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno financiranje pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo. Imenovanje javnega organa ne bi smelo izključevati prenosa funkcij na odgovornost pristojnega organa.

(83)    Skupina G-20 se je na zasedanju v Pittsburghu 25. septembra 2009 odločila izboljšati regulacijo, delovanje in preglednost finančnih trgov in blagovnih borz, da se odpravi pretirana nestanovitnost cen blaga. Sporočili Komisije z dne 28. oktobra 2009 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi in z dne 2. februarja 2011 o reševanju izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin vsebujeta ukrepe, ki naj bi bili sprejeti v okviru revizije direktive 2004/39/ES. Septembra 2011 je Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje objavila načela za ureditev in nadzor trgov izvedenih finančnih instrumentov. Ta načela je 4. novembra 2011 podprl vrh G20 v Cannesu, ki je pozval k temu, da bi imeli regulatorji trgov formalna pooblastila za upravljanje pozicij, vključno s pooblastilom za določitev predhodnih omejitev pozicij, kjer je to potrebno.

(84)    Pooblastila, ki so na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba dopolniti z izrecnimi pooblastili, da lahko pristojni organi od katere koli osebe pridobijo podatke o velikosti in namenu pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter da lahko od osebe zahtevajo, da sprejme ukrepe za zmanjšanje pozicije v pogodbah na izvedene finančne instrumente.

(85)    Mestom trgovanja in pristojnim organom bi bilo treba podeliti izrecna pooblastila, da omejijo zmožnost katere koli osebe ali skupine oseb za sklepanje ali posedovanje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom, na osnovi tehničnih standardov, ki jih določi ESMA, in za siceršnje upravljanje pozicij tako, da se podpre celovitost trga za izvedene finančne instrumente in zadevnega blaga brez prekomerne obremenitve likvidnosti. Uporaba omejitve bi morala biti možna tako v primeru posameznih poslov kot tudi pri pozicijah, oblikovanih v daljšem času. Zlasti v zadnjem primeru bi moral pristojni organ zagotoviti, da so omejitve pozicij nediskriminatorne, jasno določene, da ustrezno upoštevajo posebnosti zadevnega trga ter da so potrebne za ohranjanje celovitosti in pravilnega delovanja trga. Te omejitve ne bi smele veljati za pozicije, ki objektivno zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi v zvezi z blagom. Da se preprečijo neželeni učinki regulacije izvedenih finančnih instrumentov na trge zadevnega blaga, bi bilo treba pojasniti tudi razliko med promptnimi in terminskimi pogodbami.

(86)    Poleg pooblastil, dodeljenih pristojnim organom, bi morala imeti vsa mesta trgovanja, ki ponujajo trgovanje s finančnimi instrumenti na blago, ▌vzpostavljen ustrezen sistem omejitev in tako ustrezno ureditev za upravljanje pozicij, kot je potrebna za podporo likvidnosti, preprečevanje zlorab trga in zagotavljanje nemotenega oblikovanja cen in poravnave. Ta ureditev lahko med drugim vključuje odkrivanje primerov kopičenja velikih pozicij, zlasti tik pred poravnavo, omejitve pozicij, omejitve gibanja cen, sprožitve likvidacij ali prenosa odprtih pozicij, prekinitve trgovanja, spremembe pogojev dobave, preklica poslov in zahteve o razkritju namena dobave. Organ ESMA bi moral vzdrževati in objavljati seznam s povzetki vseh takih ukrepov, ki se izvajajo. Omejitve bi bilo treba uporabljati dosledno ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega trga. Jasno bi bilo treba določiti, za koga veljajo, morebitne izjeme in ustrezne količinske prage za te omejitve oziroma prage, pri katerih začnejo veljati druge obveznosti. Ker nobeno posamezno mesto trgovanja nima pregleda nad skupnimi pozicijami svojih članov ali udeležencev na skupnem trgu, je tudi ustrezno omogočiti specifikacijo nadzora z regulativnimi tehničnimi standardi, med drugim zato, da se prepreči, da bi imele omejitve ▌, ki se uporabljajo za primerljive pogodbe na različnih mestih trgovanja, različne učinke.

(87)    Mesta, ki imajo največji obseg trgovanja z likvidnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, bi morala objavljati zbirni tedenski pregled pozicij različnih kategorij udeležencev na trgu, vključno s strankami tistih, ki ne trgujejo za svoj račun. Pristojnemu organu bi bilo treba na zahtevo posredovati celovit in podroben pregled, razčlenjen po kategorijah in identiteti udeležencev na trgu ter pri tem po potrebi upoštevati zahteve po poročanju, ki jih že nalaga člen 8 Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga[29].

▌

(89)    Zaželeno je, da se malim in srednjim podjetjem olajša dostop do kapitala in da se omogoči nadaljnji razvoj specializiranih trgov, prilagojenih potrebam malih in srednjih izdajateljev. Ti trgi, za katere se v tej direktivi običajno uporablja izraz MTF, so splošneje znani kot trgi MSP, zagonski trgi ali mladi trgi. Vzpostavitev nove podkategorije zagonskih trgov MSP znotraj kategorije MTF in registracija teh trgov naj bi povečala njihovo prepoznavnosti in pomen ter prispevala k razvoju vseevropskih normativnih standardov za te trge. Pozornot bi bilo treba nameniti temu, kako v prihodnosti zagotoviti zakonodajo, ki bo še bolj spodbujala in pospeševala uporabo tega trga v smislu nove vrste sredstev, ki so zanimiva za vlagatelje. Vse druge ureditve trga EU bi bilo treba posodobiti, da bi zagotovili zmanjšanje upravnega bremena in ponudili dodatne spodbude za kotacijo MSP na zagonskih trgih MSP.

(90)    Zahteve, ki bodo veljale za to novo kategorijo trgov, bi morale omogočati zadostno prožnost, da bodo zajele celotno paleto uspešnih modelov trgov, ki danes obstajajo v Evropi. Prav tako bi morale zagotoviti ustrezno ravnotežje med ohranjanjem visoke ravni zaščite vlagateljev, ki je nujna za spodbujanje zaupanja vlagateljev v izdajatelje, in zmanjšanjem nepotrebnega upravnega bremena za izdajatelje na teh trgih. Predlaga se, da se v delegiranih aktih ali tehničnih standardih predpišejo dodatne podrobnosti o zahtevah za trge MSP, na primer glede meril za uvrstitev v trgovanje na teh trgih.

(91)    Ker je pomembno, da te zahteve ne bodo imele negativnih posledic za uspešne obstoječe trge, bi bilo treba upravljavcem trgov, namenjenih malim in srednjim izdajateljem, omogočiti, da lahko še naprej upravljajo take trge v skladu z zahtevami Direktive in ni nujno, da se registrirajo kot zagonski trg MSP.

(92)    Morebitne zaupne informacije, ki jih prejme kontaktna točka ene države članice prek kontaktne točke druge države članice, ne bi smele veljati za popolnoma domače.

(93)    Treba je povečati konvergenco pooblastil pristojnih organov, da bi utrli pot k enakomerni intenzivnosti uveljavljanja po integriranem finančnem trgu. Splošni minimalni niz pooblastil, skupaj s primernimi viri, bi moral zagotavljati učinkovitost nadzora.

(94)    Zaradi pomembnega vpliva in tržnih deležev, ki so si jih pridobili različni MTF, je ustrezno zagotoviti, da se sklenejo ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnim organom za MTF in pristojnim organom v državi, v kateri MTF opravlja storitve. To ureditev bi bilo treba razširiti tudi na OTF zaradi morebitnega podobnega razvoja v prihodnosti.

(95)    Za zagotovitev, da investicijska podjetja in organizirani trgi, organi, ki dejansko nadzorujejo njihovo poslovanje, ter člani uprav investicijskih podjetij in organiziranih trgov izpolnjujejo obveznosti iz te direktive in Uredbe [vstavi OP] ter da se v Evropski uniji obravnavajo na podoben način, bi morale države članice določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije in ukrepe. Zato morajo upravne sankcije in ukrepi, ki jih določijo države članice, izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavo, ključnimi pooblastili za sankcioniranje in višino upravnih denarnih kazni.

(96)    Pristojni organi bi morali biti zlasti pooblaščeni za nalaganje denarnih kazni, ki so dovolj visoke, da ustrezajo koristim, ki jih je mogoče pričakovati, in odvračilne tudi za večje institucije in njihovo vodstvo.

(97)    Za zagotovitev dosledne uporabe sankcij po državah članicah bi morale imeti države članice obveznost zagotavljanja, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine.

(98)    Za zagotovitev, da sankcije na splošno odvračilno vplivajo na javnost, jih je treba praviloma objaviti, razen v natančno opredeljenih okoliščinah.

(99)    Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila ter vzpostaviti učinkovite in zanesljive mehanizme za spodbujanje poročanja o potencialnih ali dejanskih kršitvah, vključno z zaščito zaposlenih, ki poročajo o kršitvah v svojih institucijah. Ti mehanizmi ne smejo posegati v ustrezno zaščito obtožencev. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke za zagotovitev, da ima prijavljena oseba pravico do obrambe in pravico, da se izjavi, pred sprejetjem končne odločitve v zvezi z njo ter pravico do pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.

(100)  Da se zajamejo vsi ukrepi, ki se uporabijo po dejanski kršitvi in so namenjeni preprečevanju nadaljnjih kršitev, se mora ta direktiva nanašati na upravne sankcije in ukrepe, ne glede na to, ali je ukrep v skladu z nacionalno zakonodajo opredeljen kot sankcija ali ukrep.

(101)  Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaje držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami. Brez poseganja v pravne sisteme držav članic, bi morale te zagotoviti, da lahko zoper člana uprave investicijskega podjetja ali upravljavca trga osebno, v primerih ko naj bi kršil določbe ali storil kaznivo dejanje v zadevah, ki spadajo v področje uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR], teče kazenski ali civilni postopek.

(102)  Z namenom zaščititi stranke in brez poseganja v pravico strank do sodnega varstva, je ustrezno, da države članice zagotovijo, da se ustanovijo  javna ali zasebna telesa za zunajsodno poravnavanje sporov in sodelovanje pri reševanju čezmejnih sporov ob upoštevanju Priporočila Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za telesa, odgovorna za zunajsodno poravnavo potrošniških sporov[30] in Priporočila Komisije 2001/310/ES o načelih za zunajsodne organe pri sporazumnem reševanju potrošniških sporov . Pri izvajanju določb glede pritožb in pravnega varstva pri zunajsodnih postopkih bi morali države članice spodbujati k uporabi obstoječih mehanizmov čezmejnega sodelovanja, zlasti Mreže za pritožbe v zvezi s finančnimi storitvami (FIN-Net).

(103)  Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi, drugimi organi, telesi ali osebami bi morala biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam, določenimi v Direktivi 95/46/ES. Kakršna koli izmenjava osebnih podatkov, ki jo izvede ESMA s tretjimi državami, bi morala biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 .

(104)  Treba je okrepiti določbe o izmenjavi informacij med nacionalnimi pristojnimi organi in okrepiti medsebojne dolžnosti pomoči in sodelovanja. Zaradi naraščajoče čezmejne dejavnosti bi si morali pristojni organi medsebojno zagotavljati ustrezne informacije za opravljanje svojih funkcij, da bi poskrbeli za učinkovito uveljavljanje te direktive, tudi v primerih, ko kršitve ali domnevne kršitve zadevajo organe v dveh ali več državah članicah. Pri izmenjavi informacij je potrebna stroga poklicna molčečnost za zagotovitev nemotenega posredovanja informacij in zaščite pravic posameznikov.

▌

(106)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s podrobnostmi glede izjem, določitve nekaterih opredelitev, meril za ocenjevanje predlaganih pridobitev investicijskih podjetij, organizacijskih zahtev za investicijska podjetja, upravljanja nasprotij interesov, obveznosti, ki izhajajo iz pravil o poslovanju pri opravljanju investicijskih storitev, izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, obravnavanja naročil strank, poslov s primernimi nasprotnimi strankami, zagonskih trgov MSP, pogojev za ocenjevanje začetnega kapitala podjetij iz tretjih držav, ukrepov glede odpornosti sistemov, sistemov prekinitve trgovanja in elektronskega trgovanja, uvrstitve finančnih instrumentov v trgovanje, začasne ustavitve trgovanja in umika finančnih instrumentov iz trgovanja, pragov za poročanje o pozicijah posameznih kategorij borznih trgovcev, pojasnil glede tega, kaj je razumna komercialna podlaga za sistem odobrenih objav, da informacije javno objavi, za ponudnike stalnih informacij, da zagotovijo dostop do toka podatkov, in za odobrene mehanizme poročanja (ARM), da o teh informacijah poročajo, glede pojasnil o podrobnih pravilih o obveznostih obveščanja za ponudnike stalnih informacij ter glede sodelovanja med pristojnimi organi. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(107)  Zaradi zagotavljanja enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala nanašati na sprejetje učinkovitega sklepa o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira tretje države za opravljanje storitev podjetij iz tretjih držav ter bi jih bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[31].

(108)  S tehničnimi standardi v finančnih storitvah je treba zagotoviti dosledno usklajenost in ustrezno zaščito vlagateljev, investitorjev in potrošnikov po vsej Evropski uniji. Ker je ESMA strokovno visoko specializiran organ, bi bilo učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev v zvezi s politiko, za predložitev Komisiji. Da bi zagotovili dosledno zaščito vlagateljev in potrošnikov v vseh sektorjih finančnih storitev, bi moral organ ESMA svoje naloge, kolikor je mogoče, opravljati v tesnem sodelovanju z ostalima evropskima nadzornima organoma v skupnem odboru evropskih nadzornih organov.

(109)  Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA in ki določajo merila za ugotavljanje, ali je neka dejavnost pomožna h glavni poslovni dejavnosti, v zvezi s postopki za odobritev ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, zahtevami za upravo, pridobitvijo kvalificiranega deleža, obveznostjo izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, s sodelovanjem in izmenjavo informacij, svobodo opravljanja investicijskih storitev in poslov, ustanavljanjem podružnice, opravljanjem storitev podjetij iz tretjih držav, omejitvami za deleže pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih na blago in nadaljnjo opredelitvijo pregledov pozicij, ki veljajo za druge izvedene finančne instrumente na blago, postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja izvajalcem storitev sporočanja podatkov, organizacijskimi zahtevami za sisteme odobrenih objav in ponudnike stalnih informacij ter sodelovanjem med pristojnimi organi. Komisija bi morala navedene regulativne tehnične standarde sprejeti v delegiranih aktih v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(110)  Na Komisija bi bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi organ ESMA, v zvezi s postopki za odobritev ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem, pridobitvijo kvalificiranega deleža, postopki trgovanja in zaključku poslov v okviru MTF in OTF, začasno ustavitvijo trgovanja in umikom finančnih instrumentov iz trgovanja, svobodo opravljanja investicijskih storitev in poslov, ustanavljanjem podružnic, opravljanjem storitev podjetij iz tretjih držav, poročanjem o pozicijah po kategorijah borznih trgovcev, predložitvijo informacij organu ESMA, obveznostjo sodelovanja, sodelovanjem med pristojnimi organi, izmenjavo informacij ter posvetovanjem pred izdajo dovoljenja. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(111)  Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o oceni delovanja sistemov organiziranega trgovanja, delovanja ureditve za zagonske trge MSP, učinka zahtev glede avtomatiziranega in visokofrekvenčnega trgovanja, izkušenj z mehanizmom za prepoved določenih produktov ali praks ter učinka ukrepov v zvezi s trgi izvedenih finančnih instrumentov na blago.

(112)  Ker je cilj te direktive, to je ustvariti integrirani finančni trg, na katerem bi bili vlagatelji učinkovito zaščiteni ter učinkovitost in celovitost celotnega trga zavarovani, zahteva uvedbo skupnih pravnih zahtev, ki se nanašajo na investicijska podjetja, ne glede na to, kje v Evropski uniji  pridobijo dovoljenje, in urejajo delovanje urejenih trgov in drugih sistemov trgovanja za preprečitev, da bi nepreglednost ali motnje na enem trgu spodkopale učinkovito delovanje evropskega finančnega sistema kot celote, lažje doseči na ravni Unije , lahko Unija  sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

(113)  Vzpostavitev sistema stalnih informacij za nelastniške vrednostne papirje velja za težavnejšo kot za lastniške vrednostne papirje, zato bi morali imeti potencialni izvajalci možnost, da si pridobijo izkušnje s slednjimi, preden začnejo vzpostavljati sistem stalnih informacij za nelastniške vrednostne papirje. Da se omogoči pravilna vzpostavitev sistema stalnih informacij za nelastniške vrednostne papirje, je zato ustrezno zagotoviti daljše obdobje za prenos zadevne določbe v nacionalne ukrepe. Kljub temu bi bilo smiselno že zdaj predvideti, da se izoblikuje javnopravno rešitev, če komercialna rešitev ne bi privedla do pravočasne vzpostavitve učinkovitega in celovitega sistema stalnih informacij.

(113a) Za oblikovanje okvira za vrednostne papirje bi morala Komisija predlagati uredbo o pravu vrednostnih papirjev, v kateri bi natančneje določila opredelitev hrambe in upravljanja finančnih instrumentov, in bi morala tudi skupaj z organom ESMA, evropskim nadzornim organom (Evropskim bančnim organom) in Evropskim odborom za sistemska tveganja nadaljevati s standardizacijo identifikatorjev in posredovanja podatkov, da se omogoči analiza poslov v skoraj realnem času ter opredelitev struktur celovitih produktov, kot so tisti, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente ali repo posle.

(114)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do varstva potrošnikov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, in jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(114a) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

OPREDELITVE IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

1.        Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja, organizirane trge, izvajalce storitev sporočanja podatkov in podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo investicijske storitve ali posle v Evropski uniji.

2.        Ta direktiva določa zahteve v zvezi z:

(a)       izdajanjem dovoljenj in pogoji poslovanja za investicijska podjetja;

(b)       opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav z ustanovitvijo podružnice;

(c)       izdajanjem dovoljenj za organizirane trge in njihovim poslovanjem;

(d)       izdajanjem dovoljenj za izvajalce storitev sporočanja podatkov in njihovim poslovanjem ter

(e)       izvajanjem nadzora, sodelovanjem in izvrševanjem s strani pristojnih organov.

3.        Ta direktiva se uporablja tudi za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES , če opravljajo eno ali več investicijskih storitev in/ali poslov ter za kreditne institucije in investicijska podjetja, kadar strankam prodajajo vloge, ki imajo drugačen donos kot vloge, katerih donos je določen na podlagi obrestne mere (strukturirane vloge), ali jim svetujejo v zvezi s takimi vlogami .

           ▌

3a.      Naslednje določbe se uporabljajo tudi za zavarovalnice in zavarovalne posrednike, vključno s povezanimi zavarovalnimi posredniki, ki imajo dovoljenje ali so registrirani v skladu z Direktivo 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju[32], Direktivo 2002/92/ES ali Direktivo 2009/138/ES, kadar strankam prodajajo na zavarovanju temelječe investicije ali jim o njih svetujejo:

-          člen 16(3),

-          členi od 23 do 26 in

-          členi od 69 do 80 in od 83 do 91, kadar morajo pristojni organi uveljavljati člene iz prve in druge alinee za na zavarovanju temelječe investicije.

Člen 2

Izjeme

1.        Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)       zavarovalnice ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti pozavarovanja in retrocesije iz Direktive  2009/138/ES, brez poseganja v člen 1(3);

(b)       osebe, ki zagotavljajo investicijske storitve izključno za svoja matična podjetja, za svoja hčerinska podjetja ali za druga hčerinska podjetja svojih matičnih podjetij;

(c)       osebe, ki zagotovijo investicijsko storitev, če je ta storitev zagotovljena priložnostno v okviru poklicne dejavnosti in je ta dejavnost urejena z zakonskimi ali podzakonskimi določbami▌;

(d)       osebe, ki ne opravljajo drugih investicijskih storitev ali poslov kot poslovanja za svoj račun, razen če:

(i)        so to vzdrževalci trga;

(ii)       so člani ali udeleženci organiziranega trga ali večstranskega sistema trgovanja (MTF) ali imajo neposreden tržni dostop do mesta poslovanja;

(iia)    se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem;

(iib)    pristojni organ sodijo, da je prisotnost trgovalnih dejavnosti zaradi njihovega obsega na trgu velika; ali

(iii)       če poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank.

Osebam, izvzetim na podlagi točke (i), ni treba hkrati izpolnjevati tudi pogojev, določenih v tej točki, da bi bile izvzete.

Ta izjema velja za osebe, ki pri poslovanju z emisijskimi kuponi ne opravljajo nikakršnih investicijskih storitev ali poslov, razen poslovanja za svoj račun, in ne izvršujejo naročil strank in ki imajo v lasti ali neposredno upravljajo naprave, za katere velja Direktiva 2003/87/ES;

(e)       osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih;

(f)        osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev izključno za njihova matična podjetja, za svoja hčerinska podjetja ali za druga hčerinska podjetja svojih matičnih podjetij;

(g)       člane Evropskega sistema centralnih bank in druga nacionalna telesa, ki opravljajo podobne funkcije v Evropski uniji, druga javna telesa, ki so zadolžena za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga v Evropski uniji, ter mednarodne organe, katerih članice so tri ali več držav članic in ki so odgovorni za upravljanje z javnim dolgom oziroma vanj posegajo;

(h)       kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, usklajene na ravni Evropske unije  ali ne, ter depozitarje in poslovodje takih podjemov;

(i)        osebe, ki:

(i)        s finančnimi instrumenti poslujejo za svoj račun, razen oseb, ki poslujejo za svoj račun, kadar izvršujejo naročila strank,▌

(ii)      opravljajo investicijske storitve , razen poslovanja za svoj račun izključno za svoja matična podjetja, za svoja hčerinska podjetja ali za druga hčerinska podjetja svojega matičnega podjetja, ali

(iii)     opravljajo investicijske storitve, razen poslovanja za svoj račun,  v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami na izvedene instrumente iz točke (10) oddelka C Priloge I ali emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti  za stranke svoje glavne dejavnosti,

če v vseh primerih velja, da:

–         na ravni konsolidirane ali nekonsolidirane skupine ali v vlogi vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago opravljajo pomožno dejavnost k svoj glavni dejavnosti in ta glavna dejavnost ni opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih storitev v skladu z Direktivo 2006/48/ES ;

–         ustreznim pristojnim organom letno poročajo, na podlagi česa menijo, da je njihova dejavnost, ki sodi pod točke (i), (ii) in (iii), pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti;

(j)        osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja druge poklicne dejavnosti, za katero ta direktiva ne velja, pod pogojem, da izvajanje takega svetovanja ni posebej nagrajeno;▌

(l)        združenja, ki jih ustanovijo danski in finski pokojninski skladi z edinim namenom upravljati premoženje pokojninskih skladov članov teh združenj;

(m)      „agenti di cambio“, za dejavnost in funkcije katerih velja člen 201 italijanske zakonodajne odredbe št. 58 z dne 24. februarja 1998;

(n)       operaterje prenosnega sistema, kakor so opredeljeni v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES ali členu 2(4) Direktive 2009/73/ES, kadar opravljajo svoje naloge v skladu s tema direktivama ali Uredbo (ES) št. 714/2009 ali Uredbo (ES) 715/2009 ali kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama.

2.        Pravice iz te direktive se ne razširijo na zagotavljanje storitev kot pogodbena stranka v poslih, ki jih izvajajo javna telesa v zvezi z upravljanjem javnega dolga ali člani Evropskega sistema centralnih bank, ki opravljajo svoje naloge, kakor predvidevata PDEU in Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ali ki opravljajo enakovredne funkcije v skladu z nacionalnimi predpisi.

3.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi glede izjem iz odstavka 1(c) za pojasnitev, kdaj se dejavnost opravlja priložnostno.

▌

3a.      ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi opredeli merila, ki določajo, ali je dejavnost pomožna dejavnost h glavni dejavnosti, pri čemer se upošteva vsaj:

(a)      obseg, v katerem je mogoče objektivno izmeriti, da dejavnost zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice;

(b)      potrebo po tem, da pomožne dejavnosti predstavljajo manjšinski delež dejavnosti na ravni skupine in na ravni posameznega subjekta, razen če se storitve nudijo zgolj ostalim članom iste skupine;

(c)       obseg dejavnosti glede na glavne dejavnosti ter njen pomen na ustreznih trgih;

(d)      zaželenost omejevanja neto izpostavljenosti kreditnemu tveganju na ravneh, ki niso sistemsko pomembne;

(e)       obseg tržnega tveganja, povezanega z dejavnostjo glede na tržno tveganje, ki izhaja iz glavne dejavnosti;

(f)       sistemski pomen seštevka neto pozicij in izpostavljenosti nefinančne nasprotne strani v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 648/2021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov[33].

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […][34]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 3

Izbirne izjeme

1.        Države članice se lahko odločijo, da te direktive ne uporabljajo za osebe, za katere so matična država članica, če imajo te osebe dovoljenje za opravljanje dejavnosti in so njihove dejavnosti zakonsko urejene na nacionalni ravni in če:

(a)       jim ni dovoljeno imeti sredstev ali vrednostnih papirjev strank in jim zato ni dovoljeno, da bi se kadar koli zadolžile pri svojih strankah;

(b)       jim ni dovoljeno zagotavljati kakršnih koli investicijskih storitev, razen investicijskega svetovanja z ali brez sprejemanja in posredovanja naročil za prenosljive vrednostne papirje in enote v kolektivnih naložbenih podjemih, in z ali brez sprejemanja in posredovanja naročil za prenosljive vrednostne papirje in enote v kolektivnih naložbenih podjemih na pobudo stranke; ter

(c)       ki jim je v okviru zagotavljanja te storitve dovoljeno posredovati naročila samo:

(i)        investicijskim podjetjem s pridobljenim dovoljenjem v skladu s to direktivo;

(ii)       kreditnim institucijam s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2006/48/ES ;

(iii)    podružnicam investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki so dovoljenje pridobile v tretji državi ter za katere veljajo pravila v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja in ki ta pravila spoštujejo, če pristojni organi menijo, da so ta pravila vsaj tako stroga, kot tista iz te direktive, Direktive 2006/48/ES  ali Direktive 2006/49/ES ;

(iv)    kolektivnim naložbenim podjemom, ki so pridobili dovoljenje v skladu z zakonodajo države članice, da prodajajo enote javnosti in poslovodjem drugih takih podjemov;

(v)     investicijskim podjetjem s trajnimi sredstvi, kakor so opredeljena v členu 15(4) Druge direktive Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti[35], vrednostni papirji katerih so uvrščeni na organiziran trg v državi članici ali se z njimi na takem trgu trguje;

1a.      V ureditvah držav članic se za osebe iz odstavka 1 uporabljajo zahteve, ki so vsaj enakovredne naslednjim zahtevam iz te direktive, pri čemer se upošteva njihova velikost, profil tveganja in pravna narava:

(a)    pogoji in postopki za izdajo dovoljenj in stalen nadzor iz člena 5(1) in (3) ter členov 7, 8, 9, 10, 21, 22 in 23 ter ustrezni izvedbeni ukrepi, ki jih je sprejela Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 94;

(b)    obveznosti v zvezi s poslovanjem iz člena 24(1), (2), (3), (5) ter člena 25(1), (4) in (5) ter ustreznim izvedbenim ukrepom v Direktivi 2006/73/ES.

(c)     organizacijske zahteve, določene v členu 16(3), ter delegirani akti, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 94.

1b.      Države članice zahtevajo, da morajo biti osebe, ki so v skladu z odstavkom 1 izključene iz področja uporabe te direktive, zajete v okviru odškodninske sheme za vlagatelje, priznane v skladu z Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje[36], ali v okviru drugega sistema, ki njihovim strankam zagotavlja enakovredno zaščito. Države članice lahko dovolijo zavarovanje poklicne odgovornosti kot nadomestno kritje, kadar je to primerno in sorazmerno glede na velikost, profil tveganja in pravno naravo oseb, izključenih iz področja uporabe te direktive na podlagi odstavka 1. Države članice zagotovijo, da osebe, ki so v skladu z odstavkom 1 izključene iz področja uporabe te direktive in ki prodajajo finančne instrumente neprofesionalnim strankam ali tem strankam nudijo investicijsko svetovanje ali storitve upravljanja portfeljev, spoštujejo pravila o zaščiti vlagateljev, ki so enakovredna določbam iz člena 16(6) in (7) ter členov 24 in 25.

2.        Osebe, ki so v skladu z odstavkom 1 izključene iz področja uporabe te direktive, ne morejo svobodno opravljati storitev ali poslov ali ustanavljati podružnic, kakor je določeno v členih 36 oz. 37.

3.        Države članice Komisiji in organu ESMA sporočijo, ali izvajajo možnost na podlagi tega člena, ter zagotovijo, da je v vsakem dovoljenju, izdanem v skladu z odstavkom 1, navedeno, da je dovoljenje izdano v skladu s tem členom.

4.        Države članice organu ESMA sporočijo, katere določbe nacionalne zakonodaje ustrezajo zahtevam te direktive iz odstavka 1.

Člen 4

Opredelitve

1.        V tej direktivi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR].

2.        Poleg tega  se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)       „investicijske storitve in posli“ so kateri koli od storitev in poslov s seznama iz oddelka A Priloge I v zvezi s katerim koli od instrumentov s seznama iz oddelka C Priloge I;

Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 94 ukrepe, v katerih določi:

-          pogodbe na izvedene finančne instrumente iz točke 7 oddelka C Priloge I, ki imajo značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, ob upoštevanju, med drugim, ali se obračunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinških hiš ali so predmet rednih pozivov k doplačilu,

-          pogodbe na izvedene finančne instrumente iz točke 10 oddelka C Priloge I, ki imajo značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, ob upoštevanju, med drugim, ali se z njimi trguje na organiziranem trgu ali MTF, se obračunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinških hiš ali so predmet rednih pozivov k doplačilu;

(2)       „pomožne storitve“ so katere koli od storitev s seznama iz oddelka B Priloge I;

(3)       „investicijsko svetovanje“ je dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti;

(4)       „izvrševanje naročil v imenu strank“ je delovanje s ciljem sklepanja sporazumov o nakupu ali prodaji enega ali več finančnih instrumentov za račun stranke. Izvrševanje naročil vključuje sklepanje sporazumov o prodaji finančnih instrumentov, ki jih izda kreditna institucija ali investicijsko podjetje, v času njihove izdaje ;

(5)       „poslovanje za svoj račun“ je trgovanje v breme lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev poslov z enim ali več finančnimi instrumenti;

(6)       „vzdrževalec trga“ je oseba, ki kaže stalno pripravljenost poslovati na finančnih trgih za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme svojega lastnega kapitala▌;

(7)       „upravljanje portfeljev“ je upravljanje portfeljev v skladu s pooblastili strank po lastni presoji za vsako stranko posebej, pri čemer taki portfelji zajemajo enega ali več finančnih instrumentov;

(8)       „stranka“ je katera koli fizična ali pravna oseba, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske ali pomožne storitve;

(9)       „profesionalna stranka“ je stranka, ki izpolnjuje merila iz Priloge II;

(10)     „neprofesionalna stranka“ je stranka, ki ni profesionalna stranka;

(11)    „zagonski trg MSP“ je MTF, ki je registriran kot zagonski trg MSP v skladu s členom 35;

(12)    „mala in srednja podjetja“ so v tej direktivi podjetja, katerih povprečna tržna kapitalizacija znaša manj kot 100 000 000 EUR;

(13)    „naročilo z omejitvijo“ je naročilo nakupa ali prodaje finančnega instrumenta po navedeni mejni ceni ali bolje in v navedenem obsegu;

(14)    „finančni instrument“ je kateri koli od instrumentov iz oddelka C Priloge I;

(15)    „instrumenti denarnega trga“ so tisti razred instrumentov, s katerimi se navadno posluje na denarnem trgu, kot so blagajniški zapisi, potrdila o vlogah in trgovski dokumenti, razen plačilnih instrumentov;

(16)    „matična država članica“ je:

(a)    v primeru investicijskih podjetij:

(i)     če je investicijsko podjetje fizična oseba, država članica, v kateri se nahaja njena glavna pisarna;

(ii)     če je investicijsko podjetje pravna oseba, država članica, v kateri se nahaja registrirani sedež;

(iii)    če investicijsko podjetje v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, država članica, v kateri se nahaja njena glavna uprava;

(b)    v primeru organiziranega trga država članica, v kateri je registriran organizirani trg, ali, če v skladu z zakonodajo te države članice nima registriranega sedeža, država članica, v kateri se nahaja glavna uprava organiziranega trga;

(17)    „država članica gostiteljica“ je država članica, ki ni matična država članica in v kateri ima investicijsko podjetje podružnico ali opravlja storitve in/ali posle, ali država članica, v kateri organizirani trg zagotavlja ustrezno ureditev, s čimer oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v tej državi članici omogoča dostop do trgovanja v svojem sistemu;

(18)    „pristojni organ“ je organ, ki ga imenuje posamezna država članica v skladu s členom 69, razen če je v tej direktivi določeno drugače;

(19)    „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/48/ES;

(20)    „družba za upravljanje KNPVP“ je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009  o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)[37];

(21)    „vezani zastopnik“ je fizična ali pravna oseba, ki z neomejeno in brezpogojno odgovornostjo samo enega investicijskega podjetja, v imenu katerega deluje, spodbuja investicijske in/ali pomožne storitve pri strankah ali potencialnih strankah, sprejema in posreduje navodila ali naročila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finančnimi instrumenti, plasira finančne instrumente ali svetuje strankam ali potencialnim strankam glede teh finančnih instrumentov ali storitev;

(22)    „podružnica“ je poslovna enota, ki ni glavna uprava in ki je del investicijskega podjetja, ki nima statusa pravne osebe, ki opravlja investicijske storitve in/ali posle in ki lahko opravlja tudi pomožne storitve, za katere je dovoljenje pridobilo investicijsko podjetje; vse poslovne enote, ki jih v isti državi članici ustanovi investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, se štejejo za eno samo podružnico;

(23)    „kvalificirani delež“ pomeni neposredni ali posredni delež v investicijskem podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu[38], ob upoštevanju pogojev o združevanju teh pravic, določenih v členu 12(4) in (5) omenjene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje investicijskega podjetja, v katerem je ta delež;

(24)    „matično podjetje“ je nadrejeno podjetje, kakor je opredeljeno v členih 1 in 2 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih[39];

(25)    "hčerinsko podjetje" je podrejeno podjetje, kakor je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, vključno s katerim koli hčerinskim podjetjem hčerinskega podjetja vrhovnega matičnega podjetja;

(26)    „tesne povezave“ pomenijo položaj, v katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb povezanih prek:

(a)       „udeležbe“, kar pomeni lastništvo – neposredno ali z obvladovanjem – 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi;

(b)      „obvladovanja“, kar pomeni odnos med matičnim podjetjem in hčerinskim podjetjem v vseh primerih iz člena 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS ali podoben odnos med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem, pri čemer se tudi morebitno hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja šteje za hčerinsko podjetje matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij;

(c)       položaja, v katerem so fizične ali pravne osebe stalno povezane  z eno in isto osebo prek odnosa obvladovanja.

(27)     „uprava“ je vodstveni organ podjetja ali ponudnika podatkovnih storitev, ki opravlja nadzorne in upravne funkcije, ima najvišja pooblastila za odločanje ter je pristojna za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev podjetja ali ponudnika podatkovnih storitev. Uprava vključuje osebe, ki dejansko vodijo posle podjetja;

(28)     „uprava v svoji nadzorni funkciji“ pomeni upravo, ki deluje v svoji funkciji nadzorovanja in spremljanja sprejemanja odločitev na ravni upravljanja;

(29)     „višje vodstvo“ so posamezniki, ki v podjetju opravljajo izvršno funkcijo ter so pristojni in odgovorni za vsakodnevno vodenje podjetja, vključno z izvajanjem politike v zvezi s prodajo storitev in produktov strankam s strani podjetja in njegovih zaposlenih;

(30)     „algoritemsko trgovanje“ je trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerem računalniški algoritem samodejno določa posamezne parametre naročil, npr. ali naj se naročilo začne izvrševati, čas izvršitve naročila, ceno ali količino naročila ali kako upravljati naročilo po prejemu, z ali brez človeškega posredovanja. Ta opredelitev ne vključuje nobenega sistema, ki se uporablja samo za usmerjanje naročil na eno ali več mest trgovanja, za potrjevanje naročil, za izvrševanje naročil strank ali za izpolnjevanje kakršnih koli pravnih obveznosti z določanjem parametra naročila ali za obdelavo izvršenih poslov;

(30a)   „visokofrekvenčno trgovanje“ je algoritemsko trgovanje s finančnimi instrumenti pri hitrostih, kjer fizični zamik mehanizma za posredovanje, preklic ali spremembo naročil postane odločilni dejavnik v času, ki je potreben za posredovanje navodila mestu trgovanja ali za izvršitev posla;

(30b)   „strategija visokofrekvenčnega trgovanja“ je strategija trgovanja za poslovanje s finančnimi instrumenti za svoj račun, ki vključuje visokofrekvenčno trgovanje in ima najmanj dve izmed naslednjih značilnosti:

(i)     uporablja mehanizme kolokacije, neposredni dostop do trga ali gostovanje v bližini;

(ii)    nanaša se na dnevni promet portfelja v višini najmanj 50 %;

(iii)  delež preklicanih naročil (vključno z delnimi preklici) presega 20 %;

(iv)   večina vzpostavljenih pozicij je odpravljena istega dne;

(v)    več kot 50 % naročil ali poslov nastane na mestih trgovanja, ki nudijo popuste ali rabate za naročila, ki zagotavljajo likvidnost in so upravičena do takih rabatov;

(31a)   „neposredni dostop do trga“ pomeni ureditev, pri kateri član ali udeleženec mesta trgovanja neki osebi dovoli, da uporablja njegovo identifikacijsko kodo, tako da lahko ta oseba elektronsko prenese naročila v notranje elektronske trgovalne sisteme investicijskega podjetja, ta pa se nato pod trgovalno oznako investicijskega podjetja samodejno prenesejo na določeno mesto trgovanja;

(31b)  „sponzorirani in nezaščiteni dostop do trga“ pomeni ureditev, pri kateri član ali udeleženec mesta trgovanja neki osebi dovoli, da uporablja njegovo identifikacijsko kodo, tako da lahko ta oseba pod identifikacijsko kodo investicijskega podjetja elektronsko prenese naročila na podano mesto trgovanja, ne da bi se naročila preusmerila prek notranjih elektronskih trgovalnih sistemov investicijskega podjetja;

▌(33)  „navzkrižna prodaja“ je ponujanje investicijske storitve skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del svežnja ali kot pogoj za isto pogodbo ali sveženj.

(33a)  „na zavarovanju temelječa investicija“ je zavarovalna pogodba, pri kateri je znesek, ki se izplača stranki, izpostavljen tržni vrednosti premoženja oziroma izplačila premoženja ali referenčne vrednosti, stranka pa premoženja nima v neposredni lasti;

(33b)  „naložbeni produkt“ je produkt, pri katerem se znesek, ki se izplača stranki, določi na podlagi vrednosti finančnega instrumenta, ali pa je produkt strukturirana vloga, na zavarovanju temelječa investicija ali paketni naložbeni produkt za male vlagatelje, kot je določeno v členu ... Direktive ..../..../EU [o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje];

(33c)   „diskrecijsko upravljanje portfeljev“ je upravljanje portfeljev, pri katerem upravljavec portfelja v skladu s pooblastili stranke po lastni presoji izbere naložbene produkte ali finančne instrumente, v katere se naloži premoženje stranke;

(33d)  „podjetje iz tretje države“ je podjetje, ki bi bilo investicijsko podjetje ali upravljavec trga, če bi imelo sedež v Uniji.

3.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi za določitev nekaterih tehničnih elementov ali spremembo opredelitev iz točk (3), (11), (12), in (27) do (33d) odstavka 2 tega člena, da bi se, če je to mogoče, upoštevala:

(a)    tehnični razvoj na finančnih trgih;

(b)    seznam zlorab iz člena 34b(b) Uredbe (EU) št. .../... [MAR], zlasti v zvezi z visokofrekvenčnim trgovanjem, kar vključuje vsaj slepljenje (spoofing), kopičenje kvot (quote stuffing) in plastenje (layering).

NASLOV II

DOVOLJENJE IN POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKEGA PODJETJA

POGLAVJE I

POGOJI IN POSTOPKI ZA DOVOLJENJE

Člen 5

Zahteva za dovoljenje

1.        Vsaka država članica zahteva, da je za profesionalno izvajanje investicijskih storitev ali poslov kot redne dejavnosti ali posla potrebno predhodno dovoljenje v skladu z določbami tega poglavja. Tako dovoljenje izda pristojni organ matične države članice, določen v skladu s členom 69.

2.        Z odstopanjem od odstavka 1 države članice dovolijo kateremu koli upravljavcu trga, da upravlja MTF ali organizirani trgovalni sistem (OTF), pri čemer je treba predhodno preveriti njegovo skladnost z določbami tega poglavja .

3.        Države članice registrirajo vsa investicijska podjetja. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah ali poslih, za katere je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje. Register se redno posodablja. Organ ESMA se obvesti o izdaji vsakega dovoljenja.

ESMA pripravi seznam vseh investicijskih podjetij v Evropski uniji. Seznam vsebuje informacije o storitvah ali poslih, za katere je vsako  investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje, in se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi na svojem spletnem mestu in ga posodablja.

Če je pristojni organ odvzel dovoljenje v skladu s členom 8(b) do (d), se ta odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

4.        Vsaka država članica zahteva:

-       da ima investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, svojo glavno upravo v isti državi članici kot registrirani sedež,

-       da ima investicijsko podjetje, ki ni pravna oseba, ali investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, vendar v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, svojo glavno upravo v državi članici, v kateri dejansko posluje.

Člen 6

Področje uporabe dovoljenja

1.        Matična država članica zagotovi, da so v dovoljenju navedene investicijske storitve ali posli, za opravljanje katerih se izda dovoljenje . Dovoljenje lahko zajema eno ali več pomožnih storitev iz oddelka B Priloge I. Dovoljenje se v nobenem primeru ne izda samo za opravljanje pomožnih storitev.

2.        Investicijsko podjetje, ki želi dovoljenje za razširitev svoje dejavnosti na dodatne investicijske storitve ali posle ali pomožne storitve, ki niso bile predvidene v prvotnem dovoljenju, predloži zahtevo za razširitev svojega dovoljenja.

3.        Dovoljenje je veljavno v celotni Evropski uniji  in investicijskemu podjetju dovoljuje, da opravlja storitve ali posle, za katere je pooblaščena, v celotni Evropski uniji  prek ustanovitve podružnice ali s svobodnim opravljanjem storitev.

Člen 7

Postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja

1.        Pristojni organ izda dovoljenje šele takrat, ko je v celoti prepričan, da prosilec izpolnjuje vse zahteve v skladu s predpisi, sprejetimi skladno s to direktivo.

2.        Investicijsko podjetje predloži vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim navaja vrste predvidenih dejavnosti in organizacijsko strukturo, potrebne pristojnemu organu, da se lahko prepriča o tem, da je investicijsko podjetje v času izdaje začetnega dovoljenja uredilo vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu z določbami tega poglavja.

3.        Prosilec je o izdaji dovoljenja ali zavrnitvi izdaje dovoljenja obveščen v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

4.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se navedejo:

(a)       informacije, ki se predložijo pristojnim organom po členu 7(2), vključno s poslovnim načrtom;

(b)      naloge odborov za imenovanja v skladu z zahtevo iz člena 9(2);

(c)       zahteve glede vodenja investicijskih podjetij v skladu s členom 9(8) in informacije za obvestila iz člena 9(5),

(d)      zahteve, ki veljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži, ter ovire, ki utegnejo preprečevati učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnega organa, po členu 10(1) in (2).

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za obvestilo ali sporočanje informacij v skladu s  členom 7(2) in členom 9(5) .

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do […]*.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do […][40]*.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Odvzem dovoljenja

Pristojni organ lahko investicijskemu podjetju odvzame izdano dovoljenje, če to investicijsko podjetje:

(a)    dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali ni v zadnjih šestih mesecih opravilo nobenih investicijskih storitev ali poslov, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)    pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)    ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, kot je skladnost s pogoji iz Direktive 2006/49/ES ;

(d)    hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo, ki veljajo za pogoje poslovanja investicijskih podjetij;

(e)    spada v katerega koli od primerov, v katerih nacionalna zakonodaja glede zadev izven področja uporabe te direktive določa odvzem.

Organ ESMA se obvesti o vsakem odvzemu dovoljenja.

Člen 9

Uprava

-1.       Za namene te direktive velja naslednja opredelitev neizvršnega direktorja:

Neizvršni direktor ali zunanji direktor je član upravnega odbora podjetja, ki ni član izvršnega poslovodstva. Ta oseba ni zaposlena v podjetju in z njim tudi drugače ni povezana. Razlikuje se od notranjih direktorjev, ki so člani uprave, obenem pa so ali so predhodno bili izvršni direktorji podjetja.

Neizvršni direktorji imajo pristojnosti na naslednjih področjih:

-          konstruktivno nasprotujejo in prispevajo k razvoju strategij;

-          nadzorujejo uspešnost uprave pri uresničevanju zastavljenih ciljev in spremljanju ter po potrebi odstavitvi višjega vodstva in načrtovanju naslednikov;

-          prepričajo se o pravilnosti finančnih informacij ter utemeljenosti in sprejemljivosti finančnega nadzora in sistemov upravljanja tveganj;

-          odgovorni so za določitev primernih ravni dohodkov za izvršne direktorjev ter imajo pomembno vlogo pri imenovanju in po potrebi odstavitvi višjega vodstva ter načrtovanju naslednikov.

Neizvršni direktorji tudi podajajo neodvisno mnenje o:

-          sredstvih,

-          imenovanjih in

-          pravilih ravnanja.

Neizvršni direktorji so varuhi procesa upravljanja. Niso vpeti v dnevne posle, ampak spremljajo vodstveno dejavnost in prispevajo k razvoju strategij.

1.        Člani uprave katerega koli investicijskega podjetja imajo vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter, namenijo opravljanju svojih nalog dovolj časa, pri čemer se zagotovi priznavanje širokega spektra izkušenj, da ženske ne bi bile diskriminirane.

Člani uprave izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)    Vsi člani uprave namenijo opravljanju svojih funkcij v investicijskem podjetju namenijo dovolj časa. V zvezi s številom direktorskih funkcij, ki jih ima lahko član uprave istočasno, je treba upoštevati individualne okoliščine ter naravo, obseg in celovitost dejavnosti institucije.

Člani uprave institucij, ki so pomembne v smislu velikosti, notranje organizacije ter narave, obsega in celovitosti svojih dejavnosti, istočasno ne opravljajo več kot ene od naslednjih kombinacij nalog:

(i)     funkcija izvršnega direktorja z dvema funkcijama neizvršnega direktorja;

(ii)    štiri funkcije neizvršnega direktorja.

Funkcija izvršnega ali neizvršnega direktorja znotraj:

(i)     iste skupine;

(ii)   institucij, ki:

–    so članice iste institucionalne jamstvene sheme, če so izpolnjeni pogoji iz člena 108(7) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja],

–    so vzpostavile vezi v skladu s členom 108(6) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja], ali

(iii)     podjetij (vključno z nefinančnimi institucijami), v katerih imajo institucije kvalificiran delež,

se obravnava kot ena direktorska funkcija.

Člani uprave ne opravljajo istočasno funkcije izvršnega direktorja v investicijskem podjetju in funkcije izvršnega direktorja na organiziranem trgu, MTF ali OTF, tudi če gre za isto skupino.

Točka (a) vključuje:

(i)        podjetja in nefinančni subjekti:

–         v katerih obstaja kvalificiran delež v smislu člena 4(21) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja],

–         v katerih obstaja udeležba v smislu člena 4(49) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja], ali

–         ki so v smislu člena 4(72) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja] tesno povezana z nekaterimi nefinančni institucijami;

(ii)      matični finančni holdingi v smislu člena 4(65), (66) in (67) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja], ki nadzorujejo osrednjo ali regionalno kreditno institucijo, ki je del institucionalne jamstvene sheme.

(b)       Uprava ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti investicijskega podjetja in še zlasti glavna tveganja, povezana s temi dejavnostmi.

(c)       Vsak član uprave ravna odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko po potrebi učinkovito oceni in izpodbija odločitve višjega vodstva ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev vodstva.

Investicijska podjetja za uvajanje in usposabljanje članov uprave namenijo zadostne vire.

Če so upravljavec trga, ki zaprosi za dovoljenje za upravljanje MTF ali OTF, in osebe, ki dejansko vodijo posle MTF ali OTF, iste osebe kot člani uprave organiziranega trga, se za te osebe šteje, da izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

2.      Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, če je primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti, ustanovijo odbor za imenovanja, ki presoja skladnost s prvim odstavkom in po potrebi daje priporočila na podlagi svoje presoje. Odbor za imenovanja je sestavljen iz članov uprave, ki v zadevnem podjetju ne opravljajo nobene izvršne funkcije. Ta odstavek se ne uporablja, kadar uprava v skladu z nacionalno zakonodajo ni na noben način udeležena v postopku imenovanja svojih članov.

3.      Države članice od investicijskih podjetij in njihovih odborov za imenovanja zahtevajo, da pri izboru članov uprave upoštevajo širok nabor lastnosti in sposobnosti. Zlasti velja:

(a)         investicijska podjetja določijo kot načelo, da so strokovnost, odgovornost in predanost vodilna merila pri zaposlovanju višjega vodstva, s čimer se zagotovi, da ni dvoma v lojalnost imenovanih oseb interesom institucije;

(b)         investicijska podjetja sprejmejo tudi konkretne ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti v upravi, kot so usposabljanje odborov za imenovanje, vzpostavitev seznamov ustreznih kandidatov in uvedba postopka imenovanja, v katerih se predstavi vsaj po en predstavnik obeh spolov;

(c)         kjer so zaposleni zastopani v upravi, bi to tudi moralo veljati za pozitiven način krepitve raznolikosti, saj prinaša ključno perspektivo in pravo poznavanje notranjega delovanja institucije.

Pristojni organi od investicijskih podjetij zahtevajo, da do ...[41]*. dosežejo tretjinsko kvoto po spolih.

4.        ESMA pripravi osnutke regulativnih standardov za natančnejšo opredelitev, kako bi morala institucija upoštevati naslednje:

(a)         pojma zadostnega časa, ki ga mora član uprave nameniti opravljanju svoje funkcije glede na individualne okoliščine, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja, ki jih morajo pristojni organi upoštevati pri odobritvi članu uprave institucije, da hkrati opravlja več funkcij direktorja, kot je dovoljeno v skladu z odstavkom 1(a);

(b)         pojma ustreznega kolektivnega znanja, spretnosti in izkušenj uprave v skladu z odstavkom 1(b);

(c)         pojmov odkritosti, poštenosti in neodvisnega mišljenja članov uprave v skladu z odstavkom 1(c);

(d)         pojma zadostnih človeških in finančnih virov, namenjenih za uvajanje in usposabljanje članov uprave;

(e)         pojma raznolikosti, ki jo je treba upoštevati pri izboru članov uprave.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […][42]**..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▌

5.        Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da pristojni organ obvestijo o vseh članih svoje uprave in o  morebitnih spremembah članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za ocenitev, ali podjetje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3.

6.        Države članice od uprave investicijskega podjetja zahtevajo, da zagotovi zdravo in skrbno vodenje podjetja, ki spodbuja celovitost trga in podpira interese strank. V ta namen uprava:

(a)       določi, potrdi in nadzira strateške cilje podjetja;

(b)       določi, potrdi in nadzira organizacijo podjetja, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se zahtevajo od zaposlenih, ter viri, postopki in dogovori glede opravljanja storitev in poslov podjetja ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh dejavnosti ter vseh zahtev, ki jih mora izpolnjevati podjetje;

(c)       določi, potrdi in nadzira politiko glede storitev, poslov in produktov, ki jih ponuja ali zagotavlja podjetje, v skladu z dovoljenim tveganjem podjetja ter značilnostmi in potrebami strank, ki jim bodo navedene storitve ponujene ali zagotovljene, vključno z opravljanjem stresnih testov, kadar je primerno;

(ca)     določi, potrdi in nadzoruje plačila prodajalcev v podjetju, ki morajo biti oblikovana tako, da spodbujajo odgovorno poslovanje in pošteno obravnavo strank ter da preprečujejo nasprotje interesov, in razkrivajo strukturo izplačil strankam, kadar je to ustrezno, na primer kadar ni mogoče obvladovati ali preprečiti morebitnega nasprotja interesov, pri čemer ne posega v člen 24;

(d)       izvaja učinkovit nadzor višjega vodstva;

(da)     ohranja strategijo za boj proti goljufijam.

Uprava spremlja in redno ocenjuje učinkovitost organizacije investicijskega podjetja in ustreznosti politik glede zagotavljanja storitev strankam ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Člani uprave imajo pri opravljanju svoje nadzorne funkcije ustrezen dostop do informacij in dokumentov, ki so potrebni za nadzor in spremljanje odločitev uprave.

7.        Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če se ne more zadovoljivo prepričati, da so osebe, ki bodo dejansko vodile posle investicijskega podjetja, dovolj ugledne ali dovolj izkušene, ali če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da uprava podjetja  predstavlja nevarnost za njegovo zdravo in skrbno vodenje ter za ustrezno upoštevanje interesov strank podjetja in celovitosti trga .

8.        Države članice zahtevajo, da vodenje investicijskega podjetja prevzameta vsaj dve osebi, ki izpolnjujeta zahteve iz odstavka 1.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice izdajo dovoljenje investicijskim podjetjem, ki so fizične osebe, ali investicijskim podjetjem, ki so pravne osebe in jih vodi ena sama fizična oseba, v skladu z njihovimi ustanovnimi pravili in nacionalno zakonodajo. Države članice vseeno zahtevajo da:

(a)       se vzpostavi alternativna ureditev za zagotovitev zdravega in skrbnega vodenja takih investicijskih podjetij ter da se ustrezno upoštevajo interesi strank in celovitost trga;

(b)       imajo zadevne fizične osebe zadosten ugled, ustrezno raven znanja in usposobljenosti ter na voljo dovolj časa za opravljanje svojih nalog ter posodobitev in potrditev svojega znanja in usposobljenosti.

8a.      Brez poseganja v pravne sisteme držav članic morajo te zagotoviti, da zoper člana uprave osebno, v primerih ko naj bi kršil določbe ali storil kaznivo dejanje v zvezi z zadevami, ki spadajo v področje uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR], lahko teče kazenski ali civilni postopek.

8b.      Ta člen ne posega v določbe o zastopanosti zaposlenih v upravah družb, kot je določeno v nacionalni zakonodaji ali praksi.

Člen 10

Delničarji in družbeniki s kvalificiranimi deleži

1.        Pristojni organi investicijskega podjetja ne smejo izdati dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev ali poslov, dokler niso obveščeni o istovetnostih delničarjev ali družbenikov, neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže in višine teh deležev.

Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zdravega in skrbnega vodenja investicijskega podjetja ni zadovoljivo prepričan v primernost delničarjev ali družbenikov s kvalificiranimi deleži.

Če med investicijskim podjetjem in drugo fizično ali pravno osebo obstajajo tesne povezave, pristojni organ izda dovoljenje samo, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij pristojnega organa.

2.        Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če zakoni ali drugi predpisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima podjetje tesne povezave, ali težave v zvezi z njihovim uveljavljanjem, preprečujejo učinkovito izvajanje njegovih nadzornih funkcij.

3.        Države članice zahtevajo, da v primeru, ko bi osebe iz prvega pododstavka odstavka 1 verjetno škodljivo vplivale na zdravo in skrbno vodenje investicijskega podjetja, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe za prenehanje takega položaja.

Taki ukrepi so lahko vložitev zahtevka za sodno varstvo ali uvedba sankcij proti direktorjem in osebam, odgovornim za vodenje, ali zadržanje uveljavljanja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deležev, katerih imetniki so zadevni delničarji ali družbeniki.

Člen 11

Obvestilo o predlaganih pridobitvah

1.        Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe ali oseb, ki delujejo usklajeno (v nadaljnjem besedilu: bodoči pridobitelj) in ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v investicijskem podjetju, in bi zaradi tega bil njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi investicijsko podjetje  postalo njihovo odvisno podjetje (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), da najprej pisno obvestijo pristojne organe investicijskega podjetja, v katerem skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, o velikosti predvidenega deleža, in jim sporočijo ustrezne informacije iz člena 13(4).

Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe, ki se je odločila, da bi neposredno ali posredno odsvojila kvalificirani delež v investicijskem podjetju, da najprej o tem pisno uradno obvesti pristojne organe in jim sporoči, kolikšen je ta nameravani delež. Taka oseba mora pristojne organe tudi uradno obvestiti, če se je odločila, da bi zmanjšala svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi investicijsko podjetje prenehalo biti njeno odvisno podjetje.

Državam članicam ni treba uporabiti 30-odstotnega  praga, če v skladu s členom 9(3)(a) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine.

Pri ugotavljanju, ali so izpolnjena merila za kvalificirani delež iz člena 10 in  tega člena, države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I, pod pogojem, da se te pravice ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in se prodajo v enem letu od pridobitve.

2.        Ustrezni pristojni organi se med tem, ko opravljajo ocenjevanje v skladu s členom 13(1) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje) med seboj o vsem posvetujejo, če je bodoči pridobitelj:

(a)       kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve;

(b)       matično podjetje kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja ali družbe za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve; ali

(c)       fizična ali pravna oseba, ki nadzoruje kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje ali družbo za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve.

Pristojni organi si brez nepotrebnih zamud zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za ocenjevanje. V zvezi s tem si pristojni organi sporočajo vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene informacije pa na lastno pobudo. Pri odločitvi pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje investicijskemu podjetju, v katerem naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se upoštevajo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil pristojni organ, odgovoren za bodočega pridobitelja.

3.        Države članice zahtevajo, da mora investicijsko podjetje nemudoma obvestiti pristojni organ, če izve za morebitne pridobitve ali prodaje deležev svojega kapitala, s katerimi deleži presežejo ali padejo pod kateri koli prag iz prvega pododstavka odstavka 1.

Vsaj enkrat letno investicijska podjetja obvestijo pristojni organ tudi o imenih delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži ter o velikostih teh deležev, kakor so, na primer, prikazani v informacijah, prejetih na letnih skupščinah delničarjev in družbenikov ali kot posledica skladnosti s predpisi, ki se uporabljajo za podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.

4.        Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da sprejmejo ukrepe, podobne tistim iz odstavka 3 člena 10  v zvezi z osebami, ki ne izpolnjujejo obveznosti zagotovitve predhodnih informacij v zvezi s pridobitvijo ali povečanjem kvalificiranega deleža. Za primer, če se delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnega organa, države članice ne glede na morebitne druge sankcije določijo zadržanje uveljavljanja zadevnih glasovalnih pravic, ničnost oddanih glasov ali izpodbojnost.

Člen 12

Ocenjevalno obdobje

1.        Pristojni organi nemudoma, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila, zahtevanega v skladu s prvim pododstavkom člena 11(1), ter po morebitnem kasnejšem prejemu informacij iz odstavka 2 tega člena bodočemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem.

Pristojni organi imajo na voljo največ šestdeset delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu obvestila in vseh dokumentov, za katere države članice zahtevajo, da se priložijo obvestilu na podlagi seznama, omenjenega v členu 13(4) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje), da opravijo oceno.

Pristojni organi ob potrditvi prejema obvestijo bodočega pridobitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

2.        Pristojni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar ne kasneje kot petdeseti delovni dan ocenjevalnega obdobja, zaprosijo za dodatne informacije, potrebne za dopolnitev ocene. Ta zahteva mora biti pisna, v njej pa je treba opredeliti, katere dodatne informacije so potrebne.

Za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni organi zahtevajo informacije, do datuma, ko prejmejo odgovor bodočega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme presegati dvajsetih delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji postavijo dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar se zaradi njih ocenjevalno obdobje ne prekine.

3.        Pristojni organi lahko prekinitev iz drugega pododstavka odstavka 2 podaljšajo na največ trideset delovnih dni, če je bodoči pridobitelj ena od naslednjih oseb :

(a)       fizična ali pravna oseba, katere poslovanje ureja zakonodaja države zunaj Unije, ali ki   ima sedež zunaj Evropske unije;

(b)       fizična ali pravna oseba, ki ni podvržena nadzoru po tej direktivi ali direktivah 2009/65/ES , 2009/138/ES  ali 2006/48/ES.

4.        Če se pristojni organi po opravljeni oceni odločijo, da bodo predlagani pridobitvi nasprotovali, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvestijo bodočega pridobitelja in navedejo razloge za svojo odločitev. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko na zahtevo bodočega pridobitelja ustrezna utemeljitev odločitve objavi. To državi članici ne preprečuje, da pristojnemu organu dovoli objavo, ne da bi bodoči pridobitelj to zahteval.

5.        Če pristojni organi predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotujejo pisno, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

6.        Pristojni organi lahko določijo skrajni rok za izpeljavo predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljšajo.

7.        Države članice ne smejo predpisati strožjih zahtev glede obveščanja pristojnih organov in njihove odobritve neposrednih ali posrednih pridobitev glasovalnih pravic ali kapitala od tistih, ki so določene v tej direktivi.

8.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij iz odstavka 4, ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo, brez poseganja v odstavek 2.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8a.      ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardni obrazcev, predlog in postopkov za načine posvetovanja med ustreznimi pristojnimi organi iz člena 11(2).

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Ocenjevanje

1.        Pri ocenjevanju obvestila iz člena 11(1) in informacij iz člena 12(2) pristojni organi zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja investicijskega podjetja, v katerem naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva bodočega pridobitelja na investicijsko podjetje ocenijo ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

(a)       ugled predlaganega pridobitelja;

(b)       ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost investicijskega podjetja;

(c)       finančna trdnost bodočega pridobitelja, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v investicijskem podjetju, v kateri si prizadeva za pridobitev;

(d)       ali bo investicijsko podjetje po predlagani pridobitvi lahko izpolnilo in naprej izpolnjevalo zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te direktive in po potrebi drugih direktiv, zlasti direktiv 2002/87/ES in 2006/49/ES; pri tem je še posebej pomembno, ali ima skupina, katere del bo postalo, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi;

(da)  ali predlagana pridobitev povečuje tveganje za nasprotje interesov;

(e)     ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča tveganje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94, v katerih prilagodi merila iz prvega pododstavka tega odstavka.

2.        Pristojni organi lahko nasprotujejo predlagani pridobitvi samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 ali če so informacije, ki jih predloži bodoči pridobitelj, nepopolne.

3.        Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

4.        Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti pristojnim organom sočasno z obvestilom iz člena 11(1). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti predlaganega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za skrbno oceno niso pomembne.

5.        Ne glede na člen 12(1), (2) in (3), če je bil pristojni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža v istem investicijskem podjetju, vse bodoče pridobitelje obravnava brez diskriminacije.

Člen 14

Članstvo v pooblaščeni odškodninski shemi za vlagatelje

Pristojni organ preveri, da vsak subjekt, ki zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje, v času izdaje dovoljenja izpolnjuje obveznosti iz Direktive 97/9/ES.

Ta člen se ne uporablja za strukturirane vloge, ki jih izdajo kreditne institucije, članice sistema zajamčenih vlog iz Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog[43].

Člen 15

Dotirani ustanovitveni kapital

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če investicijsko podjetje nima dovolj ustanovitvenega kapitala v skladu z zahtevami Direktive 2006/49/ES  ob upoštevanju narave zadevnih investicijskih storitev ali poslov.

Člen 16

Organizacijske zahteve

1.        Matične države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da izpolnjujejo organizacijske zahteve iz odstavkov 2 do 8 tega člena ter iz člena 17.

2.        Investicijsko podjetje vzpostavi primerne politike in postopke, ki zadostujejo za to, da se zagotovi, da podjetje, vključno s poslovodji, zaposlenimi in vezanimi zastopniki, izpolnjuje obveznosti v skladu z določbami te direktive ter ustreznimi predpisi, ki urejajo osebne posle takih oseb.

3.        Investicijsko podjetje vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za preprečitev, da bi nasprotje interesov, kakor je opredeljeno v členu 23, škodljivo vplivalo na interese strank. Ta ureditev vključuje politične in druge ukrepe, ki so potrebni za oceno združljivosti naložbenega produkta s potrebami stranke, ki ji bo ta produkt ponujen, ter za zagotovitev, da naložbeni produkti ali strukturirane vloge, ki jih podjetje razvije za prodajo profesionalnim ali neprofesionalnim strankam, ustrezajo potrebam določenega ciljnega trga, ter da investicijsko podjetje, ki trži naložbene produkte, zagotovi, da se naložbeni produkt trži strankam znotraj ciljne skupine. Prodajni cilji in notranji sistemi nagrajevanja ne spodbujajo prodaje zunaj ciljne skupine. Predvsem ima investicijsko podjetje, ki oblikuje naložbene produkte, strukturirane vloge ali finančne instrumente vzpostavljen postopek za potrditev produkta in izvede vse potrebne operativne in postopkovne ukrepe za izvajanje tega postopka potrditve. Preden se naložbeni produkti in finančni instrumenti dajo na trg ali razširijo na njem, jih je treba potrditi po postopku potrditve produktov. Vsa povezana tveganja se podrobno ocenijo, produkti in instrumenti pa se dajo na voljo ali razširjajo le, če je to v interesu ciljne skupine strank. Postopek potrditve produkta zagotavlja, da se obstoječi produkti redno preverjajo, s čimer se zagotovi, da produkt še naprej ustreza potrebam določenega ciljnega trga. Postopek potrditve produktov se pregleduje letno. Investicijsko podjetje je zmožno kadar koli predložiti ustreznim pristojnim organom posodobljen in podroben opis narave in podrobnosti svojega postopka potrditve produktov.

4.        Investicijsko podjetje sprejme primerne ukrepe za zagotovitev kontinuitete in pravilnosti opravljanja investicijskih storitev in poslov. S tem namenom investicijsko podjetje uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

5.        Če investicijsko podjetje tretji osebi zaupa izvajanje operativnih funkcij, ki so odločilnega pomena za zagotavljanje neprekinjenih in zadovoljivih storitev za stranke ter neprekinjeno in zadovoljivo opravljanje investicijskih storitev, mora zagotoviti primerno ukrepanje za preprečitev nepotrebnega dodatnega operativnega tveganja. Uporaba zunanjih zmogljivosti za izvajanje operativnih funkcij ne sme biti taka, da bi bistveno škodovala kakovosti notranje kontrole in zmožnosti nadzornika, da spremlja, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti.

Investicijsko podjetje mora imeti smotrne administrativne in računovodske postopke, mehanizme notranje kontrole, učinkovite postopke za oceno tveganja ter učinkovito kontrolo in zaščitne ukrepe za sisteme obdelovanja informacij.

6.        Investicijsko podjetje poskrbi, da se hranijo vse evidence o njegovih storitvah in poslih, ki morajo biti zadostne, da pristojnemu organu omogočajo spremljanje skladnosti z zahtevami iz te direktive in zlasti preverjanje, ali investicijsko podjetje izpolnjuje vse obveznosti do strank ali potencialnih strank.

7.        Evidence vključujejo snemanje telefonskih pogovorov ali evidentiranje elektronskih komunikacij, in sicer vsaj tistih, ki se nanašajo na posle, sklenjene pri poslovanju za svoj račun, ter naročila strank, kadar se zagotavljajo storitve sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank.

Države članice lahko odstopijo od obveznosti snemanja telefonskih pogovorov pri investicijskih podjetjih, katerih glavna dejavnost ni sprejemanje in posredovanje naročil ter izvrševanje naročil za račun strank.

Pri komunikaciji med finančnimi institucijami in neprofesionalnimi strankami lahko države članice namesto evidence iz prvega pododstavka kot ustrezno priznajo tudi ustrezno dokumentacijo o vsebini teh telefonskih pogovorov, na primer v obliki zapisnika.

Evidence telefonskih pogovorov ali elektronskih komunikacij, evidentirane v skladu s prvim pododstavkom ali zapisnik, pripravljen v skladu z drugim pododstavkom, se na zahtevo posredujejo zadevnim strankam. Države članice zahtevajo, da se te evidence hranijo eno leto po koncu investicije.

Ustrezne osebe v investicijskem podjetju lahko izvajajo pogovore in komunikacijo iz pododstavka 1 le z uporabo opreme, ki jo priskrbi investicijsko podjetje in za katero se hranijo evidence.

8.        Če investicijsko podjetje hrani finančne instrumente, ki pripadajo strankam, mora urediti vse potrebno za zaščito lastninskih pravic strank, zlasti v primeru plačilne nesposobnosti investicijskega podjetja, in za preprečitev uporabe instrumentov stranke za svoj račun, razen z izrecnim dovoljenjem stranke.

9.        Če investicijsko podjetje hrani sredstva, ki pripadajo strankam, mora urediti vse potrebno za zaščito pravic strank in, razen v primeru kreditnih institucij, preprečitev uporabe sredstev strank za svoj račun.

10.      Investicijsko podjetje z neprofesionalnimi strankami ne sklepa dogovorov o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice z namenom zavarovanja ali kritja obstoječih ali prihodnjih, dejanskih, možnih ali pričakovanih obveznosti stranke.

11.      V primeru podružnic investicijskih podjetij pristojni organ države članice, v kateri se nahaja podružnica, brez poseganja v možnost, da ima pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja lahko neposredni dostop do zadevnih evidenc, izvrši obveznost iz odstavkov 6 in 7  v zvezi s posli s strani podružnice.

12.       Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi za ▌določitev konkretnih organizacijskih zahtev iz odstavkov 2 do 9 za investicijska podjetja in za podružnice podjetij iz tretjih držav z dovoljenjem za poslovanje v skladu s členom 43 , ki opravljajo različne investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve ali njihovo kombinacijo.

Člen 17

Algoritemsko in visokofrekvenčno trgovanje

1.        Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor tveganj, ki so primerni za posel, ki ga opravlja, in s katerimi zagotavlja, da so sistemi trgovanja odporni in dovolj zmogljivi, da zanje veljajo ustrezni trgovalni pragovi in omejitve ter da preprečujejo pošiljanje napačnih naročil ali drugo delovanje sistema, ki bi lahko ustvarjalo motnje na trgu ali prispevalo k ustvarjanju motenj. Tako podjetje ima vzpostavljene tudi učinkovite sisteme in nadzor tveganj, s katerimi zagotavlja, da se sistemi trgovanja ne morejo uporabljati za noben namen, ki ni v skladu z Uredbo (EU) št. …/... [MAR] ali s pravili mesta trgovanja, s katerim je povezano. PPodjetje ima vzpostavljeno učinkovito ureditev neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja poslovanje v primeru nepredvidenega izpada njegovih sistemov trgovanja, ter zagotavlja, da so sistemi temeljito preizkušeni in se njihovo delovanje ustrezno spremlja, tako da izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

2.        Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, vsaj enkrat letno na lastno pobudo in kadar koli na zahtevo svojemu pristojnemu organi predloži podroben opis narave strategij algoritemskega trgovanja, ki jih uporablja, podrobnosti glede parametrov trgovanja ali omejitev, ki veljajo za sistem, glavnih načinov nadzora skladnosti s predpisi in tveganj, ki jih uporablja za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1, ter podrobnosti glede preizkušanja njegovih sistemov. Investicijsko podjetje na zahtevo pristojnega organa predloži dodatne informacije o algoritemskem trgovanju in sistemih, ki jih za to dejavnost uporablja.

2a.      Investicijsko podjetje, ki se ukvarja s strategijo visokofrekvenčnega trgovanja, na odobrenem obrazcu hrani grobe revizijske sledi vseh ponudb in trgovanja, opravljenih na mestih trgovanja, in jih na zahtevo predloži nacionalnemu pristojnemu organu.

3.        Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z vzdrževanjem trga, tudi s sodelovanjem v shemi vzdrževanja trga, ki jo ponuja mesto trgovanja, sklene zavezujoč pisni dogovor z mestom trgovanja glede bistvenih obveznosti, ki izhajajo iz vzdrževanja trga in spoštuje pogoje in pravila tega dogovora, vključno z določbami o likvidnosti. Investicijsko podjetje vzpostavi učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi poskrbi za to, da ves čas izpolnjuje obveznosti iz dogovora. Če investicijsko podjetje uporabi algoritemsko strategijo trgovanja, da bi izpolnilo obveznosti, ki jih ima kot vzdrževalec trga, zagotovi, da algoritem deluje neprekinjeno v urah, ko poteka trgovanje na mestu trgovanja, ki mu algoritem pošilja naročila ali izvršuje naročila prek njegovih sistemov ter da parametri trgovanja ali omejitve algoritma zagotavljajo, da investicijsko podjetje objavlja zavezujoče ponudbe po konkurenčnih cenah, kar tem mestom trgovanja omogoča redno in stalno likvidnost ne glede na prevladujoče tržne pogoje, razen če je bil sprejet drugačen pisni dogovor.

4.        Investicijska podjetja ne zagotavljajo sponzoriranega in nezaščitenega dostopa do mesta trgovanja. Investicijsko podjetje, ki zagotavlja neposreden ▌dostop do trga in mesta trgovanja, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi zagotavlja ustrezno presojo in ponovno proučitev primernosti oseb, ki uporabljajo storitev, kot tudi, da je osebam, ki uporabljajo storitev, preprečeno, da bi presegle ustrezne vnaprej določene trgovalne in kreditne pragove, da se trgovanje oseb, ki uporabljajo storitev, ustrezno spremlja ter da ustrezen nadzor tveganj preprečuje trgovanje, ki bi lahko povzročalo tveganja za investicijsko podjetje ali ustvarjalo oziroma prispevalo k ustvarjanju motenj na trgu ali pa ne bi bilo v skladu z Uredbo (EU) št. [MAR] ali pravili mesta trgovanja. Investicijsko podjetje zagotavlja, da se med podjetjem in osebo sklene zavezujoč pisni dogovor glede ključnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja storitve, ter da podjetje v okviru tega dogovora obdrži odgovornost za zagotovitev, da je trgovanje z uporabo storitve skladno z zahtevami iz te direktive, Uredbe (EU) št. .../... [MAR] in pravili mesta trgovanja.

5.        Investicijsko podjetje, ki deluje kot klirinški član za druge osebe, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi zagotavlja, da se klirinške storitve uporabljajo samo za osebe, ki so primerne in ustrezajo jasnim merilom ter da te osebe izpolnjujejo ustrezne zahteve za zmanjšanje tveganj za podjetje in trg. Investicijsko podjetje zagotavlja, da se med podjetjem in osebo sklene zavezujoč pisni dogovor glede ključnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja storitve.

6.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi za določitev podrobnih organizacijskih zahtev iz odstavkov 1 do 5, ki jih morajo izpolnjevati investicijska podjetja, ki opravljajo različne investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve ali njihovo kombinacijo.

Člen 18

Trgovanje in zaključek poslov v okviru MTF in OTF

1.        Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , poleg izpolnjevanja organizacijskih zahtev iz člena 16 uvedejo pregledna pravila in postopke za pošteno in pravilno trgovanje ter uveljavijo objektivna merila za učinkovito izvrševanje naročil. Vzpostavijo ureditve za dobro upravljanje tehničnih operacij sistema, vključno z uvedbo učinkovitih nujnih ukrepov ob motnjah v sistemih.

2.        Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , uvedejo pregledna pravila glede meril za določanje finančnih instrumentov, s katerimi se lahko trguje v okviru njihovih sistemov.

Države članice zahtevajo, da kjer je ustrezno, investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , zagotovijo ali se zadovoljivo prepričajo o dostopnosti zadostnih javno razpoložljivih informacij, ki njihovim uporabnikom omogočajo investicijsko presojo, ob upoštevanju narave uporabnikov in vrste instrumentov, s katerimi se trguje.

3.        Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , vzpostavijo, objavijo in vzdržujejo pregledna in nediskriminacijska pravila na podlagi objektivnih meril, ki veljajo za dostop do njihovih sistemov.

3a.      Države članice od investicijskih podjetij ali upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zahtevajo, da imajo vzpostavljene ureditve za jasno prepoznavanje kakršnega koli nasprotja interesov med interesi MTF, OTF, njegovih lastnikov ali upravljavcev ter dobrim delovanjem MTF ali OTF ter za obvladovanje potencialnih škodljivih posledic, ki izvirajo iz nasprotja interesov, za delovanje MTF, OTF ali za njegove udeležence.

4.        Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , jasno obvestijo svoje uporabnike o njihovih odgovornostih za poravnavo poslov, izvršenih v okviru zadevnega sistema. Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , vzpostavijo ureditev, potrebno za omogočanje učinkovite poravnave poslov, sklenjenih v okviru sistemov MTF ali OTF .

4a.      Države članice zahtevajo, da ima MTF ali OTF vsaj tri dejansko dejavne člane ali uporabnike, pri čemer lahko vsak pri oblikovanju cen sodeluje z vsemi ostalimi.

5.        Če se s prenosljivim vrednostnim papirjem, ki je bil uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu, trguje tudi na MTF ali OTF  brez privolitve izdajatelja, izdajatelj nima obveznosti v zvezi z začetnim, stalnim ali priložnostnim finančnim razkritjem glede tega MTF ali OTF  .

6.        Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , takoj izpolnijo morebitna navodila s strani pristojnega organa v skladu s členom 72(1) o začasni ustavitvi trgovanja ali umiku finančnega instrumenta iz trgovanja.

7.        Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zahtevajo, da pristojnemu organu in organu ESMA predložijo podroben opis delovanja MTF ali OTF, vključno z morebitnimi povezavami z organiziranim trgom, MTF, OTF ali sistematičnim internalizatorjem, ki je v lasti istega investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ali sodelovanjem z njimi ter seznam njihovih članov in/ali uporabnikov. Vsako dovoljenje, izdano investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga za registracijo MTF ali OTF, se priglasi organu ESMA. ESMA pripravi seznam vseh MTF in OTF v Evropski uniji. Seznam vsebuje informacije o storitvah, ki jih opravlja posamezen MTF ali OTF, in vključuje unikatno identifikacijsko kodo vsakega MTF in OTF, ki se uporablja v poročilih v skladu s členom 23 ter členoma 5 in 9 Uredbe št. …/… [MiFIR]. Register se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi na svojem spletnem mestu in ga posodablja.

8.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in vsebino opisa in priglasitve iz odstavka 8.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do [...][44]*..

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Posebne zahteve za MTF

1.        Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF, zahtevajo, da poleg izpolnjevanja zahtev iz členov 16 in 18 vzpostavijo in izvajajo nediskrecijska pravila za izvrševanje naročil v sistemu.

2.        Države članice zahtevajo, da morajo biti pravila iz člena 18(4), ki urejajo dostop do MTF, skladna s pogoji iz člena 55(3).

3.        Države članice od investicijskih podjetij ali upravljavcev trga, ki upravljajo MTF, zahtevajo:

(a)       da so primerno opremljena za obvladovanje tveganj, ki so jim izpostavljena, da vzpostavijo ustrezno ureditev in sisteme za prepoznavanje kakršnih koli pomembnih tveganj za njihovo delovanje in da uvedejo učinkovite ukrepe za ublažitev teh tveganj;

(b)       da imajo vzpostavljene ureditve za jasno prepoznavanje in obvladovanje potencialnih škodljivih posledic, ki jih ima za delovanje MTF ali za njegove udeležence kakršno koli nasprotje interesov med interesi MTF, njegovih lastnikov ali upravljavca ter dobrim delovanjem MTF.

(c)       da imajo vzpostavljeno učinkovito ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka poslov, ki se izvršijo v okviru njegovih sistemov; ter

(d)       da imajo v času izdaje dovoljenja in nenehno na razpolago zadostne finančne vire, ki omogočajo njihovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki so jim izpostavljeni.

4.        Države članice od MTF zahtevajo, da delujejo v skladu s členom 51 in 51a in da imajo v ta namen vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve▌.

5.        Države članice zagotovijo, da se členi 24, 25, 27 in 28 ne uporabljajo za posle, sklenjene v skladu s pravili, ki veljajo za MTF, med njegovimi člani ali udeleženci ali med MTF in njegovimi člani ali udeleženci v zvezi z uporabo MTF. Vseeno morajo člani ali udeleženci MTF izpolnjevati obveznosti iz členov 24, 25, 27 in 28 v zvezi s svojimi strankami, kadar v imenu strank izvršujejo njihova naročila prek sistemov MTF.

Člen 20

Posebne zahteve za OTF

1.        Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trgov, ki upravljajo OTF, zahtevajo, da vzpostavijo ureditev, ki preprečuje izvrševanje naročil strank v OTF v breme lastnega kapitala investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja OTF, ali katerega koli subjekta, ki je del iste skupine podjetij in/ali pravne osebe kot investicijsko podjetje in/ali upravljavec trga.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga ali kateri koli subjekt, ki je del iste skupine podjetij in/ali pravne osebe kot investicijsko podjetje in/ali upravljavec trga, v OTF, ki ga upravlja sam, ne deluje kot sistematični internalizator, OTF pa se ne poveže s sistematičnim internalizatorjem na način, ki omogoča prepletanje naročil v OTF in naročil ali ponudb v sistematičnem internalizatorju. Posamezen OTF se ne povezuje z drugim OTF na način, ki omogoča prepletanje naročil različnih OTF.

1a.      Če je dovoljeno z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti ali emisijskimi kuponi trgovati na organiziranem trgu ali se z njimi trguje prek MTF, države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in vzdrževalci trga, ki upravljajo OTF, dovolijo, da se prek OTF izvršijo samo naročila velikega obsega.

1b.      Investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo OTF, lahko pri upravljanju OTF sami presojajo o tem:

(a)       kako se posel izvrši in

(b)       kako stranke sodelujejo.

2.        Zahtevek za registracijo OTF vključuje podrobno pojasnilo, zakaj sistem ne ustreza organiziranemu trgu, MTF ali sistematičnemu internalizatorju in ne more poslovati kot eden od teh sistemov. Po registraciji upravljavec OTF letno poroča pristojnemu organu, tako da vključi posodobljeno pojasnilo.

2a.      Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo OTF, zahtevajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za prepoznavanje in obvladovanje nasprotij interesov, ki se pojavljajo v zvezi z nadzorom in delovanjem OTF in bi lahko bili v škodo članov ali udeležencev OTF.

3.        Države članice zagotovijo, da se za posle, ki se sklepajo v OTF, uporabljajo členi 24, 25, 27 in 28.

4.        Države članice od OTF zahtevajo, da delujejo v skladu s členom 51 in 51a ter da imajo v ta namen vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve▌.

POGLAVJE II

POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 21

Redni pregled izpolnjevanja pogojev za začetno dovoljenje

1.        Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje na njihovem ozemlju, ves čas izpolnjuje pogoje za začetno dovoljenje iz poglavja I tega naslova.

2.        Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da uvedejo ustrezne metode spremljanja, ali investicijska podjetja izpolnjujejo obveznost iz odstavka 1. Od investicijskih podjetij zahtevajo, da pristojne organe obvestijo o kakršnih koli pomembnih spremembah glede pogojev za začetno dovoljenje.

ESMA lahko razvije smernice za metode spremljanja iz tega odstavka.

Člen 22

Splošna obveznost glede stalnega nadzora

▌Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo dejavnosti investicijskih podjetij, da bi lahko ocenili skladnost s pogoji poslovanja iz te direktive. Države članice zagotovijo, da so uvedeni ustrezni ukrepi, ki pristojnim organom omogočajo pridobitev informacij, potrebnih za ocenitev skladnosti investicijskih podjetij z navedenimi obveznostmi.

Člen 23

Nasprotje interesov

1.        Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja sprejmejo vse potrebne ukrepe za prepoznavanje nasprotij interesov med njimi, vključno z njihovimi poslovodji, zaposlenimi in vezanimi zastopniki, ali katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, in njihovimi strankami ali med eno in drugo stranko, do katerih pride pri opravljanju katere koli investicijske ali pomožne storitve ali njune kombinacije, tudi kot posledica sprejemanja spodbud tretjih strani ali strukture plačil in drugih spodbud v samem podjetju.

2.        Če organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s členom 16(3) sprejme investicijsko podjetje za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena, mora investicijsko podjetje stranki jasno razkriti splošno naravo in/ali vire nasprotij interesov, preden začne poslovati v njenem imenu.

3.        Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94:

(a)       za opredelitev ukrepov, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo investicijska podjetja sprejela za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkritje nasprotij interesov pri opravljanju raznih investicijskih in pomožnih storitev in njihovih kombinacij;

(b)       za vzpostavitev ustreznih meril za določanje vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovali interesom strank ali potencialnih strank investicijskega podjetja.

Oddelek 2

Določbe za zagotovitev zaščite vlagateljev

Člen 24

Splošna načela in informacije za stranke

1.        Države članice od investicijskega podjetja zahtevajo, da se pri opravljanju investicijskih storitev ali, kjer je ustrezno, pomožnih storitev za stranke obnaša pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke in zlasti spoštuje načela iz tega člena in člena 25 .

1a.      Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki oblikujejo naložbene produkte ali strukturirane vloge za prodajo profesionalnim ali neprofesionalnim strankam, svoje produkte oblikujejo tako, da zadostijo potrebam opredeljenega ciljnega trga v okviru zadevne kategorije strank. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja s smotrnimi ukrepi zagotovijo, da se posamezni naložbeni produkti tržijo in prodajajo strankam v ciljni skupini ter da prodajni cilji in notranji sistemi nagrajevanja ali spodbud ne spodbujajo trženja in prodaje naložbenega produkta zunaj ciljne skupine. Države članice od investicijskih podjetij, ki oblikujejo naložbene produkte ali strukturirane vloge za prodajo profesionalnim ali neprofesionalnim strankam, zahtevajo, da vse tretje distributerje obvestijo o ciljnem trgu za produkt.

1b.      Države članice zagotovijo, da način, kako investicijsko podjetje nagrajuje svoje osebje, imenovane zastopnike ali druga investicijska podjetja, ni v nasprotju z njihovo obveznostjo, da ravnajo v najboljšem interesu strank. Države članice zagotovijo, da v primerih, ko osebje svetuje o finančnih instrumentih, jih trži ali prodaja neprofesionalnim strankam, uporabljene plačilne strukture ne omejujejo njihove sposobnosti, da po potrebi podajo nepristransko priporočilo ali posredujejo informacije na pošten, jasen in nezavajajoč način v skladu z odstavkom 2 in tako, da tudi sicer ne prihaja do nepotrebnega nasprotja interesov.

           Države članice, zlasti zagotovijo, da:

(a)       plačilo ni pretežno odvisno od prodajnih ciljev ali dobičkonosnosti produkta ali finančnega instrumenta;

(b)       plačilo ali druga ureditev, vključno z oceno uspešnosti, sodelavcev ne spodbujajo k temu, da bi neprofesionalnim strankam priporočali nek naložbeni produkt, čeprav bi investicijsko podjetje lahko ponudilo drug naložbeni produkt ali finančni instrument, ki bi bolje ustrezal ciljem stranke.

1c.      Države članice poskrbijo, da ne velja, da bi investicijska podjetja izpolnjevala obveznosti iz člena 23 ali prvega odstavka tega člena, zlasti če plačajo neki osebi, razen stranki, pristojbino ali provizijo ali prejmejo pristojbino ali provizijo ali zagotovijo nedenarno korist v zvezi z opravljanjem investicijske storitve ali pomožne storitve ali so je deležni od tretje osebe razen stranke, razen če se plačilo pristojbine ali provizije ali zagotovitev nedenarne koristi:

(a)       prenese na vlagatelja z dokumentacijo, ki vsebuje podrobnosti o vseh storitvah in pristojbinah ali provizijah, ki so s tem povezane;

(b)       če je potrebno za opravljanje investicijske storitve ali to storitev omogoči, na primer za stroške hrambe, poravnave ali menjave, zakonske dajatve ali pravne stroške, in po svoji naravi ne more povzročiti navzkrižja z dolžnostmi podjetja, da ravna pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank; or

(c)       se stranki pred opravljanjem zadevne storitve jasno razkrije in pojasni njegov obstoj, vrsta in znesek ali, če zneska ni mogoče določiti, način za izračun tega zneska.

Države članice lahko določijo, da so zahteve iz točke (a) izpolnjene le, če se vrednost pristojbine, provizije ali nedenarne koristi prenese na stranko.

2.        Vse informacije, vključno s tržnimi sporočili , ki jih investicijsko podjetje naslovi na stranke ali potencialne stranke, morajo biti poštene, jasne in ne smejo zavajati. Tržna sporočila morajo biti jasno prepoznavna kot taka.

3.        Strankam ali potencialnim strankam se v primernem trenutku zagotovijo ustrezne informacije o:

-       investicijskem podjetju in njegovih storitvah; pri investicijskem svetovanju informacije določajo obseg produkta, na katerega se svetovanje nanaša,

-       strukturah produktov in kategorizaciji strank na predvidenem ciljnem trgu, finančnih instrumentih in predlaganih investicijskih strategijah, kar bi moralo zajemati ustrezna navodila in opozorila glede tveganj v zvezi z investicijami v te strukture produktov, finančne instrumente ali v zvezi s posamezno investicijsko strategijo,

-       mestih izvrševanja,

-       stroških in s tem povezanih dajatvah, ki se nanašajo na investicijske ali pomožne storitve ter vse naložbene produkte, strukturirane vloge ali finančne instrumente, priporočene ali tržene strankam.

Za vse naložbene produkte obsegajo informacije iz prvega pododstavka skupne stroške naložbe s pomočjo standardiziranega prikaza kumulativnega učinka vseh odbitkov, vključno s pristojbinami in stroški, na donos, če ti niso posledica osnovnega tržnega tveganja. Podlaga je standardizirana napoved, izražena v gotovinskem znesku pred naložbo in vsaj enkrat letno za vsako obstoječo naložbo.

3a.      Pri investicijskem svetovanju ali diskrecijskem upravljanju portfelja se ustrezne informacije iz odstavka 3 zagotavljajo pred svetovanjem in obsegajo naslednje:

(a)    nabor naložbenih produktov in finančnih instrumentov, na katere se priporočilo opira, in zlasti podatke o tem, ali je nabor omejen na finančne instrumente, ki jih izdajajo ali zagotavljajo subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem;

(b)    podatke o tem, ali stranka plača pristojbino za svetovanje in, če je temu tako, pristojbino ali osnovo za njen izračun;

(c)    podatke o tem, ali podjetje v zvezi z investicijskim svetovanjem prejema pristojbine, provizije, denarne ali nedenarne koristi ali druge spodbude od tretjih strani in, če je primerno, mehanizme za prenos spodbud na stranko;

(d)    navedbo tega, ali bo investicijsko podjetje stranki zagotavljalo redne ocene ustreznosti finančnih instrumentov, ki ji jih priporoča.

Informacije iz prvega pododstavka in odstavka 1c(c) se zagotavljajo v razumljivi obliki na tak način,  da so stranke ali potencialne stranke  v razumni meri sposobne razumeti naravo in tveganja investicijske storitve in specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter tako na obveščeni podlagi sprejemati investicijske odločitve. Države članice lahko zahtevajo, da se te informacije ▌posredujejo v standardizirani obliki.

4.        Če se investicijska storitev ponuja kot del finančnega proizvoda, za katerega že veljajo druge določbe zakonodaje Evropske unije ali splošnih evropskih standardov v zvezi s kreditnimi institucijami in potrošniškimi krediti glede zahtev po informacijah, za to storitev ne veljajo tudi obveznosti iz odstavkov 2,3 in 3a.

5.        Države članice lahko tudi prepovejo ali nadalje omejijo ponujanje ali sprejemanje pristojbin, provizij ali nedenarnih koristi v zvezi z zagotavljanjem investicijskega svetovanja ali diskrecijskega upravljanja portfelja. To lahko zajema zahtevo, da se vse take pristojbine, provizije ali nedenarne koristi vrnejo stranki ali pobotajo s pristojbinami, ki jih je stranka plačala.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da svetovalec v primeru, ko obvesti stranko, da je svetovanje neodvisno, oceni zadostno število na trgu razpoložljivih naložbenih produktov ali finančnih instrumentov, ki so glede na vrsto in izdajatelja ali ponudnika produkta dovolj raznoliki, da je z njimi mogoče na primeren način doseči cilje stranke, in njihov izbor ni omejen na finančne instrumente, ki jih izdajajo ali zagotavljajo tesno z investicijskim podjetjem povezani subjekti.

6.        Države članice pri diskrecijskem upravljanju portfelja od investicijskega podjetja zahtevajo, da v rednem poročilu razkrije vse spodbude, ki jih je v predhodnem obdobju pri diskrecijskem upravljanju portfelja plačalo ali prejelo. Države članice zagotovijo, da plačilna politika investicijskega podjetja, ki velja za njegove zaposlene, zastopnike ali druga povezana investicijska podjetja, ne zmanjšuje njegove zmožnosti, da ukrepa v najboljšem interesu strank.

7.        Kadar se investicijska storitev ponuja neprofesionalni stranki skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del paketa ali kot pogoj za isti dogovor ali paket, investicijsko podjetje obvesti stranko, ali je možno kupiti posamezne komponente ločeno, in za vsako komponento pripravi ločeno evidenco stroškov.

ESMA v sodelovanju z evropskim nadzornim organom (Evropskim bančnim organom) in evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine) prek skupnega odbora evropskega nadzornega organa najpozneje do [...][45]* pripravi in redno posodablja smernice za oceno in nadzor navzkrižne prodaje, v katerih navede zlasti okoliščine, v katerih navzkrižna prodaja ni v skladu z obveznostmi iz odstavka 1.

8.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi, ki zagotavljajo, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev strankam spoštujejo načela, določena v tem členu. V teh delegiranih aktih se upoštevajo:

(a)    narava storitve oz. storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, predmeta, obsega in pogostosti poslov;

(b)    narava naložbenih produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov in vlog iz člena 1(2);

(c)    neprofesionalna oz. profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavka 3, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke;

(ca)  parametri za standardizirane prikaze iz odstavka 3.

Člen 25

Presoja primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam

-1.       Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da poskrbijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke ali tem dajejo informacije o naložbenih produktih, investicijskih storitvah ali pomožnih storitvah, potrebno znanje in so primerno usposobljeni za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 24 in tega člena ter da objavijo merila za oceno znanja in usposobljenosti.

1.        Pri izvajanju investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev mora investicijsko podjetje pridobiti potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju glede na specifičen produkt ali storitev, njen finančni položaj, kar vključuje njeno zmožnost premoščanja izgub, dovoljeno tveganje in njene investicijske cilje, da bi podjetje stranki ali potencialni stranki lahko priporočilo investicijske storitve in finančne instrumente, ki so primerni zanjo in predvsem v skladu z njenim dovoljenim tveganjem.

Države članice zagotovijo, da je pri investicijskem svetovanju podjetja, ki priporoča sveženj povezanih storitev ali produktov v skladu s členom 24(7), za stranko primerna vsaka posamezna sestavina in skupni sveženj.

2.        Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri opravljanju drugih investicijskih storitev kot tistih iz odstavka 1 prosijo stranko ali potencialno stranko, naj jim da informacije v zvezi z njenim znanjem in izkušnjami na investicijskem področju glede specifičnih vrst ponujenih ali zahtevanih produktov ali storitev, da bi investicijsko podjetje lahko ocenilo, ali predvidena investicijska storitev ali produkt ustreza stranki. Če se predvidi sveženj storitev ali produktov v skladu s členom 24(7), je treba pri oceni upoštevati tako primernost vsake posamezne sestavine kot tudi skupnega svežnja.

Če  investicijsko podjetje na podlagi informacij, prejetih v skladu s prejšnjim pododstavkom, meni, da produkt ali storitev ne ustreza stranki ali potencialni stranki, investicijsko podjetje opozori stranko ali potencialno stranko. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

Če stranke ali potencialne stranke ne zagotovijo informacij iz prvega pododstavka ali če posredujejo nezadostne informacije o svojem znanju in izkušnjah, jih investicijsko podjetje opozori, da samo ne more  ugotoviti, ali je predvidena storitev ali produkt za stranko ustrezna. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

3.        Države članice dovolijo investicijskim podjetjem, da pri opravljanju investicijskih storitev, ki zajemajo le izvrševanje ali sprejemanje in posredovanje naročil strank s pomožnimi storitvami ali brez , z izjemo pomožnih storitev iz oddelka B (1) Priloge 1 , strankam zagotovijo te investicijske storitve, ne da bi bilo za to treba pridobiti informacije ali opraviti presojo iz odstavka 2, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)       storitve se nanašajo na katerega koli od naslednjih finančnih instrumentov:

(i)        delnice, uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali enakovrednem trgu tretje države ali v MTF, kadar gre za delnice v podjetjih, razen delnic v kolektivnih naložbenih podjemih, ki niso KNPVP, in delnic, ki zajemajo izvedeni finančni instrument, razen če ta ne povečuje tveganja za vlagatelja;

(ii)       obveznice ali druge oblike listinjenega dolga, uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali ustreznem trgu tretje države ali v MTF, razen tistih, ki zajemajo izvedeni finančni instrument ali vključujejo strukturo, zaradi katere bi stranka težko razumela zadevno tveganje, razen če izvedeni finančni instrument ne povečuje tveganja za vlagatelja;

(iii)      instrumente denarnega trga, razen tistih, ki zajemajo izvedeni finančni instrument ali vključujejo strukturo, zaradi katere bi stranka težko razumela zadevno tveganje, razen če izvedeni finančni instrument ne povečuje tveganja za vlagatelja;

(iv)      delnice ali enote v KNPVP▌;

(v)       druge nekompleksne finančne instrumente za namene tega odstavka .

Če so izpolnjene zahteve in postopek iz pododstavkov 3 in 4 odstavka 1 člena 4 Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje[46], se za namene te točke   trg tretje države šteje za enakovrednega organiziranemu trgu;

(b)       storitev se opravlja na pobudo stranke ali potencialne stranke;

(c)       stranka ali potencialna stranka je jasno obveščena, da investicijsko podjetje pri opravljanju te storitve ni dolžno oceniti primernosti ali ustreznosti  zagotovljenega ali ponujenega instrumenta ali storitve in da zato ni deležno ustrezne zaščite v zvezi z zadevnimi pravili o poslovanju. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

(d)       investicijsko podjetje izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 23.

4.        Investicijsko podjetje vzpostavi dosje, ki zajema dokument ali dokumente, sklenjene med podjetjem in stranko, ki določajo pravice in obveznosti strani ter druge pogoje, pod katerimi podjetje opravlja storitve za stranko. Pravice in dolžnosti pogodbenih strank so lahko vključene z navedbo drugih dokumentov ali pravnih besedil.

5.        Stranka mora od investicijskega podjetja v pisni obliki prejeti primerna poročila na trajnem nosilcu podatkov o storitvah, ki jih zagotavlja strankam. Ta poročila vključujejo redna sporočila strankam ob upoštevanju kompleksnosti zadevnih finančnih instrumentov in narave storitev, ki se zagotavljajo stranki, ter, kadar je ustrezno, vključujejo  stroške v zvezi s posli in storitvami v imenu stranke. Če podjetje opravlja storitve investicijskega svetovanja za neprofesionalne stranke, stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovi zapis, iz katerega izhajajo vsaj cilji stranke, priporočilo in podatki o tem, kako zagotovljeno svetovanje ustreza osebnim značilnostim in ciljem stranke. Če investicijsko podjetje diskrecijsko upravlja portfelje ali če investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje, obvesti stranko, da ponuja redno oceno primernosti v skladu s členom 24(3a)(d), se stranka obvesti o pogostosti ocene, s tem povezano sporočanje in poročilo pa vsebuje informacije o uspešnosti zadevnega finančnega instrumenta ter posodobljeno oceno primernosti teh naložbenih produktov pri investicijskem svetovanju ali diskrecijskem upravljanju portfelja.

6.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94, ki zagotavljajo, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev za stranke spoštujejo načela iz odstavkov 1 do 5. V teh delegiranih aktih so določena zlasti merila za oceno znanja in usposobljenosti, ki se zahtevata v odstavku 1, in se upoštevajo:

(a)      narava storitve oz. storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, predmeta, obsega in pogostosti poslov;

(b)      narava produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov in bančnih vlog iz člena 1(2) ;

(c)      neprofesionalna oz. profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavka 5, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke.

7.        ESMA do [...][47]* pripravi in redno posodablja smernice za oceno finančnih instrumentov, ki vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje, v skladu z odstavkom 3(a).

Člen 26

Opravljanje storitev prek posredovanja drugega investicijskega podjetja

Države članice dovolijo investicijskemu podjetju, ki prek posredovanja drugega investicijskega podjetja prejme navodilo, naj opravi investicijske ali pomožne storitve za račun stranke, da se zanaša na informacije o stranki, ki jih posreduje to drugo podjetje. Investicijsko podjetje, ki posreduje navodila, ostane odgovorno za popolnost in točnost posredovanih informacij.

Investicijsko podjetje, ki na ta način prejme navodila, da naj začne opravljati storitve za račun stranke, se lahko zanaša tudi na morebitna priporočila v zvezi s storitvijo ali poslom, ki jih je stranki dalo drugo investicijsko podjetje. Investicijsko podjetje, ki posreduje navodila, ostane odgovorna za ustreznost danih priporočil ali nasvetov za stranko.

Investicijsko podjetje, ki prejme navodila ali naročila stranke prek posredovanja drugega investicijskega podjetja, ostane odgovorno za izvedbo storitve ali sklenitev posla na osnovi takih informacij ali priporočil v skladu z ustreznimi določbami iz tega naslova.

Člen 27

Obveznost izvršitve naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši

1.        Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da ukrenejo vse potrebno, da bi pri izvrševanju naročil dosegla najboljše možne rezultate za stranke, ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvršitve in poravnave, obsega, narave ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvršitvijo naročila. Ne glede na to pa v primeru, da stranka da specifična navodila, investicijsko podjetje izvrši naročilo po specifičnih navodilih.

Če investicijsko podjetje izvršuje naročilo v imenu neprofesionalne stranke, se določijo najboljši možni rezultati glede na skupno oceno, ki obsega ceno finančnega instrumenta in z izvršitvijo povezane stroške, upoštevaje vse stroške, ki jih je imela stranka in so neposredno povezani z izvršitvijo naročila, vključno s pristojbinami za izvršitev, stroški obračuna in poravnave ter drugimi pristojbinami, plačanimi tretjim osebam, ki so udeležene pri izvršitvi naročila.

1a.      Investicijsko podjetje ne prejme plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil na določeno mesto trgovanja ali mesto izvrševanja.

2.        Države članice od vseh mest izvrševanja zahtevajo, da javnosti vsaj enkrat na četrtletje brezplačno dajo na razpolago podatke o kakovosti izvrševanja poslov na zadevnem mestu in da investicijsko podjetje po izvršitvi posla v imenu stranke slednjo na zahtevo obvesti, kje je bilo naročilo izvršeno. Redna poročila vključujejo podatke o cenah, hitrosti izvrševanja in verjetnosti izvrševanja za posamezne finančne instrumente.

3.        Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo uvedbo in izvajanje učinkovite ureditve za skladnost z odstavkom 1. Države članice zlasti zahtevajo, da investicijska podjetja uvedejo in izvajajo politiko izvrševanja naročil, ki jim omogoča, da za naročila strank dobijo najboljše možne rezultate v skladu z odstavkom 1.

4.        Politika izvrševanja naročil mora za vsak razred instrumentov zajemati informacije o različnih mestih, na katerih investicijsko podjetje izvršuje naročila svojih strank, in dejavnikih, ki vplivajo na izbiro mesta izvršitve. Zajema vsaj tista mesta, ki investicijskemu podjetju omogočajo, da konsistentno dosega najboljše možne rezultate za izvršitev naročil strank.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da strankam zagotovijo ustrezne informacije o svoji politiki izvrševanja naročil. V teh informacijah jasno, dovolj podrobno in tako, da jih stranke zlahka razumejo, pojasnijo, kako bo podjetje izvrševalo naročila za stranko. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da pridobijo predhodno privolitev strank v njihovo politiko izvrševanja naročil.

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje, če politika izvrševanja naročil predvideva možnost izvrševanja naročil strank zunaj organiziranega trga , MTF ali OTF  , zlasti obvesti svoje stranke o tej možnosti. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da od strank pridobijo predhodno izrecno privolitev, preden začnejo izvrševati njihova naročila zunaj organiziranega trga MTF ali OTF  . Investicijska podjetja lahko to privolitev pridobijo v obliki splošnega sporazuma ali za posamezne posle.

4a.      Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da vsako četrtletje za vsako kategorijo finančnih instrumentov pripravijo povzetek in v njem objavijo pet mest izvrševanja, ki so glede na obseg trgovanja najpomembnejša in na katerih so v preteklem četrtletju izvrševala naročila strank, ter podatke o doseženi kakovosti izvrševanja.

5.        Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da spremljajo učinkovitost svoje ureditve izvrševanja naročil in politike izvrševanja naročil, da bi prepoznali in, kjer je ustrezno, odpravili morebitne pomanjkljivosti. Zlasti redno ocenjujejo, ali mesta izvrševanja iz politike izvrševanja naročil omogočajo najboljši možni rezultat za stranko ali pa morajo svojo ureditev izvrševanja spremeniti. Ta ocena upošteva tudi to, kakšne spremembe, če sploh, je treba vnesti v politiko glede na informacije, ki se objavljajo skladno s členoma 2 in 4a. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da stranke uradno obvestijo o morebitnih pomembnih spremembah svoje ureditve izvrševanja naročil ali politike izvrševanja naročil.

▌

6.        Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da so svojim strankam sposobna na njihovo zahtevo dokazati, da so izvršila njihova naročila v skladu s politiko podjetja glede izvrševanja naročil in tem členom.

7.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 94, glede:

(a)       merili za določanje relativnega pomena različnih dejavnikov, ki se v skladu z odstavkom 1 lahko upoštevajo pri določanju najboljšega možnega rezultata, ob upoštevanju obsega in vrste naročila ter dejstva, ali je stranka neprofesionalna ali profesionalna;

(b)       dejavniki, ki jih investicijsko podjetje lahko upošteva pri revidiranju svoje ureditve izvrševanja, in okoliščinami, v katerih so spremembe take ureditve lahko ustrezne. Zlasti dejavniki za določanje, katera mesta investicijskim podjetjem omogočajo konsistentno doseganje najboljšega možnega rezultata za izvrševanje naročil strank;

(c)       naravo in obsegom informacij, ki se posredujejo strankam o njihovih politikah izvrševanja v skladu z odstavkom 4.

8.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)       vsebino, obliko in pogostost objavljanja podatkov, povezanih s kakovostjo izvrševanja, ki jih je treba objavljati v skladu z odstavkom 2, ob upoštevanju vrste mesta izvrševanja in vrste zadevnega finančnega instrumenta;

(b)       vsebino in obliko informacij, ki jih morajo investicijska podjetja objavljati v skladu z drugim pododstavkom odstavka 5.

ESMA predloži Komisji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do [...][48]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 28

Pravila o obravnavanju naročil strank

1.        Države članice od investicijskih podjetij, pooblaščenih za izvrševanje naročil za račun strank, zahtevajo, da izvajajo postopke in ureditev, ki omogočajo takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank glede na druga naročila strank ali trgovalne interese investicijskega podjetja.

Ti postopki in ureditev morajo omogočati izvrševanje sicer primerljivih naročil strank v skladu s časom, ko jih investicijsko podjetje prejme.

2.        Države članice zahtevajo, da v primeru naročila z omejitvijo stranke v zvezi z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na organiziranem trgu, ki se v skladu s prevladujočimi tržnimi pogoji investicijskega podjetja ne izvrši takoj, razen če stranka izrecno da drugačna navodila, sprejmejo ukrepe za najhitrejšo možno izvršitev tega naročila tako, da to naročilo z omejitvijo stranke takoj objavijo na način, ki je lahko dostopen za druge udeležence trga. Države članice se lahko odločijo, da investicijska podjetja to obveznost izpolnijo, če naročilo z omejitvijo stranke prenesejo na organiziran trg ali MTF. Države članice določijo, da lahko pristojni organi opustijo obveznost objave naročila z omejitvijo, ki ima velik obseg v primerjavi z normalno tržno velikostjo, kakor je določeno v členu  4 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] .

3.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z  ukrepi, ki opredeljujejo:

(a)       pogoje in naravo postopkov in ureditve, katerih posledica je pošteno in hitro izvrševanje naročil strank, ter okoliščine, v katerih, ali vrste poslov, pri katerih lahko investicijska podjetja v razumni meri odstopajo od takojšnje izvršitve, da bi dosegla ugodnejše pogoje za stranke;

(b)       različne metode, z uporabo katerih se za investicijsko podjetje lahko šteje, da je izpolnilo svojo obveznost, da trgu razkrije naročila z omejitvijo strank, ki niso izvršljiva takoj.

Člen 29

Obveznosti investicijskih podjetij pri imenovanju vezanih zastopnikov

1.        Države članice investicijskemu podjetju dovolijo imenovanje vezanih zastopnikov za namene spodbujanja storitev investicijskega podjetja, potegovanja za posle ali sprejemanja naročil od strank ali potencialnih strank in njihovega posredovanja, plasiranja finančnih instrumentov in svetovanja v zvezi s takimi finančnimi instrumenti ter storitev, ki jih ponuja to investicijsko podjetje.

2.        Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje, če se odloči imenovati vezanega zastopnika, ostane neomejeno in brezpogojno odgovorno za vsa dejanja ali opustitve s strani vezanega zastopnika, kadar ta deluje v imenu podjetja. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da zagotovijo, da vezani zastopnik razkrije, v kakšni vlogi deluje in katero podjetje zastopa, ko stopi v stik ali preden začne poslovati s katero koli stranko ali potencialno stranko.

Države članice vezanim zastopnikom, registriranim na njihovem ozemlju, prepovejo upravljati z denarjem in/ali finančnimi instrumenti strank.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da spremljajo dejavnosti svojih vezanih zastopnikov, da bi zagotovila svojo nenehno skladnost s to direktivo pri delovanju prek vezanih zastopnikov.

3.        Vezani zastopniki morajo biti registrirani v javnem registru države članice, kjer so ustanovljeni. ESMA na svojem spletnem mestu objavi reference ali spletne povezave do javnih registrov, ki jih v skladu s tem členom vzpostavijo države članice, ki se odločijo, da investicijskim podjetjem dovolijo imenovanje vezanih zastopnikov.

Države članice zagotovijo, da so vezani zastopniki v javni register sprejeti samo, če je bilo ugotovljeno, da imajo zadosten ugled in da imajo ustrezno splošno, trgovsko in strokovno znanje in usposobljenost, da so stranki ali potencialni stranki sposobni ponuditi investicijsko storitev ali pomožno storitev in točno posredovati vse zadevne informacije v zvezi s predlagano storitvijo.

Države članice se lahko odločijo, da lahko investicijska podjetja namesto pristojnih organov preverijo, ali imajo vezani zastopniki, ki jih imenujejo, zadosten ugled in znanje iz tretjega pododstavka, če to poteka pod ustreznim nadzorom.

Register se redno dopolnjuje z zadnjimi podatki. Javno je na vpogled.

4.        Države članice od investicijskih podjetij, ki imenujejo vezane zastopnike, zahtevajo, da sprejmejo primerne ukrepe za preprečitev morebitnih negativnih vplivov, ki bi jih lahko imele dejavnosti vezanega zastopnika, ki niso zajete v področje uporabe te direktive, na posle, ki jih vezani zastopnik izvršuje v imenu investicijskega podjetja.

Države članice lahko pristojnim organom dovolijo, da sodelujejo z investicijskimi podjetji in kreditnimi institucijami, njihovimi združenji in drugimi subjekti pri registriranju vezanih zastopnikov in pri spremljanju skladnosti vezanih zastopnikov z zahtevami iz odstavka 3. Zlasti lahko vezane zastopnike registrirajo investicijsko podjetje, kreditna institucija ali njihova združenja ter drugi subjekti pod nadzorom pristojnega organa.

5.        Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da imenujejo samo vezane zastopnike, vpisane v javne registre iz odstavka 3.

5a.      Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da vezanim zastopnikom, ki jih imenujejo, zagotavljajo aktualne informacije o naložbenem produktu in ciljnem trgu, ki se določijo v skladu s členom 24(1), in poskrbijo, da vezani zastopniki zagotavljajo stranki vse potrebne informacije iz člena 24(3).

6.        Države članice lahko poostrijo zahteve iz tega člena ali dodajo druge zahteve za vezane zastopnike, registrirane na njihovem ozemlju.

Člen 30

Posli, izvršeni s primernimi nasprotnimi strankami

1.        Države članice zagotovijo, da lahko investicijska podjetja, pooblaščena za izvrševanje naročil za račun strank in/ali za poslovanje za svoj račun in/ali za sprejemanje in posredovanje naročil, izvršijo ali sklenejo posle s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morale izpolnjevati obveznosti iz členov 24 (razen odstavka 3) , 25 (razen odstavka 5)  in 27 ter člena 28(1) glede teh poslov ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja v odnosih s primernimi nasprotnimi strankami ravnajo pošteno, pravično in profesionalno ter komunicirajo na pošten, jasen in nezavajajoč način ob upoštevanju narave primerne nasprotne stranke in njenih dejavnosti.

2.        Države članice kot primerne nasprotne stranke za namene tega člena priznajo investicijska podjetja, kreditne institucije, zavarovalnice, KNPVP in njihove družbe za upravljanje, pokojninske sklade in njihove družbe za upravljanje, druge finančne institucije, pooblaščene ali regulirane v okviru zakonodaje Evropske unije  ali nacionalne zakonodaje države članice, podjetja, izvzeta iz uporabe te direktive v skladu s členom 2(1)(k) , nacionalne vlade in njihove ustrezne urade, vključno z javnimi organi, ki se ukvarjajo z javnim dolgom na nacionalni ravni , centralne banke in nadnacionalne organizacije.

Uvrstitev kot primerna nasprotna stranka v skladu s prvim pododstavkom ne sme posegati v pravice takih subjektov, da na splošno ali za vsak posel posebej zahtevajo obravnavo kot stranke, za poslovanje katerih z investicijskim podjetjem veljajo členi 24, 25,  27 in 28.

3.        Države članice lahko kot primerne nasprotne stranke priznajo tudi druga podjetja, ki izpolnjujejo vnaprej določene sorazmerne zahteve, vključno s količinskim pragom. V primeru posla, pri katerem predvidene nasprotne stranke spadajo pod različne pravne rede, se investicijsko podjetje podredi statusu drugega podjetja, kakor določajo zakonodaja ali ukrepi države članice, v kateri ima podjetje sedež.

Države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje, kadar s takimi podjetji vstopi v posle v skladu z odstavkom 1, od predvidene nasprotne stranke pridobi izrecno potrditev, da se strinja z obravnavo kot primerna nasprotna stranka. Države članice investicijskemu podjetju dovolijo, da to potrditev pridobi v obliki splošnega sporazuma ali za vsak posamezen posel.

4.        Države članice lahko priznajo za primerne nasprotne stranke subjekte tretjih držav, enakovredne kategorijam subjektov iz odstavka 2.

Države članice lahko priznajo kot primerne nasprotne stranke tudi podjetja iz tretjih držav, kot so tista iz odstavka 3, pod istimi pogoji in v skladu z istimi zahtevami, kot so tiste iz odstavka 3.

5.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 za določitev  ukrepov, ki opredeljujejo:

(a)       postopke za vložitev zahteve za obravnavo kot stranke v skladu z odstavkom 2;

(b)       postopke za pridobitev izrecne potrditve s strani predvidenih nasprotnih strank v skladu z odstavkom 3;

(c)       vnaprej določene sorazmerne zahteve, vključno s količinskimi pragi, ki bi podjetju omogočile, da se šteje kot primerna nasprotna stranka v skladu z odstavkom 3.

Oddelek 3

preglednost in celovitost trga

Člen 31

Spremljanje skladnosti s pravili MTF ali OTF  in drugimi pravnimi obveznostmi

1.        Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF , zahtevajo, da uvedejo in vzdržujejo učinkovito ureditev in postopke v zvezi z MTF ali OTF  za redno spremljanje skladnosti njegovih uporabnikov ali strank  z njihovimi pravili. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF , spremljajo oddana in preklicana naročila ter posle, ki jih izvršujejo njihovi uporabniki ali stranke  v okviru njihovih sistemov, da bi prepoznali kršitve teh pravil, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanje, ki bi lahko pomenilo zlorabo trga, ter uporabijo potrebna sredstva za zagotovitev, da je to spremljanje učinkovito.

2.        Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF , zahtevajo, da pristojnemu organu poročajo o pomembnih kršitvah njihovih pravil ali pogojih trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanju, ki bi lahko pomenilo zlorabo trga. Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF , zahtevajo tudi, da organu, pristojnemu za preiskavo in pregon zlorabe trga, nemudoma zagotovijo ustrezne informacije, ter da temu organu zagotovijo najboljšo možno pomoč pri preiskovanju in pregonu zlorabe trga, ki se pojavi v njihovih sistemih ali prek njih.

Člen 32

Začasna ustavitev trgovanja in umik finančnih instrumentov iz trgovanja na MTF ali OTF

1.        Brez poseganja v pravico pristojnega organa iz člena 72(d) in (e), da zahteva začasno ustavitev trgovanja ali umik instrumenta iz trgovanja, lahko upravljavec MTF ali OTF začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, ki ni več v skladu s pravili za MTF ali OTF, ali ga umakne iz trgovanja, razen če bi tak ukrep utegnil povzročiti znatno škodo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF in ki začasno ustavi trgovanje ali umakne finančni instrument iz trgovanja, objavi to odločitev, jo sporoči organiziranim trgom, MTF in OTF, ki trgujejo z istim finančnim instrumentom, ter pristojnemu organu sporoči zadevne informacije. Pristojni organ obvesti pristojne organe drugih držav članic. Če je razlog za začasno ustavitev ali umik nerazkritje informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, ustrezen pristojni organ v smislu točke 7 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 zahteva, da tudi drugi organizirani trgi, MTF in OTF ali katera koli druga ureditev trgovanja, ki trgujejo z istim finančnim instrumentom, čim prej začasno ustavijo trgovanje ali umaknejo ta finančni instrument iz trgovanja. Države članice zahtevajo, da drugi organizirani trgi, MTF in OTF sporočijo svojo odločitev pristojnemu organu in vsem organiziranim trgom, MTF in OTF, ki trgujejo z istim finančnim instrumentom, ter pojasnijo razloge, če so se odločili, da ne bodo začasno ustavili trgovanja ali umaknili finančnega instrumenta iz trgovanja.

2.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in časovno razporeditev sporočil in objav iz odstavka 1.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do [...][49]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▌

3.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 za opredelitev posebnih okoliščin, ki pomenijo znatno škodo za interese vlagateljev:

(a)       za opredelitev pojma „čim prej“ in pravilnega delovanja notranjega trga iz odstavkov 1 in 2;

(b)       za določitev vprašanj, povezanih z nerazkritjem informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, kot je določeno v odstavku 1, vključno s postopkom, potrebnim za preklic začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom.

▌

Člen 34

Sodelovanje in izmenjava informacij za MTF in OTF

1.        Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, takoj obvesti investicijska podjetja in upravljavce drugih MTF, OTF in organiziranih trgov o:

(a)       neurejenih pogojih trgovanja;▌ ter

(c)       motnjah v sistemu

v zvezi s finančnim instrumentom.

1a.      Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF in ugotovi, da bi neko ravnanje lahko kazalo na zlorabo znotraj področja uporabe Uredbe (EU) št. .../... [MAR], nemudoma obvesti pristojni organ, imenovan v skladu s členom 16 te uredbe, ali organ, ki so mu bile dodeljene naloge pristojnega organa v skladu s členom 17 te uredbe, da olajša medtržni nadzor v realnem času.

2.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev specifičnih okoliščin, ki sprožijo zahtevo po informacijah, kot je določeno v odstavku 1.

Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do ...[50]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 4

Trgi MSP

Člen 35

Zagonski trgi MSP

1.        Države članice določijo, da lahko upravljavec MTF pri svojem pristojnem organu vloži vlogo za registracijo MTF kot zagonskega trga MSP.

2.        Države članice določijo, da zadevni pristojni organ lahko registrira MTF kot zagonski trg MSP, če prejme vlogo iz odstavka 1 in se prepriča, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 3 v zvezi z MTF.

3.        MTF posluje v skladu z učinkovitimi pravili, sistemi in postopki, ki zagotavljajo, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)       izdajatelji, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje, so večinoma mala in srednja podjetja;

(b)       za prvo in nadaljnjo uvrstitev finančnih instrumentov izdajateljev v trgovanje so določena ustrezna merila;

(c)       ob prvi uvrstitvi finančnih instrumentov na trg je na voljo dovolj objavljenih informacij, da lahko vlagatelji obveščeno presodijo, ali je smiselno vlagati v instrumente; informacije so na voljo bodisi v ustreznem dokumentu o uvrstitvi ali prospektu, če se uporabljajo zahteve Direktive 2003/71/ES glede javne ponudbe v povezavi z uvrstitvijo v trgovanje;

(d)       izdajatelj na trgu ali druga oseba za njegov račun zagotavlja ustrezno redno finančno poročanje, na primer revidirana letna poročila;

(e)       izdajatelji na trgu in osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, ter osebe, ki so z njimi tesno povezane, izpolnjujejo ustrezne zahteve, ki veljajo zanje v skladu z Uredbo (EU) št. .../... [uredba o zlorabi trga];

(f)        predpisane informacije v zvezi z izdajatelji na trgu se hranijo in dajejo na razpolago javnosti;

(g)       vzpostavljeni so učinkoviti sistemi in nadzor za preprečevanje in odkrivanje zlorab trga v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. [Uredba o zlorabi trga].

4.        Merila iz odstavka 3 ne vplivajo na skladnost upravljavca MTF z drugimi zahtevami iz te direktive, ki veljajo za upravljanje MTF. Prav tako upravljavcu MTF ne preprečujejo, da določi dodatne zahteve poleg tistih iz navedenega odstavka.

5.        Države članice določijo, da lahko zadevni pristojni organ odvzame dovoljenje MTF za poslovanje kot zagonski trg MSP, če:

(a)       upravljavec trga zaprosi za odvzem dovoljenja;

(b)       zahteve iz odstavka 3 v zvezi z MTF niso več izpolnjene.

6.        Države članice zahtevajo, da zadevni pristojni organ o izdaji ali odvzemu dovoljenja MTF kot zagonskega trga MSP v skladu s tem členom takoj, ko je mogoče, obvesti organ ESMA. ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam zagonskih trgov MSP in ga redno posodablja.

7.        Države članice zahtevajo, da se s finančnim instrumentom izdajatelja, ki je uvrščen v trgovanje na enem zagonskem trgu MSP, lahko trguje tudi na drugih zagonskih trgih MSP le z izrecno privolitvijo izdajatelja. Vendar v tem primeru izdajatelj nima obveznosti v zvezi s korporativnim upravljanjem ali z začetnim, stalnim ali priložnostnim razkritjem glede zadevnega trga MSP.

8.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 za podrobnejšo določitev zahtev iz odstavka 3. V teh ukrepih upošteva potrebo po ohranjanju visoke ravni zaščite vlagateljev za spodbujanje njihovega zaupanja v navedene trge ob hkratnem zmanjšanju upravnega bremena za izdajatelje na trgu na čim manjšo možno mero.

POGLAVJE III

PRAVICE INVESTICIJSKIH PODJETIJ

Člen 36

Svoboda opravljanja investicijskih storitev in poslov

1.        Države članice zagotovijo, da lahko investicijska podjetja, ki jih pristojni organi druge države članice pooblastijo in nadzorujejo v skladu s to direktivo in glede kreditnih institucij v skladu z Direktivo 2006/48/ES, svobodno opravljajo investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve na njihovem ozemlju, pod pogojem, da njihovo dovoljenje zajema take storitve in posle. Pomožne storitve se lahko opravljajo samo skupaj z investicijskimi storitvami in/ali posli.

Države članice investicijskemu podjetju ali kreditni instituciji ne naložijo nobenih dodatnih zahtev v zvezi z zadevami iz te direktive.

2.        Katero koli investicijsko podjetje, ki želi prvič opravljati storitve ali posle na ozemlju druge države članice ali ki želi spremeniti paleto storitev ali poslov, ki jih tam opravlja, pristojnemu organu matične države članice sporoči naslednje informacije:

(a)       državo članico, v kateri namerava poslovati;

(b)       poslovni načrt, zlasti z navedbo investicijskih storitev in/ali poslov ter pomožnih storitev, ki jih namerava opravljati, in ali namerava uporabiti vezane zastopnike na ozemlju držav članic, v katerih namerava opravljati storitve. Če namerava investicijsko podjetje uporabiti vezane zastopnike, sporoči pristojnemu organu matične države članice istovetnost teh vezanih zastopnikov.

Če namerava investicijsko podjetje uporabiti vezane zastopnike, pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja v enem mesecu od prejema informacij sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 83(1), istovetnost vezanih zastopnikov, ki jih investicijsko podjetje namerava uporabiti za opravljanje storitev v tej državi članici. Država članica gostiteljica te informacije objavi. ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.

3.        Pristojni organ matične države članice v enem mesecu po prejetju informacij te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 83(1). Investicijsko podjetje lahko nato začne opravljati zadevno investicijsko storitev ali storitve v državi članici gostiteljici.

4.        V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2, investicijsko podjetje vsaj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi. Pristojni organ matične države članice o teh spremembah obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

5.        Vsaka kreditna institucija, ki želi opravljati investicijske storitve ali posle ter pomožne storitve v skladu z odstavkom 1 prek vezanih zastopnikov, sporoči pristojnim organom svoje matične države članice istovetnost teh vezanih zastopnikov.

Če namerava kreditna institucija uporabiti vezane zastopnike, pristojni organ matične države članice kreditne institucije v enem mesecu po prejemu informacij sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 83(1), istovetnost vezanih zastopnikov, ki jih kreditna institucija namerava uporabiti za opravljanje storitev v tej državi članici. Država članica gostiteljica te informacije objavi.

6.        Države članice brez dodatnih zakonskih ali administrativnih zahtev investicijskim podjetjem in upravljavcem trga, ki upravljajo MTF in OTF, iz drugih držav članic dovolijo, da na njihovem ozemlju vzpostavijo ustrezno ureditev, da oddaljenim uporabnikom ali udeležencem s sedežem na njihovem ozemlju omogočijo dostop do svojih sistemov in njihovo uporabo.

7.        Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF, pristojnemu organu svoje matične države članice sporoči, v kateri državi članici namerava vzpostaviti tako ureditev. Pristojni organ matične države članice MTF v enem mesecu sporoči te informacije državi članici, v kateri MTF namerava vzpostaviti tako ureditev.

Pristojni organ matične države članice MTF na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice MTF v primernem roku sporoči istovetnost članov ali udeležencev MTF s sedežem v tej državi članici.

8.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavki 2, 4 in 7.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […][51]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavki 3, 4 in 7.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [31. decembra 2016].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 37

Ustanovitev podružnice

1.        Države članice zagotovijo, da se na njihovih ozemljih lahko opravljajo investicijske storitve in/ali posli ter pomožne storitve v skladu s to direktivo in Direktivo 2006/48/ES prek ustanovitve podružnice, pod pogojem, da so te storitve in posli zajeti v dovoljenju, ki ga investicijsko podjetje ali kreditna institucija pridobi v matični državi članici. Pomožne storitve se lahko opravljajo samo skupaj z investicijskimi storitvami in/ali posli.

Države članice ne smejo naložiti nobenih dodatnih zahtev glede organizacije in poslovanja podružnice v zvezi z zadevami iz te direktive, razen tistih, dovoljenih v skladu z odstavkom 8.

2.        Države članice morajo od investicijskega podjetja, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, zahtevati, da najprej uradno obvesti pristojni organ svoje matične države članice in mu posreduje naslednje informacije:

(a)       ime države članice, na ozemlju katere namerava ustanoviti podružnico;

(b)       poslovni načrt, ki med drugim navaja investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve, ki bodo ponujene, in organizacijsko strukturo podružnice ter navaja, ali namerava podružnica uporabiti vezane zastopnike, in istovetnost teh vezanih zastopnikov;

(c)       naslov v matični državi članici, kjer se lahko dobijo dokumenti;

(d)       imena odgovornih za upravljanje podružnice.

Če investicijsko podjetje uporablja vezanega zastopnika s sedežem v državi članici zunaj matične države članice, je ta vezani zastopnik izenačen s podružnico in zanj veljajo določbe te direktive v zvezi s podružnicami.

3.        Razen če ima pristojni organ matične države članice razlog, da dvomi v primernost administrativne strukture ali finančnega položaja investicijskega podjetja, ob upoštevanju predvidenih poslov, v treh mesecih po prejetju vseh informacij te informacije sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 83(1), in s tem v skladu obvesti zadevno investicijsko podjetje.

4.        Poleg informacij iz odstavka 2 pristojni organ matične države članice pristojnemu organu države članice gostiteljice sporoči podrobnosti o akreditirani odškodninski shemi, katere članica je investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 97/9/ES. V primeru spremembe podatkov pristojni organ matične države članice ustrezno obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

5.        Če pristojni organ matične države članice zavrne posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zadevnemu investicijskemu podjetju navede razloge za zavrnitev v treh mesecih po prejetju informacij.

6.        Ob prejemu sporočila s strani pristojnega organa države članice gostiteljice, ali če takega sporočila z njene strani ni najkasneje dva meseca po datumu posredovanja sporočila s strani pristojnega organa matične države članice, je lahko podružnica ustanovljena in začne poslovati.

7.        Vsaka kreditna institucija, ki želi uporabiti vezanega zastopnika s sedežem v državi članici, ki ni njena matična država članica, za opravljanje investicijskih storitev in/ali poslov ter pomožnih storitev v skladu s to direktivo, o tem obvesti pristojni organ svoje matične države članice.

Razen če ima pristojni organ matične države članice razlog, da dvomi v primernost administrativne strukture ali finančnega položaja kreditne institucije, v treh mesecih po prejetju vseh informacij te informacije sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 83(1), ter v skladu s tem obvesti zadevno kreditno institucijo.

Če pristojni organ matične države članice zavrne posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zadevni kreditni instituciji navede razloge za zavrnitev v treh mesecih po prejetju informacij.

Ob prejemu sporočila s strani pristojnega organa države članice gostiteljice, ali če takega sporočila z njene strani ni najkasneje dva meseca po datumu posredovanja sporočila s strani pristojnega organa matične države članice, lahko vezani zastopnik začne poslovati. Za vezanega zastopnika veljajo določbe te direktive za podružnice.

8.        Pristojni organ države članice, v kateri se podružnica nahaja, prevzame odgovornost za zagotavljanje, da so storitve podružnice na njenem ozemlju skladne z obveznostmi iz členov 24, 25, 27, 28 te direktive in členov 13 do 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] ter ukrepov, sprejetih v skladu z njimi.

Pristojni organ države članice, v kateri se podružnica nahaja, ima pravico pregledati ureditev podružnice in zahtevati take spremembe, ki so nujno potrebne, da lahko pristojni organ uveljavlja zahteve iz členov 24, 25, 27, 28 te direktive in členov 13 do 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] ter ukrepov, sprejetih v skladu z njimi, glede storitev in/ali poslov, ki jih podružnica opravlja na njenem ozemlju.

9.        Vsaka država članica določi, da lahko, če investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, ustanovi podružnico na njenem ozemlju, pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja pri izvajanju svojih pristojnosti in po obvestilu pristojnega organa države članice gostiteljice opravlja inšpekcijske preglede te podružnice na kraju samem.

10.      V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2, investicijsko podjetje vsaj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi. Tudi pristojni organ države članice gostiteljice je o tej spremembi obveščen s strani pristojnega organa matične države članice.

11.      ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavki 2, 4 in 109.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […][52]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.      ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavkoma 3 in 10.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [31. decembra 2016].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 38

Dostop do organiziranih trgov

1.        Države članice morajo zahtevati, da imajo investicijska podjetja iz drugih držav članic, ki so pridobila dovoljenje za izvršitev naročil strank ali za poslovanje za svoj račun, pravico do članstva ali do dostopa do organiziranih trgov, vzpostavljenih na njihovem ozemlju, na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)       neposredno, z ustanavljanjem podružnic v državah članicah gostiteljicah;

(b)       tako, da postanejo oddaljene članice organiziranega trga ali da imajo do njega oddaljeni dostop, ne da bi morale ustanavljati podružnice v matični državi članici organiziranega trga, če postopki trgovanja in sistemi zadevnega trga ne zahtevajo fizične prisotnosti za sklepanje poslov na trgu.

2.        Države članice investicijskim podjetjem, ki uveljavljajo pravico iz odstavka 1, ne naložijo nobenih dodatnih pravnih ali administrativnih zahtev.

Člen 39

Dostop do sistemov centralne nasprotne stranke, obračuna in poravnave ter pravica do določanja sistema poravnave

1.        Države članice zahtevajo, da imajo investicijska podjetja iz drugih držav članic pravico do dostopa do sistemov centralne nasprotne stranke, obračuna in poravnave na njihovem ozemlju za namene zaključka ali organiziranja zaključka poslov s finančnimi instrumenti.

Države članice zahtevajo, da za dostop teh investicijskih podjetij do teh sistemov veljajo ista nediskriminatorna, pregledna in objektivna merila kot za lokalne udeležence. Države članice ne omejijo uporabe teh sistemov na obračunavanje in poravnavanje poslov s finančnimi instrumenti, ki se izvajajo na organiziranem trgu ali v MTF ali OTF na njihovem ozemlju.

2.        Države članice zahtevajo, da organizirani trgi na njihovem ozemlju vsem svojim članom ali udeležencem ponudijo pravico do določanja sistema poravnave poslov s finančnimi instrumenti, ki se izvajajo na tem organiziranem trgu, pod naslednjimi pogoji:

(a)       da obstajajo take povezave in dogovori med določenim sistemom poravnave in katerim koli drugim sistemom, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite in gospodarne poravnave zadevnega posla;

(b)       da se pristojni organ, odgovoren za nadzor nad organiziranim trgom, strinja, da so ti tehnični pogoji za poravnavo poslov, sklenjenih na organiziranem trgu prek drugega sistema poravnave kot tistega, ki je določen, taki, da omogočajo nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov.

Ta ocena pristojnega organa organiziranega trga ne sme posegati v pristojnosti nacionalnih centralnih bank kot nadzornikov sistemov poravnave ali drugih organov nadzora nad takimi sistemi. Pristojni organ upošteva nadzor, ki ga te ustanove že izvajajo, da bi se preprečilo neupravičeno podvajanje kontrole.

Člen 40

Določbe v zvezi ureditvijo centralne nasprotne stranke, obračuna in poravnave za MTF

1.        Države članice investicijskim podjetjem in upravljavcem trga, ki upravljajo MTF, ne smejo preprečiti, da bi sklenili ustrezni dogovor s centralno nasprotno stranko ali klirinško hišo in sistemom poravnave druge države članice z namenom poskrbeti za obračun in/ali poravnavo nekaterih ali vseh trgovskih poslov, ki jih v okviru njihovih sistemov sklenejo udeleženci trga.

2.        Pristojni organ investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF, ne sme nasprotovati uporabi centralne nasprotne stranke, klirinških hiš in/ali sistemov poravnave v drugi državi članici, razen če je to dokazljivo potrebno za vzdrževanje pravilnega delovanja tega MTF in ob upoštevanju pogojev za sisteme poravnave iz člena 39(2).

Za preprečitev neupravičenega podvajanja kontrole pristojni organ upošteva spremljanje in nadzor, ki ga nad sistemom obračuna in poravnave že izvajajo ustrezne centralne banke kot nadzorniki sistemov obračuna in poravnave ali drugi nadzorni organi s pristojnostjo za take sisteme.

POGLAVJE IV

Opravljanje storitev s strani podjetij iz tretje države

Oddelek 1

Opravljanje storitev ali poslov z ustanovitvijo podružnice

Člen 41

Ustanovitev podružnice

1.        Države članice zahtevajo, da podjetje iz tretje države, ki namerava na njihovem ozemlju opravljati investicijske storitve ali investicijske posle skupaj s pomožnimi storitvami prek podružnice, pridobi predhodno dovoljenje pristojnih organov teh držav članic v skladu z naslednjimi določbami:

(a)       Komisija je sprejela odločitev v skladu z odstavkom 3;

(b)      za opravljanje storitev, za katere podjetje iz tretje države zaprosi za dovoljenje, sta potrebna dovoljenje in nadzor v tretji državi, v kateri ima zadevno podjetje sedež in ima ustrezno dovoljenje za poslovanje. Tretja država, v kateri ima podjetje iz tretje države svoj sedež, ne bi smela biti uvrščena na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti (FATF) držav in ozemelj, ki ne sodelujejo;

(c)       dogovori o sodelovanju, ki vključujejo določbe, ki urejajo izmenjavo informacij za ohranitev celovitosti trga in zaščito vlagateljev, veljajo med pristojnimi organi v ▌državi članici, kjer se bo podružnica ustanovila, in pristojnimi nadzornimi organi tretje države, v kateri ima podjetje sedež;

(d)      podružnica prosto razpolaga z zadostnim začetnim kapitalom;

(e)       imenuje se ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje podružnice, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(1);

(f)       tretja država, v kateri ima sedež podjetje iz tretje države, je podpisala sporazum z državo članico, v kateri se bo ustanovila podružnica, ki je popolnoma v skladu s standardi iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z večstranskimi davčnimi sporazumi, če ti obstajajo;

(g)       podjetje pripada odškodninski shemi za vlagatelje, ki je v času dovoljenja pooblaščena ali priznana v skladu z Direktivo 97/9/ES.

2.        Države članice zagotovijo, da podjetje iz tretje države, ki namerava opravljati investicijske storitve ali posle skupaj s pomožnimi storitvami za neprofesionalne stranke ali profesionalne stranke v smislu oddelka II Priloge II na ozemlju teh držav članic, ustanovi podružnico v Evropski uniji.

3.        Komisija ▌sprejme odločitev v skladu s postopkom pregleda iz člena 95(2) v zvezi s tretjo državo, v kateri navede, ali pravne in nadzorne ureditve te tretje države zagotavljajo, da podjetja z izdanim dovoljenjem v tej tretji državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki ustrezajo zahtevam iz te direktive, Uredbe EU št. …/… [MiFIR] in Direktive 2006/49/ES ▌ter njihovim izvedbenim ukrepom, ter da ta tretja država izvaja učinkovito enakovredno in vzajemno priznavanje okvira za skrbno upravljanje, ki se uporablja za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu s to direktivo.

Okvir za skrbno upravljanje te tretje države se lahko šteje, da ima enakovreden učinek, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)       podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, potrebujejo dovoljenje in so ves čas predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja;

(b)      za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, veljajo zadostne zahteve glede kapitala in ustrezne zahteve za delničarje in člane njihove uprave;

(c)       za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle, veljajo ustrezne organizacijske zahteve na področju funkcij notranjega nadzora;

(d)      okvir zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorab trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo.

Komisija lahko svojo odločitev iz tega odstavka omeji na investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki opravljajo eno ali več navedenih investicijskih storitev ali enega ali več navedenih investicijskih poslov v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti.

Dovoljenje za namene odstavka 1 se lahko izda podjetju iz tretje države, če sodi v kategorijo, ki jo zajema odločitev Komisije.

4.        Podjetje iz tretje države iz odstavka 1 predloži vlogo pristojnemu organu države članice, v kateri namerava ustanoviti podružnico, potem ko Komisija sprejme odločitev, v kateri ugotovi, da okvir za skrbno upravljanje tretje države, v kateri ima dovoljenje za poslovanje podjetje iz tretje države, ustreza zahtevam iz odstavka 3.

Člen 42

Obveznost zagotavljanja informacij

Podjetje iz tretje države, ki namerava pridobiti dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov skupaj s pomožnimi storitvami na ozemlju te države članice, predloži pristojnemu organu te države članice naslednje:

(a)       ime organa, odgovornega za njegov nadzor v zadevni tretji državi. Če je za nadzor odgovoren več kot en organ, se navedejo podrobnosti o zadevnih področjih pristojnosti;

(b)       vse zadevne podrobnosti o podjetju (ime, pravna oblika, sedež in naslov, člani uprave, večji delničarji) ter program dejavnosti, v katerem so določene investicijske storitve in/ali posli ter pomožne storitve, ki se bodo opravljale, ter organizacijska struktura podružnice, skupaj z opisom morebitnega zunanjega izvajanja bistvenih operativnih funkcij s strani tretje stranke;

(c)       ime oseb, ki so odgovorne za vodenje podružnice, in zadevne dokumente za dokazilo skladnosti z zahtevami iz člena 9(1);

(d)       informacije o začetnem kapitalu, s katerim lahko podružnica prosto razpolaga.

Člen 43

Izdaja dovoljenja

1.        Pristojni organ države članice, v kateri je podjetje iz tretje države ustanovilo ali namerava ustanoviti podružnico, izda dovoljenje šele, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)       pristojni organ se prepriča, da so izpolnjeni pogoji iz člena 41;

(b)       pristojni organ se prepriča, da bo podružnica podjetja iz tretje države lahko izpolnjevala določbe iz odstavka 2.

(ba)     pristojni organ se prepriča, da podjetje iz tretje države namerava opravljati znaten delež investicijskih storitev ali znatno količino svojih investicijskih poslov v Evropski uniji v državi članici, v kateri namerava ustanoviti podružnico.

Pristojni organ obvesti podjetje iz tretje države se o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

2.        Podružnica podjetja iz tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, izpolnjuje obveznosti iz členov 16, 17, 18, 19, 20, 23, 24, 25 in 27, člena 28(1)1 in členov 30, 31, 32 in 34 te Direktive ter členov 3 do 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] in ukrepov, sprejetih v skladu s navedenimi akti, ter je predmet nadzora pristojnega organa v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje izdano.

Države članice ne smejo naložiti nobenih dodatnih zahtev glede organizacije in poslovanja podružnice v zvezi z zadevami iz te direktive.

Člen 44

Opravljanje storitev in poslov v drugih državah članicah

1.        Podjetje iz tretje države, ki ima dovoljenje v skladu s členom 43, lahko opravlja storitve in posle, zajete v dovoljenje, v drugih državah članicah Evropske unije, ne da bi za to moralo ustanoviti nove podružnice. V ta namen pristojnemu organu države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, sporoči naslednje informacije:

(a)       državo članico, v kateri namerava poslovati;

(b)       poslovni načrt, zlasti z navedbo investicijskih storitev in/ali poslov ter pomožnih storitev, ki jih namerava opravljati v tej državi članici.

Pristojni organ države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, v enem mesecu po prejetju informacij te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 83(1). Podjetje iz tretje države lahko nato začne opravljati zadevno storitev ali storitve v državi članici gostiteljici.

V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu s prvim pododstavkom, podjetje iz tretje države vsaj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, predloži pisno obvestilo o tej spremembi. Pristojni organ države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, o teh spremembah obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

Podjetje ostane pod nadzorom države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, v skladu s členom 43.

2.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)       minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju iz člena 41(1)(c) za zagotovitev, da pristojni organi države članice, ki izda dovoljenje podjetju iz tretje države, lahko izvajajo vsa svoja nadzorna pooblastila iz te direktive;

(b)       natančno vsebino poslovnega načrta, kot zahteva člen 42(b);

(c)       vsebino dokumentov o vodenju podružnice, kot zahteva člen 42(c);

(d)       natančno vsebino informacij o začetnem kapitalu, ki je prosto na razpolago podružnici, kot zahteva člen 42(d).

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […][53]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predloge in postopke za sporočanje informacij in obveščanje v skladu s temi odstavki.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.        Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 o ukrepih za opredelitev pogojev za oceno zadostnega začetnega kapitala, ki je podružnici prosto na razpolago, ob upoštevanju investicijskih storitev ali poslov, ki jih opravlja podružnica, ter vrste strank, katerim so storitve namenjene.

Oddelek 2

Registracija in odvzem dovoljenja

Člen 45

Registracija

Države članice registrirajo podjetja iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 41. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah ali poslih, za katere imajo podjetja iz tretje države dovoljenje. Register se redno posodablja. Organ ESMA se obvesti o vsakem izdanem dovoljenju.

ESMA pripravi seznam vseh podjetij iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev in poslov v Evropski uniji. Seznam vsebuje informacije o storitvah ali poslih, za katere je podjetje iz tretje države pridobilo dovoljenje, in se redno posodablja. ESMA objavi seznam na svoji spletni strani in ga posodablja.

Člen 46

Odvzem dovoljenja

Pristojni organ, ki je izdal dovoljenje v skladu s členom 43, ga lahko odvzame, če podjetje iz tretje države:

(a)       dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali ni v zadnjih šestih mesecih opravljalo nobenih investicijskih storitev ali investicijskih poslov, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)       pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)       ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)       hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo, ki določajo pogoje poslovanja za investicijska podjetja in veljajo za podjetja iz tretjih držav;

(e)       spada v katerega koli od primerov, v katerih nacionalna zakonodaja glede zadev izven področja uporabe te direktive določa odvzem.

Organ ESMA se obvesti o vsakem odvzemu dovoljenja.

Odvzem se objavi na seznamu iz člena 45 za obdobje petih let.

NASLOV III

ORGANIZIRANI TRGI

Člen 47

Dovoljenje in veljavni pravni red

1.        Države članice kot organizirane trge pooblastijo samo tiste sisteme, ki so skladni z določbami iz tega naslova.

Dovoljenje se organiziranemu trgu izda samo, če se pristojni organ prepriča, da upravljavec trga in sistemi organiziranega trga izpolnjujejo vsaj zahteve iz tega naslova.

V primeru organiziranega trga, ki je pravna oseba in ki ga vodi ali upravlja upravljavec trga, ki ni organizirani trg sam, države članice določijo, kako se različne obveznosti, ki v skladu s to direktivo veljajo za upravljavce trga, razdelijo na organizirani trg in upravljavca trga.

Upravljavec organiziranega trga zagotovi vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim navaja vrste predvidenih dejavnosti in organizacijsko strukturo, potrebne pristojnemu organu, da se lahko prepriča o tem, da je organizirani trg v času pridobitve prvotnega dovoljenja uredil vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu z določbami tega naslova.

2.        Države članice od upravljavca organiziranega trga zahtevajo, da opravlja naloge v zvezi z organizacijo in delovanjem organiziranega trga pod nadzorom pristojnega organa. Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno pregledujejo skladnost organiziranih trgov z določbami tega naslova. Zagotovijo tudi, da pristojni organi spremljajo, da organizirani trgi ves čas izpolnjujejo pogoje za začetno dovoljenje iz tega naslova.

3.        Države članice zagotovijo, da je upravljavec trga odgovoren za zagotovitev, da organizirani trg, ki ga upravlja, izpolnjuje vse zahteve iz tega naslova.

Države članice zagotovijo tudi, da upravljavec trga lahko uveljavlja pravice, odgovarjajoče organiziranemu trgu, ki ga upravlja v skladu s to direktivo.

4.        Brez poseganja v katere koli zadevne določbe Direktive 2003/6/ES za trgovanje, ki se izvaja v okviru sistemov organiziranega trga, velja javno pravo matične države članice organiziranega trga.

5.        Pristojni organ lahko odvzame dovoljenje, izdano organiziranemu trgu, če ta:

(a)       dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali v zadnjih šestih mesecih ne deluje, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)       pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)       ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)       hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo;

(e)       spada v okvir katerega koli primera, v katerem nacionalna zakonodaja določa odvzem.

6.        ESMA se obvesti o vsakem odvzemu dovoljenja.

Člen 48

Zahteve glede vodenja organiziranega trga

1.        Člani uprave katerega koli upravljavca trga imajo vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

Vsi člani uprave izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)       namenijo dovolj časa za opravljanje svojih funkcij. V zvezi s številom direktorskih funkcij, ki jih ima lahko član uprave istočasno, je treba upoštevati individualne okoliščine ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti institucije.

Člani uprave upravljavcev trga, ki so pomembni v smislu velikosti, notranje organizacije ter narave, obsega in kompleksnosti njihovih dejavnosti istočasno ne opravljajo več kot ene od naslednjih kombinacij nalog:

(i)        funkcija izvršnega direktorja; ali

(ii)       dve funkciji neizvršnega direktorja.

Funkcija izvršnega ali neizvršnega direktorja znotraj:

(i)       iste skupine;

(ii)      institucij, ki:

–         so članice iste institucionalne jamstvene sheme, če so izpolnjeni pogoji iz člena 108(7) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja],

–         so vzpostavile vezi v skladu s členom 108(6) Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja], ali

(iii)     podjetij (vključno z nefinančnimi institucijami), v katerih imajo institucije kvalificiran delež,

se obravnava kot ena direktorska funkcija.

▌

(b)       imajo ustrezno kolektivno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razumejo posle organiziranega trga in še zlasti glavna tveganja, povezana s temi posli.

(c)         ravnajo odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko po potrebi učinkovito ocenijo in izpodbijajo odločitve višjega vodstva in učinkovito nadzorujejo in spremljajo sprejemanje odločitev vodstva.

Upravljavci trga ▌namenijo zadostne vire za uvajanje in usposabljanje članov uprave.

(ca)       zagotovijo delovanje učinkovitih sistemov za prepoznavanje in obvladovanje sporov med upravljavcem trga in organiziranim trgom ali njegovimi člani ter za izvajanje in ohranjanje ustreznih ureditev za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

2.        Države članice od upravljavcev organiziranega trga zahtevajo, da ustanovijo odbor za imenovanje za ocenjevanje skladnosti z določbami prvega odstavka in po potrebi pripravijo priporočila na podlagi njihove ocene. Odbor za imenovanja je sestavljen iz članov uprave, ki pri zadevnem upravljavcu trga ne opravljajo nobene izvršne funkcije.

Pristojni organi lahko ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti poslov upravljavcu trga dovolijo, da ne ustanovi ločenega odbora za imenovanje, če je vzpostavljen vsaj primerljiv nadomestni mehanizem.

Ta odstavek se ne uporablja, kadar uprava v skladu z nacionalno zakonodajo ni na noben način udeležena v postopku imenovanja svojih članov.

3.        Države članice od upravljavcev trga in njihovih odborov za imenovanja zahtevajo, da pri izboru članov uprave upoštevajo širok nabor lastnosti in sposobnosti.

Zlasti: (a)       upravljavci trga uvedejo politiko, ki spodbuja strokovnost, odgovornost in predanost kot vodilna merila pri zaposlovanju višjega vodstva, ki bo zagotavljala, da so imenovane osebe nedvomno predane interesom institucije;

(b)       investicijska podjetja sprejmejo tudi konkretne ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti v upravi, kot so usposabljanje odborov za imenovanje, vzpostavitev seznamov ustreznih kandidatov in uvedba postopka imenovanja, kjer se predstavi vsaj po en predstavnik vsakega spola;

(c)       kjer so zaposleni zastopani v upravi, bi to tudi moralo veljati za pozitiven način krepitve raznolikosti, saj prinaša ključno perspektivo in pravo poznavanje notranjega delovanja institucije.

4.        ESMA pripravi osnutke regulativnih standardov za natančnejšo opredelitev, kako bi moral upravljavec trga upoštevati naslednje:

(a)       pojem zadostnega časa, ki ga mora član uprave nameniti opravljanju svojih funkcij glede na individualne okoliščine, naravo, obseg in zapletenost poslov upravljavca trga, ki jih morajo pristojni organi upoštevati pri odobritvi članu uprave institucije, da hkrati opravlja več direktorskih funkcij, kot je dovoljeno, v skladu z odstavkom 1(a);

(b)       pojem ustreznega kolektivnega znanja, spretnosti in izkušenj uprave v skladu z odstavkom 1(b);

(c)     pojme odkritosti, poštenosti in neodvisnega mišljenja člana uprave v skladu z odstavkom 1(c), ob upoštevanju potencialnega navzkrižja interesov;

(d)       pojem zadostnih človeških in finančnih virov, namenjenih za uvajanje in usposabljanje članov uprave;

(e)       pojem raznolikosti, ki jo je treba upoštevati pri izboru članov uprave.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […][54]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.        Države članice od upravljavcev organiziranih trgov zahtevajo, da pristojni organ obvestijo o istovetnosti vseh članov uprave in o spremembah članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za oceno, ali podjetje deluje v skladu z odstavki 1, 2 in 3.

▌

7.        Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če ugotovi, da osebe, ki bodo dejansko vodile posle organiziranega trga, niso dovolj ugledne ali dovolj izkušene, ali če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da lahko uprava upravljavca trga predstavlja nevarnost za učinkovito, varno in skrbno upravljanje ter za ustrezno upoštevanje celovitosti trga. Države članice zagotovijo, da se v procesu izdaje dovoljenja organiziranemu trgu za osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje organiziranega trga, ki že ima dovoljenje v skladu z določbami iz te direktive, šteje, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

7a.      Uprava upravljavca trga je sposobna zagotoviti, da se organizirani trg upravlja varno in skrbno ter na način, ki spodbuja celovitost trga.

Uprava spremlja in redno ocenjuje učinkovitost organizacije organiziranega trga ter sprejme potrebne ukrepe za odpravo kakršnih koli pomanjkljivosti.

Člani uprave imajo pri opravljanju svoje nadzorne funkcije ustrezen dostop do informacij in dokumentov, ki so potrebni za nadzor in spremljanje odločitev vodstva.

Uprava pripravi, vzdržuje in objavi izjavo glede politik in praks, na podlagi katerih deluje, da bi izpolnila zahteve tega odstavka.

7b.      Brez poseganja v pravne sisteme držav članic, morajo te zagotoviti, da zoper člana uprave osebno, v primerih ko naj bi kršil določbe ali storil kaznivo dejanje v zadevah, ki spadajo v področje uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR], lahko teče kazenski ali civilni postopek.

Člen 49

Zahteve glede oseb, ki imajo pomemben vpliv na vodenje organiziranega trga

1.        Države članice zahtevajo, da so osebe, ki imajo priložnost neposredno ali posredno pomembno vplivati na vodenje organiziranega trga, primerne.

2.        Države članice od upravljavca organiziranega trga zahtevajo:

(a)       da pristojnemu organu posreduje informacije v zvezi z lastništvom organiziranega trga in/ali upravljavca trga, zlasti o istovetnosti in obsegu udeležbe katerih koli oseb, ki lahko pomembno vplivajo na vodenje, in da te informacije objavi;

(b)       da pristojni organ obvesti o morebitnem prenosu lastništva, ki povzroči spremembo istovetnosti oseb s pomembnim vplivom na upravljanje organiziranega trga, in da tak prenos objavi.

3.        Pristojni organ zavrne odobritev sprememb glede večinske udeležbe v organiziranem trgu in/ali upravljavcu trga, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da predstavljajo nevarnost za varno in skrbno vodenje organiziranega trga.

Člen 50

Organizacijske zahteve

Države članice od organiziranega trga zahtevajo:

(a)       da ima vzpostavljeno ureditev za jasno prepoznavanje in obvladovanje potencialnih škodljivih posledic, ki jih ima za delovanje organiziranega trga ali za njegove udeležence morebitno nasprotje interesov med interesi organiziranega trga, njegovimi lastniki ali njegovim upravljavcem in varnim delovanjem organiziranega trga, zlasti če se za tako nasprotje interesov izkaže, da bi lahko škodljivo vplivalo na opravljanje funkcij, ki jih pristojni organ prenese na organizirani trg;

(b)       da je primerno opremljen za obvladovanje tveganj, ki jim je izpostavljen, da vzpostavi ustrezno ureditev in sisteme za prepoznavanje kakršnih koli pomembnih tveganj za njegovo delovanje in da uvede učinkovite ukrepe za ublažitev teh tveganj;

(c)       da ima vzpostavljeno ureditev za dobro vodenje tehničnih operacij sistema, vključno z uvedbo učinkovite ureditve nujnih ukrepov ob motnjah v sistemih;

(d)       da ima pregledna in nediskrecijska pravila in postopke, ki predpisujejo pošteno in pravilno trgovanje ter vzpostavljajo objektivna merila za učinkovito izvrševanje naročil;

(e)       da ima vzpostavljeno učinkovito ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka poslov, ki se izvršijo v okviru njegovih sistemov;

(f)        da ima v času izdaje dovoljenja in nenehno na razpolago zadostne finančne vire, ki omogočajo njegovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki jim je izpostavljen.

Člen 51

Odpornost sistemov, sistemi prekinitve trgovanja in elektronsko trgovanje

1.        Države članice zahtevajo, da ima organizirani trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve, zasnovane za zagotovitev, da so njegovi sistemi trgovanja odporni, imajo ustrezno zmogljivost za obravnavo velikih količin naročil in sporočil ter lahko zagotovijo urejeno trgovanje v težavnih časih na trgu, so v celoti preizkušeni za zagotovitev, da so ti pogoji izpolnjeni celo v obdobjih izjemne nestanovitnosti trgov in zanje veljajo učinkovite ureditve neprekinjenega poslovanja, da se zagotovi neprekinjenost storitev, če pride do nepredvidene okvare sistemov trgovanja.

1a.      Države članice od organiziranega trga zahtevajo, da ima vzpostavljene dogovore o ravnanju vzdrževalcev trga in da zagotavlja, da v teh dogovorih sodeluje zadostno število investicijskih podjetij, ki objavljajo zavezujoče ponudbe po konkurenčnih cenah, kar temu trgu omogoča redno in stalno likvidnost za minimalni del neprekinjenega delovanja, pri čemer se upoštevajo prevladujoči tržni pogoji, pravila in predpisi, razen če te zahteve ne ustrezajo naravi in obsegu trgovanja na tem organiziranem trgu. Države članice od organiziranega trga zahtevajo, da sklene zavezujoč pisni dogovor med organiziranim trgom in investicijskim podjetjem glede obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v tovrstnem režimu, ki vključujejo med drugim zagotavljanje likvidnosti. Organizirani trg spremlja in zagotavlja skladnost investicijskih podjetij z zahtevami iz tovrstnih zavezujočih pisnih dogovorov. Organizirani trg obvesti pristojni organ o vsebini zavezujočega pisnega dogovora in mu dokaže, da spoštuje zahteve iz tega odstavka.

Organ ESMA oblikuje smernice glede okoliščin, v katerih bi bila investicijska podjetja obvezana k sklepanju dogovorov iz tega odstavka za vstop na trg, in lahko oblikuje smernice glede vsebine takih dogovorov.

1b.      Države članice zahtevajo, da ima organiziran trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve, s katerimi zagotavlja, da so vsa naročila, ki jih v sistem vnese član ali udeleženec, veljavna najmanj 500 milisekund in jih v tem času ni mogoče preklicati ali spremeniti.

2.        Države članice zahtevajo, da ima organiziran trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zavrnitev naročil, ki presegajo vnaprej določen prag glede obsega in cene ali ki so očitno napačna ▌.

2a.      Države članice zahtevajo, da organizirani trg omogoča začasno ustavitev trgovanja, če pride v kratkem obdobju do precejšnjega nihanja cen finančnega instrumenta na tem trgu ali na povezanih trgih, kadar ga ustrezni upravljavec povezanega trga obvesti o tem, ter v izrednih primerih preklic, spremembo ali popravek katerega koli posla. Države članice zahtevajo, da organizirani trg zagotovi, da so vsi parametri za ustavitev trgovanja umerjeni tako, da upoštevajo likvidnost različnih razredov in podrazredov sredstev kot tudi naravo tržnega modela in tipe uporabnikov ter da so zadostni za preprečitev hudih motenj trgovanja.

Države članice zagotovijo, da organizirani trg pristojnemu organu dosledno in primerljivo poroča o parametrih za ustavitev trgovanja in o vsakršnih bistvenih spremembah teh parametrov, pristojni organ pa pridobljena poročila posreduje organu ESMA. ESMA objavi parametre na svojem spletnem mestu.

Države članice zahtevajo, da v primeru, ko organizirani trg, ki je z vidika likvidnosti za instrument bistvenega pomena, zaustavi trgovanje v kateri koli državi članici, ima to mesto trgovanja vzpostavljene potrebne sisteme in postopke za zagotovitev, da bo obvestilo pristojne organe, da bi se oblikoval usklajen odziv vsega trga in določilo, da trgovanje zaustavijo tudi ostala mesta trgovanja, na katerih se trguje s tem instrumentom, dokler se trgovanje na prvotnem trgu ne nadaljuje.

3.        Države članice zahtevajo, da ima organiziran trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve, tudi zahtevo, da člani ali udeleženci izvedejo ustrezno preizkušanje algoritmov in zagotovijo okolje, ki to preizkušanje omogoča, za zagotovitev, da sistemi za algoritemsko ali visokofrekvenčno trgovanje ne morejo povzročiti neurejenih pogojev za trgovanje na trgu ali prispevati k njihovemu nastanku ter obvladajo morebitne neurejene pogoje za trgovanje, ki bi izhajali iz tega algoritemskega ali visokofrekvenčnega sistema trgovanja, vključno s sistemi za opredelitev vseh naročil, ki vključujejo visokofrekvenčno trgovanje, omejitev deleža neizvršenih naročil v poslih, ki jih lahko član ali udeleženec vnese v sistem, da lahko upočasni tok naročil, če obstaja nevarnost, da se doseže maksimalna zmogljivost sistema, ter omeji in izvaja minimalen korak kotacije, ki je dovoljen na trgu.

4.        Države članice zahtevajo, da organizirani trgi članom ali udeležencem prepovedo zagotavljanje sponzoriranega dostopa ali nezaščitenega dostopa do trga. Države članice zahtevajo, da ima organizirani trg, ki dovoljuje neposreden ▌dostop do trga, vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zagotovitev, da je članom ali udeležencem dovoljeno opravljanje takšnih storitev le, če so investicijsko podjetje z dovoljenjem za poslovanje v skladu s to direktivo, če se določijo in uporabljajo ustrezna merila glede primernosti oseb, ki se jim lahko zagotavlja takšen dostop, ter če član ali udeleženec ohrani odgovornost za naročila in trgovanje, ki se izvršijo z uporabo te storitve.

Države članice zahtevajo tudi, da organizirani trg določi ustrezne standarde v zvezi z nadzorom tveganja in pragovi za trgovanje prek takšnega dostopa ter lahko razlikuje in po potrebi ustavi naročila ali trgovanje osebe, ki uporablja neposreden ▌dostop do trga ločeno od naročil ali trgovanja člana ali udeleženca.

5.        Države članice zahtevajo, da organiziran trg zagotavlja, da so njegova pravila o storitvah kolokacije ▌pregledna, poštena in nediskriminatorna.

5a.      Države članice zahtevajo, da organizirani trg zagotovi, da so njegove strukture pristojbin, vključno s pristojbinami za izvršitev, dodatnimi pristojbinami in vsemi rabati, pregledne, poštene in nediskriminatorne ter da ne ustvarjajo spodbud za posredovanje, spreminjanje ali preklic naročil ali za izvrševanje poslov na način, ki prispeva k neurejenim pogojem trgovanja ali k zlorabi trga. Države članice zlasti zahtevajo, da organizirani trg uvede obveznosti za vzdrževanje trga za posamezne delnice ali ustrezne košarice delnic v zameno za vse rabate, ki so mu dodeljeni, naloži višjo pristojbino za posredovanje naročila, ki je naknadno preklicano, kot pa za izvršeno naročilo, in naloži višjo pristojbino udeležencem, ki imajo visok delež preklicanih naročil v primerjavi z izvršenimi naročili, in udeležencem, ki izvajajo strategijo visokofrekvenčnega trgovanja, da bo ta odražala dodatno breme za zmogljivosti sistema.

Države članice organiziranemu trgu omogočijo, da svoje pristojbine za preklicana naročila prilagaja glede na dolžino obdobja, v katerem je naročilo veljalo, in da pristojbine prilagodi vsakemu finančnemu instrumentu, za katerega se uporabljajo.

6.        Države članice zahtevajo, da na zahtevo pristojnega organa za organiziran trg, ta organiziran trg pristojnemu organu da na voljo podatke v zvezi s knjigo naročil ali omogoči pristojnemu organu dostop do knjige naročil, da lahko nadzira trgovanje.

7.        Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z zahtevami iz tega člena ter zlasti:

(a)       za zagotovitev, da so sistemi za trgovanje na organiziranih trgih odporni in imajo ustrezno zmogljivost;

▌

(c)       za določitev maksimalnega ▌deleža neizvršenih naročil v poslih, ki ga lahko sprejmejo organizirani trgi ob upoštevanju likvidnosti finančnega instrumenta;

(d)       za opredelitev okoliščin, v katerih bi bilo tok naročil primerno upočasniti;

(e)       za zagotovitev, da so storitve kolokacije in strukture pristojbin poštene in nediskriminatorne ter da strukture pristojbin ne ustvarjajo spodbud za neurejene pogoje trgovanja ali za zlorabo trga.

(ea)     za določitev pomembnosti organiziranega trga kar zadeva likvidnost tega instrumenta;

(eb)     za zagotovitev poštenih in nediskriminatornih režimov za vzdrževanje trga ter za določitev minimalnih obveznosti glede vzdrževanja trga, ki jih morajo organizirani trgi določiti, ko oblikujejo režim za vzdrževanje trga, in pogojev, v katerih zahteve glede vzpostavitve režimov za vzdrževanje trga niso primerne;

(ec)     za zagotovitev ustreznega preizkušanja algoritmov, ki bo zagotovilo, da sistemi za algoritemsko ali visokofrekvenčno trgovanje ne morejo povzročiti neurejenih pogojev za trgovanje na trgu ali prispevati k njihovemu nastanku.

Člen 51a

Koraki kotacije

1.        Države članice od organiziranih trgov zahtevajo, da vzpostavijo režime za korak kotacije za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, ki kotirajo na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente ter za vse druge finančne instrumente, za katere se oblikujejo regulativni tehnični standardi v skladu z odstavkom 4.

2.        Režimi za korak kotacije iz odstavka 1:

(a)       se umerijo, da odražajo likvidnostni profil finančnega instrumenta na različnih trgih in povprečni cenovni razpon med ponudbo in povpraševanjem, pri čemer se upošteva, da je zaželeno zagotoviti razumno stabilne cene, ne da bi se neupravičeno oviralo nadaljnje omejevanje razponov;

(b)       ustrezno prilagodijo korak kotacije za vsak posamezen finančni instrument.

3.        Organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalne korake kotacije ali režime za korak kotacije za posamezne delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, ki kotirajo na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, kjer je to potrebno, da se zagotovi pravilno delovanje trgov v skladu z dejavniki iz odstavka 2 ter ceno, razponi in zanesljivostjo likvidnosti instrumentov.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.        Organ ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalne korake kotacije ali režime za korak kotacije za posamezne finančne instrumente, ki ne spadajo v odstavek 3, kjer je to potrebno, da se zagotovi pravilno delovanje trgov v skladu z dejavniki iz odstavka 2 ter ceno, razponi in zanesljivostjo likvidnosti instrumentov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 52

Uvrstitev finančnih instrumentov v trgovanje

1.        Države članice od organiziranih trgov zahtevajo, da imajo jasna in pregledna pravila glede uvrstitve finančnih instrumentov v trgovanje.

Ta pravila zagotavljajo, da je s katerimi koli finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na organiziranem trgu, mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način ter, v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev, da se z njimi prosto trguje.

2.        V primeru izvedenih finančnih instrumentov morajo pravila zlasti zagotavljati, da oblika pogodbe na izvedene finančne instrumente omogoča pravilno oblikovanje cen in obstoj učinkovitih pogojev za poravnavo.

3.        Poleg obveznosti iz odstavkov 1 in 2 države članice od organiziranih trgov zahtevajo, da vzpostavijo in vzdržujejo učinkovito ureditev za preverjanje, da izdajatelji prenosljivih vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, svoje obveznosti v zvezi z obveznostmi glede začetnega, stalnega ali priložnostnega razkritja izpolnjujejo v skladu s pravnim redom Evropske unije.

Države članice zagotovijo, da organizirani trg vzpostavi ureditev, ki njegovim članom ali udeležencem olajšuje dostop do informacij, objavljenih v skladu s pravnim redom Evropske unije.

4.        Države članice zagotovijo, da imajo organizirani trgi vzpostavljeno potrebno ureditev za redno pregledovanje skladnosti finančnih instrumentov, ki jih uvrščajo v trgovanje, z zahtevami glede uvrstitve.

5.        Prenosljivi vrednostni papir, ki je bil uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu, se lahko kasneje uvrsti v trgovanje na drugih organiziranih trgih, tudi brez privolitve izdajatelja in v skladu z ustreznimi določbami Direktive 2003/71/ES. Organizirani trg izdajatelja obvesti o tem, da se z njegovimi vrednostnimi papirji trguje na tem organiziranem trgu. Za izdajatelja ne velja nobena obveznost posredovanja informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 3, neposredno kateremu koli organiziranemu trgu, ki izdajateljeve vrednostne papirje brez njegove privolitve uvrsti v trgovanje.

6.        Komisija v skladu s členom 94 sprejme delegirane akte, ki:

(a)       določajo značilnosti različnih razredov instrumentov, ki jih mora organizirani trg upoštevati pri ocenjevanju, ali je instrument izdan na način, skladen s pogoji iz drugega pododstavka odstavka 1 za uvrstitev v trgovanje v različnih segmentih trga, ki ga upravlja;

(b)       pojasnjujejo ureditve, ki jo mora organizirani trg uvesti, da bi se zanj štelo, da izpolnjuje svojo obveznost preverjanja, da izdajatelj prenosljivega vrednostnega papirja izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s pravnim redom Evropske unije v zvezi z obveznostmi glede začetnega, stalnega ali priložnostnega razkritja;

(c)       pojasnjujejo ureditev, ki jo mora organizirani trg uvesti v skladu z odstavkom 3, da bi svojim članom ali udeležencem olajšal dostop do informacij, objavljenih pod pogoji pravnega reda Evropske unije.

Člen 53

Začasna ustavitev trgovanja in umik finančnih instrumentov iz trgovanja

1.        Brez poseganja v pravico pristojnega organa iz člena 72(1)(d) in (e), da zahteva začasno ustavitev trgovanja ali umik instrumenta iz trgovanja, lahko upravljavec organiziranega trga začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, ki ne spoštuje več pravil organiziranega trga, ali ga umakne iz trgovanja, razen če bi tak ukrep verjetno povzročil znatno škodo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Države članice zahtevajo, da upravljavec organiziranega trga, ki začasno ustavi trgovanje ali finančni instrument umakne iz trgovanja, javno objavi to odločitev, jo sporoči drugim organiziranim trgom, MTF in OTF, ki trgujejo z istim finančnim instrumentom, in pristojnemu organu sporoči ustrezne informacije. Pristojni organ o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic.

Zadevni pristojni organ v smislu člena 2(7) Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 za ta finančni instrument zahteva začasno ustavitev trgovanja ali umik tega finančnega instrumenta iz trgovanja na organiziranih trgih, MTF in OTF, ki delujejo v okviru njegovega nadzora, v najkrajšem možnem času, zahteva pa tudi začasno ustavitev ali umik tega finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2, če do začasne ustavitve ali umika pride zaradi nerazkritja informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu.

2.        Pristojni organ, ki zahteva začasno ustavitev trgovanja ali umik finančnega instrumenta iz trgovanja na enem ali več organiziranih trgih, MTF ali OTF v skladu z odstavkom 1, takoj objavi svojo odločitev in obvesti organ ESMA in pristojne organe drugih držav članic. Razen kjer bi to lahko povzročilo znatno škodo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju notranjega trga, pristojni organi drugih držav članic zahtevajo začasno ustavitev trgovanja ali umik tega finančnega instrumenta iz trgovanja na organiziranih trgih, MTF in OTF, ki delujejo v okviru njihovega nadzora.

3.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in časovno razporeditev sporočil in objav iz odstavkov 1 in 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...][55]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▌

4.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94, da določi seznam okoliščin, ki lahko znatno škodijo interesom vlagateljev in pravilnemu delovanju notranjega trga, kot so določene v odstavkih 1 in 2, da opredeli pojem „čim prej“ ter da določi težave, povezane z nerazkritjem informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, kot je določeno v odstavku 1, vključno s postopkom, potrebnim za preklic začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom.

Člen 54

Sodelovanje in izmenjava informacij za organizirane trge

1.        Države članice zahtevajo, da v zvezi s finančnim instrumentom upravljavec organiziranega trga takoj obvesti upravljavce drugih organiziranih trgov, MTF in OTF o:

(a)       neurejenih pogojih trgovanja;

▌ in

(c)       motnjah v sistemu.

1a.      Države članice zahtevajo, da upravljavec organiziranega trga, ki prepozna ravnanje, ki lahko kaže na zlorabo znotraj področja uporabe Uredbe (EU) št. .../... [MAR], nemudoma obvesti pristojni organ, imenovan v skladu s členom 16 te uredbe, ali organ, ki so mu bile dodeljene naloge pristojnega organa v skladu s členom 17 te uredbe, da olajša medtržni nadzor v realnem času.

2.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev specifičnih okoliščin, ki sprožijo zahtevo po informacijah, kot je določeno v odstavku 1.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […][56]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 55

Dostop do organiziranega trga

1.        Države članice morajo od organiziranega trga zahtevati, da uvede, izvaja in vzdržuje pregledna in nediskriminatorna pravila na podlagi objektivnih meril, ki veljajo za dostop do organiziranega trga ali članstvo v njem.

2.        Ta pravila morajo določati vse obveznosti članov ali udeležencev iz:

(a)       akta o ustanovitvi in administracije organiziranega trga;

(b)       pravil v zvezi s posli na trgu;

(c)       strokovnih standardov, ki veljajo za osebje investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki delujejo na trgu;

(d)       pogojev iz odstavka 3 za člane ali udeležence, ki niso investicijska podjetja ali kreditne institucije;

(e)       pravil in postopkov za obračun in poravnavo poslov, sklenjenih na organiziranem trgu.

3.        Organizirani trgi lahko kot člane ali udeležence sprejmejo investicijska podjetja, kreditne institucije, pooblaščene v skladu z Direktivo 2006/48/ES, in druge osebe, ki:

(a)       so dovolj ugledne;

(b)       imajo zadostno stopnjo sposobnosti, usposobljenosti in izkušenj za trgovanje;

(c)       imajo, kjer je ustrezno, primerno organizacijsko ureditev;

(d)       imajo zadostne vire za vlogo, ki naj bi jo imeli, ob upoštevanju različnih finančnih ureditev, ki jih ima lahko organizirani trg vzpostavljene za zagotovitev primerne poravnave poslov.

4.        Države članice zagotovijo, da za posle, sklenjene na organiziranem trgu, člani in udeleženci niso obvezani drug drugemu nalagati obveznosti iz členov 24, 25, 27 in 28. Vseeno pa člani ali udeleženci organiziranega trga uporabljajo obveznosti iz členov 24, 25, 27 in 28 za svoje stranke, kadar za račun svojih strank izvršujejo njihova naročila na organiziranem trgu.

5.        Države članice zagotovijo, da pravila glede dostopa do organiziranega trga ali članstva v njem predvidevajo neposredno ali oddaljeno udeležbo investicijskih podjetij in kreditnih institucij.

6.        Države članice brez dodatnih zakonskih ali administrativnih zahtev organiziranim trgom iz drugih držav članic dovolijo, da na njihovem ozemlju vzpostavijo ustrezno ureditev, da oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem na njihovem ozemlju omogočijo dostop do teh trgov in trgovanje na njih.

Organizirani trg pristojnemu organu svoje matične države članice sporoči, v kateri državi članici namerava vzpostaviti tako ureditev. Pristojni organ matične države članice v enem mesecu sporoči te informacije državi članici, v  kateri organizirani trg namerava vzpostaviti tako ureditev. ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.

Pristojni organ matične države članice organiziranega trga na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice v primernem roku sporoči istovetnost članov ali udeležencev organiziranega trga s sedežem v tej državi članici.

7.        Države članice morajo od upravljavca organiziranega trga zahtevati, da pristojnemu organu organiziranega trga redno posreduje seznam članov in udeležencev organiziranega trga.

Člen 56

Spremljanje skladnosti s pravili organiziranega trga in drugimi pravnimi obveznostmi

1.        Države članice od organiziranih trgov zahtevajo, da uvedejo in vzdržujejo učinkovito ureditev in postopke za redno spremljanje usklajenosti svojih članov in udeležencev s svojimi pravili. Organizirani trgi spremljajo oddana in preklicana naročila in posle, ki jih v okviru njihovih sistemov izvršujejo njihovi člani ali udeleženci, da bi prepoznali kršitve teh pravil, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanje, ki bi lahko pomenilo zlorabo trga ter uporabijo potrebna sredstva za zagotovitev, da je to spremljanje učinkovito.

2.        Države članice od upravljavcev organiziranih trgov zahtevajo, da pristojnemu organu organiziranega trga poročajo o pomembnih kršitvah njihovih pravil ali pogojih trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanju, ki bi lahko pomenilo zlorabo trga. Države članice od upravljavca organiziranega trga zahtevajo tudi, da organu, pristojnemu za preiskavo in pregon zlorabe trga na organiziranem trgu, nemudoma zagotovi ustrezne informacije, ter da temu organu nudi najboljšo možno pomoč pri preiskovanju in pregonu zlorabe trga, ki se pojavi v sistemih organiziranega trga ali prek njih.

Člen 57

Določbe v zvezi z ureditvijo sistemov centralne nasprotne stranke, obračuna in poravnave

1.        Države članice organiziranim trgom ne smejo preprečiti, da bi sklenili ustrezni dogovor s centralno nasprotno stranko ali klirinško hišo in sistemom poravnave druge države članice z namenom poskrbeti za obračun in/ali poravnavo nekaterih ali vseh poslov, ki jih v okviru njihovih sistemov sklenejo udeleženci trga.

2.        Pristojni organ organiziranega trga ne sme nasprotovati uporabi centralne nasprotne stranke, klirinških hiš in/ali sistemov poravnave v drugi državi članici, razen če je to dokazljivo potrebno za vzdrževanje pravilnega delovanja tega organiziranega trga in ob upoštevanju pogojev za sisteme poravnave iz člena 39(2).

Za preprečitev neupravičenega podvajanja kontrole pristojni organ upošteva nadzor, ki ga nad sistemom obračuna in poravnave že izvajajo nacionalne centralne banke kot nadzorniki sistemov obračuna in poravnave ali drugi nadzorni organi, pristojni za take sisteme.

Člen 58

Seznam organiziranih trgov

Vsaka država članica sestavi seznam organiziranih trgov, za katere je matična država članica, in ta seznam posreduje drugim državam članicam in organu ESMA. Podobno se sporoči vsako spremembo na tem seznamu. ESMA objavi seznam vseh organiziranih trgov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

NASLOV IV

OMEJITVE POZICIJ, PREGLEDI IN POROČANJE

Člen 59

Omejitve in pregledi pozicij

1.        Države članice zagotovijo, da organizirani trgi ter upravljavci MTF in OTF, ki uvrstijo v trgovanje izvedene finančne instrumente na blago ali trgujejo z njimi, uveljavijo omejitve glede količine pogodb ali pozicij, ki jih lahko sklene ali ima kateri koli član trga ali udeleženec na trgu v določenem časovnem obdobju,▌ za:

(a)       podporo likvidnosti;

(b)       preprečevanje zlorabe trga;

(c)       podporo urejenim pogojem določanja cen in poravnave;

(ca)     spodbujanje konvergence med cenami izvedenih finančnih instrumentov v dobavnem mesecu ter promptnimi cenami osnovnega blaga, brez poseganja v oblikovanje cen na zadevnem osnovnem trgu blaga;

(cb)     preprečevanje kopičenja pozicij, ki izkrivljajo trg.

Omejitve iz prvega pododstavka veljajo za pogodbe, ki jih je mogoče poravnati fizično in v gotovini, so pregledne in nediskriminatorne ter določajo osebe, za katere veljajo, ter vse izjeme, pri čemer upoštevajo naravo in sestavo udeležencev trga ter način uporabe pogodb, ki se uvrstijo v trgovanje. Določijo jasne količinske prage, kot so največje število neto pozicij, ki jih lahko sklene ali ima oseba v določenem časovnem obdobju, ob upoštevanju značilnosti trga izvedenih finančnih instrumentov, vključno z likvidnostjo, in zadevnega osnovnega trga blaga, vključno z značilnimi vzorci proizvodnje, potrošnje in prevoza na trg. Ne veljajo za pozicije, za katere je mogoče objektivno izmeriti zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi.

1a.      Za pozicije, za katere je mogoče objektivno izmeriti zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi., se vzpostavi sistem pregleda pozicij. Pregled pozicij izvajajo organizirani trgi in upravljavci MTF in OTF v skladu z naslednjim:

(a)      člani in udeleženci organiziranih trgov, MTF in OTF morajo zadevnim mestom trgovanja natančno poročati o svojih pozicijah v skladu s členom 60(2);

(b)      organizirani trgi ter upravljavci MTF in OTF lahko od članov in udeležencev zahtevajo informacije o vsej zadevni dokumentaciji v zvezi z velikostjo ali namenom pozicije ali izpostavljenosti, ki se sprejme prek izvedenega finančnega instrumenta;

(c)       organizirani trgi ter upravljavci MTF in OTF lahko po opravljeni analizi informacij, prejetih v skladu s točkama (a) in (b), od zadevnih članov ali udeležencev trga zahtevajo, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje velikosti ali odpravo pozicije ali izpostavljenosti izvedenim finančnim instrumentom na blago, ali pa te ukrepe sprejmejo sami, če je to potrebno za zagotovitev celovitosti in pravilnega delovanja prizadetih trgov;

(d)      če ukrepi iz točke (c) niso ustrezni, lahko organizirani trgi ter upravljavci MTF in OTF po opravljeni analizi informacij, prejetih v skladu s točkama (a) in (b), omejijo sposobnost članov ali udeležencev trga za sklepanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, vključno z uvedbo dodatnih nediskriminatornih omejitev za pozicije, ki jih lahko člani ali udeleženci trga sklenejo v določenem časovnem obdobju, če je to potrebno za zagotovitev doseganja ciljev iz odstavka 1 ali celovitosti in pravilnega delovanja prizadetih trgov;

(e)       organizirani trgi, MTF in OTF v skladu z odstavkom 2 obveščajo pristojne organe o podrobnostih informacij, prejetih v skladu s točkami od (b) do (d), ter o sprejetih ukrepih;

(f)       pristojni organi združijo podatke, prejete od različnih mest trgovanja in po potrebi zahtevajo od članov ali udeležencev trga, naj zmanjšajo svoje skupne pozicije v skladu z odstavkom 3.

1b.      Organizirani trgi in upravljavci MTF in OTF, ki uvrstijo v trgovanje izvedene finančne instrumente na blago ali trgujejo z njimi, lahko uvedejo dodatne ureditve v zvezi s pogodbami in pozicijami, za katere so določene omejitve v skladu z odstavkom 1, kadar je to potrebno za zagotovitev celovitosti in pravilnega delovanja prizadetih trgov. Pristojni organi lahko od organiziranih trgov ter upravljavcev MTF in OTF, ki uvrstijo v trgovanje izvedene finančne instrumente na blago ali trgujejo z njimi, tudi zahtevajo take dodatne uredtive, kadar je to potrebno za zagotovitev celovitosti in pravilnega delovanja trga.

2.        Organizirani trgi, MTF in OTF obvestijo svoje pristojne organe o podrobnostih omejitev ali pregledov pozicij. Pristojni organ sporoči iste informacije organu ESMA, ki na svoji spletni strani objavi in vzdržuje zbirko podatkov s povzetki o veljavnih omejitvah pozicij.

2a.      ESMA redno preverja podatke, ki jih prejme v skladu z odstavkom 2 tega člena in s členom 60(1) in (1a), ter določi, ali so potrebni dodatni ukrepi glede pozicij, za katere je mogoče objektivno izmeriti zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi, poleg ukrepov iz odstavka 1a tega člena, da bi se zagotovila celovitost in pravilno delovanje trgov.

Če ESMA meni, da so taki ukrepi nujni, Komisiji predloži utemeljeno poročilo, v katerem predstavi predlagane ukrepe in utemelji, zakaj so potrebni, ter to poročilo nemudoma pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev omejitev iz odstavka 1 in za podrobno opredelitev pregledov pozicij iz odstavka 1a, zlasti omejitev glede količine pogodb ali neto pozicij, ki jih lahko sklene ali ima posamezna oseba v določenem obdobju, metod za izračun pozicij, ki jih imajo osebe neposredno ali posredno, načinov izvajanja teh omejitev, vključno s skupnimi pozicijami na vseh mestih trgovanja in merili za določitev, ali se pozicija lahko opredeli kot pozicija, ki neposredno zmanjšuje tveganja, povezana s poslovnimi dejavnostmi.

Omejitve, ki razlikujejo tudi med katergorijami udeležencev na trgu, in pregled pozicij upoštevajo pogoje iz odstavkov 1 in 1a in pravila, ki jih določajo organizirani trgi, MTF in OTF.

Po zaključku odprtega javnega posvetovanja predloži ESMA Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […][57]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Omejitve in pregledi, določeni v regulativnih tehničnih standardih, imajo tudi prednost pred ukrepi, ki jih določijo pristojni organi v skladu s členom 72(1)(g) te direktive.

4.        Pristojni organi ne določijo omejitev ▌, ki so bolj restriktivne od tistih, ki so sprejete v skladu s odstavkom 3, razen v izrednih primerih, kadar so objektivno utemeljene in sorazmerne ob upoštevanju likvidnosti specifičnega trga in urejenega delovanja trga. Omejitve veljajo za začetno obdobje, ki ne presega šest mesecev od datuma objave na spletni strani zadevnega pristojnega organa. Takšna omejitev se lahko podaljša za nadaljnja obdobja, ki ne presegajo šest mesecev, če so razlogi za omejitev še naprej aktualni. Če se omejitev po izteku obdobja šest mesecev ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Če pristojni organi sprejmejo omejitve, ki so bolj restriktivne od ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 3, o tem obvestijo organ ESMA. V obvestilu navedejo razloge za strožje omejitve. ESMA v 24 urah izda mnenje, ali je ukrep potreben za obravnavo izrednega primera. Mnenje se objavi na spletni strani organa ESMA.

Kadar pristojni organ določi omejitve v nasprotju z mnenjem organa ESMA, na svoji spletni strani takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni svoje razloge za to.

Člen 60

Poročanje o pozicijah po kategorijah trgovcev

1.        Države članice zagotovijo, da organizirani trgi, MTF in OTF, ki uvrščajo v trgovanje izvedene finančne instrumente na blago ali emisijske kupone ali njihove izvedene finančne instrumente oziroma trgujejo z njimi:

(a)       javno objavijo tedensko poročilo s skupnimi pozicijami, ki jih imajo različne kategorije trgovcev za različne finančne instrumente, s katerimi trgujejo na njihovih platformah v skladu z odstavkom 3, in posredujejo to poročilo pristojnemu organu in organu ESMA;

(b)       pristojnemu organu na zahtevo predložijo popolno razčlenitev pozicij katerega koli ali vseh članov ali udeležencev trga, vključno s pozicijami, ki jih imajo za račun svojih strank.

Obveznost iz točke (a) velja le, kadar oboje, število trgovcev in njihove odprte pozicije v določenem finančnem instrumentu, presežejo minimalne prage.

1a.      Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali z emisijskimi kuponi ali z njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti trgujejo zunaj mesta trgovanja, pristojnemu organu na zahtevo predložijo popolno razčlenitev svojih pozicij v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] in, kjer je to primerno, členom 8 Uredbe (EU) št. …/…[REMIT].

2.        Da se omogoči objava iz točke (a) odstavka 1, države članice zahtevajo od članov in udeležencev organiziranih trgov, MTF in OTF, da zadevnim mestom trgovanja natančno poročajo o svojih pozicijah v realnem času, vključno z vsemi pozicijami, ki jih imajo za račun svojih strank.

3.        Organizirani trgi, MTF in OTF razvrstijo člane, udeležence in njihove stranke kot trgovce glede na naravo njihove najpomembnejše dejavnosti, pri čemer upoštevajo vsa veljavna dovoljenja, kot:

(a)       investicijska podjetja, kakor so opredeljena v Direktivi 2004/39/ES, ali kreditne institucije, kakor so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES;

(b)       investicijske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (UCITS), kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES, ali upravitelje alternativnih investicijskih skladov, kakor so opredeljeni v Direktivi 2011/61/ES;

(c)       druge finančne institucije, vključno z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, kakor so opredeljene v Direktivi 2009/138/ES, ter institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES;

(d)       komercialna podjetja;

(e)       v primeru emisijskih kuponov ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov, upravljavce, za katere veljajo obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES.

V poročilih iz točke (a) odstavka 1 se navedejo število dolgih in kratkih pozicij po kategoriji trgovca, njihove spremembe glede na prejšnje poročilo, odstotek vseh odprtih deležev, predstavljenih v vsaki kategoriji, ter število trgovcev v vsaki kategoriji.

Poročila iz točke (a) odstavka 1 in odstavka 1a razlikujejo med:

(a)       pozicijami, opredeljenimi kot pozicije, za katere je mogoče objektivno izmeriti zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi; ter

(b)       drugimi pozicijami.

4.        ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike poročil iz točke (a) odstavka 1 in odstavka 1a, ter vsebino informacij, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...][58]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

V primeru emisijskih kuponov ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov poročanje ne vpliva na obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES.

4a.      ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev ukrepov, s katerimi se zahteva, da se vsa poročila iz točke (a) odstavka 1 pošljejo organu ESMA na določen dan v tednu, da se lahko pozneje centralno objavijo.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.        Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 o ukrepih za določitev pragov iz zadnjega pododstavka odstavka 1 ter za natančnejšo opredelitev kategorij članov, udeležencev ali strank, navedenih v odstavku 3.

           ▌

5a.      ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev ukrepov, s katerimi se zahteva, da se vsa poročila iz točke (a) odstavka 1 pošljejo organu ESMA na določen dan v tednu, da se lahko pozneje centralno objavijo.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Naslov V

Storitve sporočanja podatkov

Oddelek 1

Postopki za izdajo dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov

Člen 61

Zahteva za dovoljenje

1.        Države članice zahtevajo, da se za opravljanje storitev sporočanja podatkov, opisano v oddelku D Priloge I kot redna dejavnost ali posel, izda predhodno dovoljenje v skladu z določbami tega oddelka. Tako dovoljenje izda pristojni organ matične države članice, določen v skladu s členom 69.

2.        Z odstopanjem od odstavka 1 države članice dovolijo upravljavcu trga, da opravlja storitve sporočanja podatkov sistema odobrenih objav (APA), ponudnika stalnih informacij (CTP) in odobrenega mehanizma poročanja (ARM), pri čemer je treba predhodno preveriti, ali deluje v skladu z določbami tega naslova. Takšne storitve se vključijo v njihovo dovoljenje.

3.        Države članice registrirajo vse izvajalce storitev sporočanja podatkov. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah, za katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje. Register se redno posodablja. Organ ESMA se obvesti o izdaji vsakega dovoljenja.

ESMA pripravi register vseh izvajalcev storitev sporočanja podatkov v Evropski uniji. Register vsebuje informacije o storitvah, za katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje, in se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi in redno posodablja na svojem spletnem mestu.

Če je pristojni organ odvzel dovoljenje v skladu s členom 64, se ta odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

Člen 62

Področje uporabe dovoljenja

1.        Matična država članica zagotovi, da so v dovoljenju navedene storitve sporočanja podatkov, za opravljanje katerih ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje. Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki želi svojo dejavnost razširiti na dodatne storitve sporočanja podatkov, vloži zahtevek za razširitev področja uporabe dovoljenja.

2.        Dovoljenje velja za celotno Evropsko unijo in izvajalcu storitev sporočanja podatkov omogoča izvajanje storitev, za katere ima dovoljenje, po vsej Evropski uniji.

Člen 63

Postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja

1.        Pristojni organ izda dovoljenje šele takrat, ko je v celoti prepričan, da prosilec izpolnjuje vse zahteve v skladu s predpisi, sprejetimi skladno s to direktivo.

2.        Izvajalec storitev sporočanja podatkov predloži vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim določa vrste predvidenih storitev in organizacijsko strukturo, ki so potrebne, da se pristojnemu organu omogoči, da se lahko prepriča, ali je izvajalec storitev sporočanja podatkov v času izdaje začetnega dovoljenja uredil vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti iz določb iz tega naslova.

3.        Prosilec je o izdaji dovoljenja ali zavrnitvi izdaje dovoljenja obveščen v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

4.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)       informacije, ki se predložijo pristojnim organom v skladu z odstavkom 2, vključno s poslovnim načrtom;

(b)       informacije, vključene v obvestila iz člena 65(4).

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do [...][59]*.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da določi standardne obrazce, predloge in postopke za obveščanje ali zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 2 in členom 65(4).

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...][60]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 64

Odvzem dovoljenja

Pristojni organ lahko izvajalcu storitev sporočanja podatkov odvzame izdano dovoljenje, če ta izvajalec:

(a)       dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve sporočanja podatkov, razen če zadevna država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)       pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)       ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)       hudo ali sistematično krši določbe te direktive.

Člen 65

Zahteve za upravo izvajalca storitev sporočanja podatkov

1.        Člani uprave izvajalca storitev sporočanja podatkov imajo vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter ▌opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

Uprava ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov. Vsak član uprave ravna odkrito, pošteno in razmišlja neodvisno, da lahko po potrebi učinkovito oceni odločitve višjega vodstva in jim ugovarja.

Če upravljavec trga zaprosi za dovoljenje za upravljanje APA, CTP ali ARM in so člani uprave APA, CTP ali ARM isti kot člani uprave organiziranega trga, se šteje, da te osebe izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

2.        ESMA do [...][61]* razvije smernice za oceno primernosti članov uprave, kot je opisano v odstavku 1, pri čemer upošteva različne vloge in funkcije, ki jih opravljajo, ter potrebo po preprečevanju navzkrižja interesov med člani uprave in uporabniki APA, CTP ali ARM.

2a.      Brez poseganja v pravne sisteme držav članic, morajo te zagotoviti, da zoper člana uprave osebno, v primerih ko naj bi kršil določbe ali storil kaznivo dejanje v zadevah, ki spadajo v področje uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR], lahko teče kazenski ali civilni postopek.

3.        Države članice od izvajalcev storitev sporočanja podatkov zahtevajo, da pristojnemu organu sporočijo vse člane uprave in vse spremembe članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za oceno, ali subjekt deluje v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4.        Uprava izvajalca storitev sporočanja podatkov je sposobna zagotoviti, da se subjekt upravlja varno in skrbno ter na način, ki spodbuja celovitost trga in interese strank.

5.        Pristojni organ zavrne dovoljenje, če meni, da oseba ali osebe, ki učinkovito upravljajo poslovanje izvajalca storitev sporočanja podatkov, niso dovolj ugledne, ali če obstajajo objektivni ali dokazljivi razlogi za prepričanje, da predlagane spremembe upravljanja izvajalca ogrožajo njeno skrbno in varno upravljanje ter ustrezno obravnavo interesov strank in celovitost trga.

Oddelek 2

Pogoji za APA

Člen 66

Organizacijske zahteve

1.        Matična država članica zahteva, da ima APA ustrezne politike in ureditve za javno objavo informacij, ki se zahtevajo v skladu s členoma 19 in 20 Uredbe EU št. …/… [MiFIR], kolikor je tehnično izvedljivo v realnem času in na razumni komercialni podlagi. Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po objavi posla. Matična država članica zahteva, da je APA sposoben učinkovito in dosledno razširjati takšne informacije na način, ki zagotavlja hiter dostop do informacij na nediskriminatorni podlagi in v obliki, ki olajšuje konsolidacijo informacij s podobnimi podatki iz drugih virov.

1a.      Informacije, ki jih objavi APA v skladu z odstavkom 1, vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a)       identifikator finančnega instrumenta;

(b)       ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)       obseg posla;

(d)       čas sklenitve posla;

(e)       čas prijave posla;

(f)       oznako o ceni posla;

(g)       mesto trgovanja ali sistematični internalizator, kjer je bil posel izvršen, sicer pa kodo „OTC“;

(h)      po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

2.        Matična država članica zahteva, da APA vodi in vzdržuje učinkovito administrativno ureditev, oblikovano za preprečevanje nasprotja interesov s strankami. Predvsem APA, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

3.        Matična država članica zahteva, da ima APA dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij pred objavo. APA ohrani ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

4.        Matična država članica zahteva, da ima APA vzpostavljene sisteme, s katerimi lahko učinkovito preveri popolnost poročil o trgovanju, ugotovi izpuste in očitne napake ter zahteva ponoven prenos takšnih napačnih poročil.

5.        Za zagotovitev dosledne uskladitve odstavka 1 ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev skupnih formatov, podatkovnih standardov in tehničnih ureditev, ki olajšujejo konsolidacijo informacij, kot je določeno v odstavku 1.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do [...][62]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94, pri čemer pojasni, kaj pomeni razumna komercialna podlaga za javno objavo informacij, kot je določeno v odstavku 1.

7.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94, v katerih določi:

(a)       načine, na katere lahko APA izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1;

(b)       vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1.

Oddelek 3

Pogoji za CTP

Člen 67

Organizacijske zahteve

1.        Matična država članica zahteva, da ima CTP ustrezne politike in ureditve za zbiranje javno objavljenih informacij v skladu s členoma 5 in 19 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in da na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo in na razumni komercialni podlagi, vsaj naslednje informacije:

(a)       identifikator finančnega instrumenta;

(b)       ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)       obseg posla;

(d)       čas sklenitve posla;

(e)       čas prijave posla;

(f)        oznako o ceni posla;

(g)       mesto trgovanja ali sistematični internalizator, kjer je bil posel izvršen, sicer pa kodo „OTC“;

(ga)     po potrebi sistem avtomatiziranega trgovanja, ki je posel ustvaril;

(h)       po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po objavi posla. Matična država članica zahteva, da je CTP sposoben učinkovito in dosledno razširjati takšne informacije na način, ki zagotavlja hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v oblikah, ki so za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

2.        Matična država članica zahteva, da ima CTP ustrezne politike in ureditve za zbiranje javno objavljenih informacij v skladu s členoma 9 in 20 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in da naslednje informacije na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo in na razumni komercialni podlagi, vsaj naslednje informacije:

(a)       identifikator ali prepoznavne značilnosti finančnega instrumenta;

(b)       ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)       obseg posla;

(d)       čas sklenitve posla;

(e)       čas prijave posla;

(f)        oznako o ceni posla;

(g)       mesto trgovanja ali sistematični internalizator, kjer je bil posel izvršen, sicer pa kodo „OTC“;

(h)       po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po objavi posla. Matična država članica zahteva, da je CTP sposoben učinkovito in dosledno razširjati takšne informacije na način, ki zagotavlja hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v splošno dostopnih oblikah, ki so interoperabilne ter za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

3.        Matična država članica zahteva, da CTP zagotovi, da so konsolidirani vsi podatki, ki jih zagotovijo organizirani trgi, MTF, OTF in APA, ter za finančne instrumente, določene z delegiranimi akti v skladu z odstavkom 8(c).

4.        Matična država članica zahteva, da CTP vodi in vzdržuje učinkovite administrativne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotja interesov. Predvsem upravljavec trga ali APA, ki upravlja tudi sistem stalnih informacij, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

5.        Matična država članica zahteva, da ima CTP dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij ter zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop. Matična država članica zahteva, da ima CTP ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

6.        Za zagotovitev dosledne uskladitve odstavkov 1 in 2 ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podatkovnih standardov in formatov za objavo informacij v skladu s členi 5, 9, 19 in 20 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], vključno z identifikatorjem instrumenta, ceno, količino, časom, oznako o ceni, identifikatorjem mesta in navedbo posebnih pogojev, pod katerimi je bil izvršen posel, ter tehnične ureditve, ki spodbujajo učinkovito in dosledno razširjanje informacij na način, ki zagotavlja njihovo lahko dostopnost in uporabnost za udeležence trga, kot je navedeno v odstavkih 1 in 2, vključno z opredelitvijo dodatnih storitev, ki jih lahko opravlja CTP, kar bi povečalo učinkovitost trga.

ESMA do […][63]* predloži Komisiji osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v zvezi z informacijami, objavljenimi v skladu s členi 5 in 19 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] ter do […][64]* v zvezi z informacijami, objavljenimi v skladu s členi 9 in 20 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.        Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi, ki pojasnjujejo, kaj pomeni razumna komercialna podlaga za dostop do podatkovnih tokov iz odstavkov 1 in 2.

8.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi, ki določajo:

(a)       načine, na katere lahko CTP izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavkov 1 in 2;

(b)       vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2;

(c)       ▌ podatke o finančnih instrumentih, ki morajo biti zagotovljeni v toku podatkov;

(d)       druge načine za zagotovitev, da so podatki, ki jih objavijo različni CTP, dosledni in dopuščajo celovito razvrščanje in navzkrižno sklicevanje s podobnimi podatki iz drugih virov ter združevanje na ravni Evropske unije.

Člen 67a

Enotna konsolidirana zbirka podatkov

1.        Organ ESMA do […][65]* Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenje o razpoložljivosti visokokakovostnih informacij po trgovanju, objavljenih v skladu s členoma 5 in 19 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], v konsolidirani obliki, ki bi zajemale ves trg v skladu z uporabniku prijaznimi standardi in ob razumnih stroških.

2.        Če organ ESMA meni, da informacije po trgovanju, objavljene v skladu s členoma 5 in 19, niso na voljo ali ne dosegajo visoke kakovosti ali ne zajemajo vsega trga, izda negativno mnenje.

3.        V treh mesecih po prejemu negativnega mnenja iz odstavka 2 Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 94 o ukrepih za vzpostavitev enega samega subjekta, ki bo zagotavljal sistem stalnih informacij za informacije po trgovanju, ki so bile objavljene v skladu s členoma 5 in 19.

4.        Organ ESMA do […][66]* Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenje o razpoložljivosti visokokakovostnih informacij po trgovanju, objavljenih v skladu s členoma 9 in 20 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], v konsolidirani obliki, ki bi zajemale ves trg v skladu z uporabniku prijaznimi standardi in ob razumnih stroških.

5.        Če organ ESMA meni, da informacije po trgovanju, objavljene v skladu s členoma 9 in 20, niso na voljo ali ne dosegajo visoke kakovosti ali ne zajemajo vsega trga, izda negativno mnenje.

6.        V treh mesecih po prejemu negativnega mnenja iz odstavka 5 Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 94 o ukrepih za vzpostavitev enega samega subjekta, ki bo zagotavljal sistem stalnih informacij za informacije po trgovanju, ki so bile objavljene v skladu s členoma 9 in 20.

Oddelek 4

Pogoji za ARM

Člen 68

Organizacijske zahteve

1.        Matična država članica zahteva, da ima ARM ustrezne politike in ureditve za sporočanje informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], čim prej, najpozneje pa ob koncu naslednjega delovnega dne. Takšne informacije se sporočijo v skladu z zahtevami iz člena 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] na razumni komercialni podlagi.

2.        Matična država članica zahteva, da ARM vodi in vzdržuje učinkovite administrativne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotja interesov s strankami. Predvsem ARM, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

3.        Matična država članica zahteva, da ima ARM dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij ▌. Matična država članica zahteva, da ima ARM ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

4.        Matična država članica zahteva, da ima ARM sisteme, s katerimi lahko učinkovito preveri popolnost poročil o poslu, ugotovi izpuste in očitne napake ter zahteva ponoven prenos takšnih napačnih poročil.

5.        Komisija ▌z delegiranimi akti v skladu s členom 94 sprejme ukrepe, ki pojasnjujejo, kaj pomeni razumna komercialna podlaga za sporočanje informacij, kot je določeno v odstavku 1.

NASLOV VI

PRISTOJNI ORGANI

POGLAVJE I

IMENOVANJE, POOBLASTILA IN POSTOPKI PRAVNEGA VARSTVA

Člen 69

Imenovanje pristojnih organov

1.        Vsaka država članica imenuje pristojne organe, ki morajo izvajati vse dolžnosti iz različnih določb Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] in te direktive. Države članice Komisijo, organ ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o tem, kdo so pristojni organi, odgovorni za izpolnjevanje vsake od teh dolžnosti, ter o morebitni delitvi teh dolžnosti.

2.        Pristojni organi iz odstavka 1 so javni organi brez poseganja v možnost prenosa nalog na druge subjekte, kadar to izrecno določa člen 29(4).

Morebitni prenos nalog na subjekte, ki niso organi iz odstavka 1, ne sme zajemati izvajanja javne oblasti ali uporabe pooblastil za odločanje po prostem preudarku. Države članice morajo zahtevati, da pristojni organi pred prenosom sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ima subjekt, na katerega naj bi se naloge prenesle, sposobnost in vire za učinkovito opravljanje vseh nalog, in da se prenos izvede samo, če je bil vzpostavljen jasno opredeljen in dokumentiran okvir za opravljanje prenesenih nalog, ki navaja naloge, ki naj bi bile prevzete, in pogoje, pod katerimi morajo biti opravljene. Ti pogoji morajo zajemati določbo, ki zadevni subjekt obvezuje, da ravna in je organiziran na tak način, da je preprečeno nasprotje interesov in da se informacije, pridobljene ob opravljanju prenesenih nalog, ne uporabijo nepošteno ali za omejevanje konkurence. Za nadzorovanje skladnosti s to direktivo in njenimi izvedbenimi ukrepi je končno odgovoren pristojni organ ali organi, imenovani v skladu z odstavkom 1.

Države članice Komisijo, organ ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o vseh dogovorih, ki jih sklenejo v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki urejajo tak prenos.

3.        ESMA objavi seznam pristojnih organov iz odstavkov 1 in 2 na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

Člen 70

Sodelovanje med organi v isti državi članici

Če država članica imenuje več kot en pristojni organ za izvrševanje določb iz te direktive ali Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], morajo biti vloge posameznega pristojnega organa jasno opredeljene, pristojni organi pa morajo tesno sodelovati.

Vsaka država članica mora zahtevati tako sodelovanje tudi med pristojnimi organi za namene te direktive ali Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] in pristojnimi organi, ki so v tej državi članici odgovorni za nadzor nad kreditnimi in drugimi finančnimi institucijami, pokojninskimi skladi, KNPVP, zavarovalnimi in pozavarovalnimi posredniki in zavarovalnicami.

Države članice morajo od pristojni organov zahtevati, da si izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in dolžnosti.

Člen 71

Pooblastila, ki jih morajo imeti pristojni organi

1.        Pristojni organi prejmejo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje njihovih funkcij. V okviru omejitev, ki jih določa njihova nacionalna zakonodaja, ta pooblastila izvršujejo:

(a)       neposredno ali v sodelovanju z drugimi organi;

(b)       na lastno odgovornost s prenosom na subjekte, na katere so bile prenesene naloge v skladu s členom 69(2); or

(c)       z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

2.        Pooblastila iz odstavka 1 se izvršujejo v skladu z nacionalnim pravom in zajemajo vsaj pravice do:

(a)       dostopa do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki, vključno z evidencami iz člena 16(7), ki bi bil pomemben za izvajanje nadzornih nalog in do prejema njegove kopije;

(b)       zahtevanja zagotovitve informacij od katere koli osebe in, če je treba, vabljenja in zaslišanja osebe z namenom pridobiti informacije;

(c)       opravljanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

(ca)     anonimnega nakupovanja;

(d)       zahtevanja obstoječih evidenc o telefonskem in podatkovnem prometu ali enakovrednih evidenc iz člena 16(7), ki jih hranijo investicijska podjetja, če obstaja utemeljen sum, da so lahko takšne evidence, ki se nanašajo na predmet preiskave, relevantne kot dokaz, da je investicijsko podjetje kršilo svoje obveznosti iz te direktive; vendar te evidence zadevajo vsebine sporočil, na katera se nanašajo, le če je razkritje takšnih evidenc skladno z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov, ki so določeni v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji;

(da)     zahtevanja zamrznitve in/ali zasega sredstev;

(e)       zahtevanja začasne prepovedi profesionalne dejavnosti;

(f)        zahtevanja od revizorjev pooblaščenih investicijskih podjetij in organiziranih trgov, da posredujejo informacije;

(g)       predložitve zadev v kazenski pregon;

(h)       omogočanja revizorjem ali izvedencem, da opravijo preverjanje ali preiskave;

(i)        zahtevanja zagotovitve informacij, vključno z vsemi zadevnimi dokumenti od vseh oseb v zvezi z velikostjo in namenom pozicije ali izpostavljenosti, ki se sprejme prek izvedenega finančnega instrumenta na blago, ter v zvezi z vsemi sredstvi ali obveznostmi na osnovnem trgu.

3.        Če zahtevek po predložitvi evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (d) odstavka 2 tega člena v obliki iz člena 16(7) v skladu z nacionalnimi pravili zahteva dovoljenje sodnega organa, se zaprosi za takšno dovoljenje. Tako dovoljenje se lahko uporabi tudi kot varnostni ukrep.

4.        Obdelava osebnih podatkov, zbranih med izvajanjem nadzora in preiskovalnih pooblastil v skladu s tem členom, se izvede v skladu z Direktivo 95/46/ES.

Člen 72

Ukrepi, ki morajo biti na voljo pristojnim organom

Pristojni organi izvajajo vse ukrepe, ki so potrebni za opravljanje njihovih funkcij. V okviru omejitev, ki jih določa njihova nacionalna zakonodaja, imajo vsaj naslednja pooblastila, ki jih lahko izvršujejo na načine, navedene v členu 71(1):

(a)       zahtevajo prenehanje prakse ali ravnanja, ki je v nasprotju z določbami Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] ter določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive, ter da se takšne prakse ali ravnanje ne ponovijo več;

(b)       zahtevajo zamrznitev in/ali zaseg sredstev;

(c)       sprejmejo katere koli vrste ukrepov za zagotovitev, da investicijska podjetja in organizirani trgi stalno izpolnjujejo zakonske zahteve;

(d)       zahtevajo začasno ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom;

(e)       zahtevajo umik finančnega instrumenta iz trgovanja na organiziranem trgu ali iz drugega sistema trgovanja;

(f)        zahtevajo, da vse osebe, ki so predložile informacije v skladu s členom 71(2)(i), posledično sprejmejo ukrepe za zmanjšanje velikosti pozicije ali izpostavljenosti;

(g)       omejijo zmožnost, da oseba ali skupina oseb sklene posel z izvedenim finančnim instrumentom na blago, vključno z uvedbo nediskriminatornih omejitev za pozicije ali število takšnih pogodb na izvedene finančne instrumente na osnovni finančni instrument, ki jih lahko sklene katera koli kategorija oseb v določenem obdobju, kadar je to potrebno za zagotovitev celovitosti in pravilnega delovanja prizadetih trgov;

(h)       izdajajo javna obvestila.

(ha)    zahtevajo plačilo odškodnine ali sprejetje drugih ukrepov za odpravo vsakršne finančne izgube ali druge oblike škode, ki jo utrpi vlagatelj zaradi kakršne koli prakse ali ravnanja, ki je v nasprotju s to direktivo ali z Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR].

(hb)    začasno ustavijo trženje ali prodajo naložbenih produktov, če so izpolnjeni pogoji iz člena 32 [MiFIR] ali če investicijsko podjetje ne vzpostavi ali ne izvaja učinkovitega postopka potrditve produktov ali če kako drugače ni v skladu s členom 16(3);

(hc)     zahtevajo, da se iz uprave investicijskega podjetja ali upravljavca trga odstrani fizična oseba.

Člen 73

Upravne sankcije

1.        Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi sprejmejo ustrezne administrativne ukrepe in sankcije, če se določbe iz Uredbe EU) št. …/… (MiFIR) ali nacionalne določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ne izpolnjujejo, ter zagotovijo, da se uporabljajo. Države članice zagotovijo, da so ti ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.        Države članice zagotovijo, da je mogoče, kadar obveznosti veljajo za investicijska podjetja in upravljavce trga, v primeru kršitve upravne sankcije in ukrepe uporabiti za člane uprave investicijskega podjetja in upravljavcev trga ter za vse druge fizične ali pravne osebe, ki so po nacionalnem pravu odgovorne za kršitev.

3.        Države članice letno posredujejo organu ESMA informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih in sankcijah, izrečenih v skladu z odstavkoma 1 in 2. ESMA objavi navedene informacije v letnem poročilu.

4.        Če je pristojni organ javno objavil upravni ukrep ali sankcijo, istočasno o tem dejstvu obvesti organ ESMA.

5.        Ko se objavljena sankcija nanaša na investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje za poslovanje v skladu s to direktivo, ESMA doda sklic na objavljeno sankcijo v register investicijskih podjetij, vzpostavljen v skladu s členom 5(3).

5a.      ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do [...][67]*..

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 74

Objava sankcij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ objavi vsako sankcijo ali ukrep, ki je bil naložen za kršitve določb Uredbe (EU) št. …./… (MiFIR) ali nacionalnih določb, sprejetih pri izvajanju te direktive brez nepotrebne zamude, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter istovetnosti oseb, ki so odgovorne zanjo, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge. Če bi objava povzročila nesorazmerno škodo vpletenim stranem, pristojni organi objavijo sankcije brez navedbe njihove istovetnosti.

Člen 75

Kršitev zahteve po dovoljenju in druge kršitve

1.        Države članice zagotovijo, da njihovi zakoni, predpisi in upravne določbe omogočajo sankcije vsaj v zvezi z naslednjimi primeri:

(a)       opravljanje investicijskih storitev ali poslov kot redne zaposlitve ali posla na profesionalni podlagi brez pridobitve dovoljenja pomeni kršitev člena 5;

(b)       pridobivanje, posredno ali neposredno, kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju, ali dodatno povečanje, posredno ali neposredno, takšnega kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju, zaradi česar bi delež glasovalnih pravic ali kapitala, ki ga ima, dosegel ali presegel 20 %, 30 % ali 50 % ali bi investicijsko podjetje postalo njegova podružnica (predlagani odkup), brez pisnega obvestila pristojnim organom investicijskega podjetja, v katerem želi pridobitelj pridobiti ali povečati kvalificiran delež, pomeni kršitev prvega pododstavka člena 11(1);

(c)       neposredna ali posredna prodaja kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju ali zmanjšanje kvalificiranega deleža, da bi delež glasovalnih pravic ali kapitala, ki ga ima, padel pod 20 %, 30 % ali 50 %, ali da investicijsko podjetje preneha biti podružnica brez pisnega obvestila pristojnim organom, pomeni kršitev drugega pododstavka člena 11(1);

(d)       investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje z lažnimi izjavami ali na drug nepravilen način, krši člen 8(b);

(e)       investicijsko podjetje ni v skladu z zahtevami, ki veljajo za upravo v skladu s členom 9(1);

(f)        uprava investicijskega podjetja ne opravlja svojih nalog v skladu s členom 9(6);

(g)       investicijsko podjetje ob prejetju informacij o kakršni koli pridobitvi ali prodaji deležev v svojem kapitalu, zaradi katere deleži presežejo enega od pragov iz člena 11(1) ali padejo pod ta prag, ki o navedenih pridobitvah ali prodajah ne obvesti pristojnih organov, krši prvi pododstavek člena 11(3);

(h)       investicijsko podjetje, ki vsaj enkrat na leto pristojnim organom ne sporoči imen delničarjev in članov, ki imajo kvalificirane deleže, ter velikosti teh deležev, krši drugi pododstavek člena 11(3);

(i)        investicijsko podjetje ne izpolnjuje organizacijskih zahtev, določenih v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju členov 16 in 17;

(j)        investicijsko podjetje ne odkrije, prepreči, upravlja in razkrije navzkrižij interesov v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju člena 23;

(k)       MTF ali OTF ne določi pravil, postopkov in ureditev ali ne upošteva navodil v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju členov 18, 19 in 20;

(l)        investicijsko podjetje ▌ne zagotavlja informacij ali poročil strankam in ne izpolnjuje obveznosti glede ocenjevanja primernosti ali ustreznosti v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju členov 24 in 25;

(m)      investicijsko podjetje sprejema ali prejema pristojbine, provizije ali denarne koristi v nasprotju z nacionalnimi določbami o izvajanju člena 19(5) in (6);

(n)       investicijsko podjetje ▌ne ustvari najboljšega možnega rezultata za stranke pri izvrševanju naročil ali ne vzpostavi ureditev v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju členov 27 in 28;

(o)       upravljanje organiziranega trga brez pridobitve dovoljenja pomeni kršitev člena 47;

(p)       uprava upravljavca trga ne opravlja svojih nalog v skladu s členom 48(6);

(q)       organiziran trg ali upravljavec trga nima ureditev, sistemov, pravil in postopkov ter nima na voljo dovolj finančnih sredstev v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju člena 50;

(r)       organiziran trg ali upravljavec trga nima sistemov, postopkov, ureditev in pravil ali ne omogoča dostopa do podatkov v skladu z nacionalnimi pravili o izvajanju člena 51 ali ne izvaja režima za korak kotacije iz člena 51a;

(ra)     uprava izvajalca storitev sporočanja podatkov ne opravlja svojih nalog v skladu s členom 65;

(rb)     APA, CTP ali ARM ne izpolnjuje organizacijskih zahtev iz členov 66, 67 ali 68;

(s)       organiziran trg, upravljavec trga ali investicijsko podjetje ▌ne objavlja javno informacij v skladu s členi 3, 5, 7 ali 9 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(t)        investicijsko podjetje ▌ne objavlja javno informacij v skladu s členi 13, 17, 19 ali 20 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(u)       investicijsko podjetje ▌poslov ne sporoča pristojnim organom v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(v)       finančna nasprotna stranka in nefinančna nasprotna stranka ne trgujeta z izvedenimi finančnimi instrumenti na mestih trgovanja v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(w)      centralna nasprotna stranka ne odobri dostopa do svojih klirinških storitev v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(x)       organiziran trg, upravljavec trga ali investicijsko podjetje ne odobri dostopa do svojih podatkov o trgovanju v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(y)       oseba z lastniškimi pravicami do referenčnih meril ne odobri dostopa do referenčnega merila v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(z)       investicijsko podjetje trži, distribuira ali prodaja finančne instrumente ali opravlja vrsto finančne dejavnosti ali uvaja prakso v nasprotju s prepovedmi ali omejitvami, ki se uvedejo na podlagi členov 31 ali 32 Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR];

(za)     fizična oseba, ki je del uprave upravljavca trga ali investicijskega podjetja, ki ima podatke o kršitvah iz tega odstavka in se odloči, da o njih ne bo poročala pristojnemu organu.

2.        Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 njihovi zakoni, predpisi in upravne določbe določajo upravne sankcije in ukrepe, ki se lahko uporabijo, in da vključujejo vsaj:

(a)       javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve;

(b)       odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z zadevnim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)       v primeru investicijskega podjetja odvzem dovoljenja v skladu s členom 8;

(d)       začasno ali stalno prepoved opravljanja upravnih funkcij v investicijskih podjetjih za katerega koli člana uprave investicijskega podjetja ali katero koli drugo odgovorno fizično osebo;

(da)     začasno prepoved za investicijsko podjetje, ki je član ali udeleženec organiziranega trga, MTF ali OTF;

(e)       v primeru pravne osebe upravne denarne kazni do 15 % celotnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba podružnica matičnega podjetja, se upošteva celotni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranega računovodskega izkaza končnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu;

(f)        v primeru fizične osebe upravne denarne kazni v višini do 10 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na datum začetka veljavnosti te direktive;

(g)       upravne denarne kazni v višini do desetkratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti.

▌

2a.      Države članice lahko pristojne organe pooblastijo za nalaganje dodatnih oblik sankcij ali za nalaganje sankcij, ki presegajo zneske iz točk (e), (f) in (g) v odstavku 2, pod pogojem da so te skladne s členom 76.

2b.      Države članice pooblastijo pristojne organe za nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij za kršitve te direktive in Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], ki niso določene v odstavku 1.

Člen 76

Učinkovita uporaba sankcij

1.        Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki vključujejo:

(a)       resnost in trajanje kršitve;

(b)       stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)       finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d)       pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)       izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)        raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(g)       prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

2.        ESMA do [...][68]* izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih kazni.

2a.      Ta člen ne posega v pristojnosti pristojnih organov glede sprožitve kazenskega postopka ali naložitve kazenske sankcije v skladu z nacionalno zakonodajo. Pri določanju vrste in oblike dodatnih upravnih sankcij se upoštevajo vse naložene kazenske sankcije.

Člen 77

Poročanje o kršitvah

1.        Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah določb Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] in nacionalnih določb za izvajanje te direktive pristojnim organom.

Ti mehanizmi določajo vsaj:

(a)       postopke za prejem poročil in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)       ustrezno zaščito uslužbencev v finančnih institucijah, ki prijavijo kršitve znotraj finančne institucije, vključno z anonimnostjo, če je potrebno;

(c)       varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.

2.        Države članice od institucij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi bodo uslužbenci prek posebnega kanala interno poročali o kršitvah.

2a.      Zaposleni osebi se s pravili o zaupnosti ne prepreči, da prijavi kršitve v finančni instituciji. Vse informacije, ki prispevajo k dokazovanju kršitve v finančni instituciji, ne štejejo več kot zaupne in dobronamerno razkritje teh informacij ne pomeni nobene odgovornosti osebe, ki jih razkrije.

▌

Člen 79

Pravica do pritožbe

1.        Države članice zagotovijo, da je kakršna koli odločitev, sprejeta v skladu z določbami Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] ali v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, ustrezno obrazložena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica do pritožbe na sodišču  se uporablja tudi, če v šestih mesecih po predložitvi zahtevka za pridobitev dovoljenja, v katerem so navedene vse potrebne informacije, ni sprejeta nobena odločitev v zvezi z njim.

2.        Države članice določijo, da lahko eno ali več naslednjih teles, kakor določa nacionalno pravo, v interesu potrošnikov in v skladu z nacionalnim pravnim redom pred sodiščem ali pristojnim upravnim organom sproži tudi postopek za zagotovitev, da Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR] in nacionalne določbe za izvajanje te direktive uporabljajo:

(a)       javna telesa ali njihovi zastopniki;

(b)       potrošniške organizacije, ki imajo legitimen interes za zaščito potrošnikov;

(c)       poklicne organizacije, ki imajo legitimen interes za ukrepanje za zaščito svojih članov.

Člen 80

Izvensodni mehanizem za pritožbe vlagateljev

1.        Države članice zagotovijo vzpostavitev učinkovitih pritožbenih postopkov in postopkov pravnega varstva za izvensodno poravnavo potrošniških sporov v zvezi z opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja, z uporabo obstoječih teles, kjer je ustrezno. Države članice zagotovijo tudi, da vsa investicijska podjetja upoštevajo enega ali več teh organov, ki izvajajo pritožbene postopke in uporabljajo druga pravna sredstva.

2.        Države članice zagotovijo, da ti organi dejavno sodelujejo z nasprotnimi strankami v drugih državah članicah pri reševanju čezmejnih sporov.

3.        Pristojni organi uradno obvestijo organ ESMA o postopkih za pritožbe in reševanje sporov iz odstavka 1, ki so na voljo v okviru njihove pristojnosti.

ESMA objavi seznam vseh izvensodnih mehanizmov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

Člen 81

Poklicna skrivnost

1.        Države članice zagotovijo, da pristojne organe, vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, ali subjekte, na katere so prenesene naloge v skladu s členom 69(2), ter revizorje in izvedence, ki jih zadolžijo pristojni organi, zavezuje obveznost poklicne molčečnosti. Ne razširjajo nobene zaupne informacije, ki jo lahko prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posameznih investicijskih podjetij, upravljavcev trga, organiziranih trgov ali katerih koli drugih oseb ni mogoče prepoznati, brez poseganja v zahteve nacionalnega kazenskega prava ali druge določbe te direktive ali Uredbe št. …/… [MiFIR].

2.        Če je bil zoper investicijsko podjetje, upravljavca trga ali organizirani trg uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, razširijo v civilnem ali gospodarskem postopku, če je to potrebno za izvajanje postopka.

3.        Brez poseganja v zahteve nacionalnega kazenskega prava lahko pristojni organi, telesa ali fizične ali pravne osebe, razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to direktivo ali Uredbo št. …/… [MiFIR], te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij, v primeru pristojnih organov v okviru področja uporabe te direktive ali Uredbe št. …/… [MiFIR] ali v primeru drugih organov, teles ali fizičnih ali pravnih oseb za namen, za katerega so jim bile take informacije posredovane in/ali v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki se specifično nanašajo na izvajanje teh funkcij. Vseeno lahko organ, ki prejme informacije, te informacije uporabi za druge namene, če pristojni organ ali drugi organ, telo ali oseba, ki posreduje informacije, privoli v to.

4.        Za vse zaupne informacije, ki so sprejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR], veljajo pogoji poklicne skrivnosti iz tega člena. Ne glede na to ta člen pristojnim organom ne preprečuje, da bi izmenjevali ali posredovali zaupne informacije v skladu s to direktivo ali Uredbo št. …/… [MiFIR] in drugimi direktivami ali uredbami, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, KNPVP, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, organizirane trge ali upravljavce trga ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je informacije sporočila.

5.        Ta člen pristojnim organom ne preprečuje, da bi v skladu z nacionalnim pravnim redom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki niso bile prejete s strani pristojnega organa druge države članice.

Člen 82

Odnosi z revizorji

1.        Države članice predvidijo vsaj, da ima katera koli oseba, pooblaščena v smislu Osme direktive Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 o dovoljenjih za osebe, pooblaščene za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin[69], ki v investicijskem podjetju opravlja nalogo, opisano v členu 51 Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1987 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb[70], členu 37 Direktive 83/349/EGS ali členu 73 Direktive 2009/65/ES , ali katero koli drugo nalogo, ki jo predpisuje zakonodaja, dolžnost, da nemudoma poroča pristojnim organom o katerem koli dejstvu ali odločitvi v zvezi s tem podjetjem, s katerim se je ta oseba seznanila pri opravljanju te naloge in ki lahko:

(a)       predstavlja pomembno kršitev zakonov in drugih predpisov, ki določajo pogoje, ki veljajo za pridobitev dovoljenja ali ki specifično veljajo za opravljanje dejavnosti investicijskih podjetij;

(b)       škodljivo vplivajo na kontinuirano delovanje investicijskega podjetja;

(c)       vodijo k zavrnitvi potrditve računovodskih izkazov ali k izrazu pridržkov.

Ta oseba ima tudi dolžnost, da poroča o morebitnih dejstvih in odločitvah, s katerim se seznani pri opravljanju nalog iz prvega pododstavka v podjetju s tesnimi povezavami z investicijskim podjetjem, v kateri oseba opravlja svojo nalogo.

2.        Dobroverno razkritje katerega koli dejstva ali odločitve iz odstavka 1 pristojnim oblastem s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 84/253/EGS, ne predstavlja kršitve katere koli pogodbene ali pravne omejitve glede razkritja informacij in zaradi njega take osebe ne postanejo na noben način odgovorne.

POGLAVJE II

SODELOVANJE MED PRISTOJNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC IN Z ORGANOM ESMA

Člen 83

Obveznost sodelovanja

1.        Pristojni organi različnih držav članic med seboj sodelujejo, kadar koli je to potrebno za namen opravljanja njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR], pri čemer uporabljajo svoja pooblastila iz te direktive ali Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] ali iz nacionalne zakonodaje.

Pristojni organi nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic. Zlasti si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri morebitnih preiskovalnih ali nadzornih dejavnostih.

Da bi države članice poenostavile in pospešile sodelovanje in zlasti izmenjavo informacij, imenujejo en sam pristojni organ kot kontaktno točko za namene te direktive in Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR]. Države članice Komisiji, organu ESMA in drugim državam članicam sporočijo imena organov, imenovanih za sprejemanje zahtev za izmenjavo informacij ali sodelovanje v skladu s tem odstavkom. ESMA objavi seznam teh organov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

2.        Ko ob upoštevanju položaja trgov vrednostnih papirjev v državi članici gostiteljici upravljanje organiziranega trga, MTF ali OTF , ki ima vzpostavljeno ureditev v državi članici gostiteljici, postane znatnega pomena za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, pristojni organi organiziranega trga matične države članice in države članice gostiteljice vzpostavijo ustrezno ureditev sodelovanja.

3.        Države članice sprejmejo potrebne administrativne in organizacijske ukrepe za omogočanje pomoči iz odstavka 1.

Pristojni organi lahko uporabijo svoja pooblastila za namen sodelovanja tudi v primerih, ko preiskovano ravnanje ne predstavlja kršitve katere koli od določb, ki veljajo v zadevni državi članici.

4.        Če ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da na ozemlju druge države članice prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki so v nasprotju z določbami te direktive ali Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR], in jih izvajajo subjekti, ki niso pod njegovim nadzorom, o tem na kar se da specifičen način uradno obvesti pristojni organ druge države članice in organ ESMA. Obveščeni pristojni organ ustrezno ukrepa. O izidu ukrepanja in, kolikor je mogoče, o pomembnih vmesnih dogajanjih obvesti pristojni organ, ki je poslal obvestilo, in organ ESMA. Ta odstavek ne posega v pristojnosti pristojnega organa, ki je poslal obvestilo.

5.        Brez poseganja v odstavka 1 in 4 pristojni organi sporočijo organu ESMA in drugim pristojnim organom podatke o:

(a)       zahtevah po zmanjšanju velikosti pozicije ali izpostavljenosti v skladu s členom 72(1)(f);

(b)       kakršni koli omejitvi zmožnosti, da osebe sklenejo posel z instrumentom v skladu s členom 72(1)(g).

Obvestilo mora, kadar je ustrezno, vključevati podrobne podatke o zahtevi iz člena 72(1)(f), vključno z istovetnostjo osebe ali oseb, na katere je bilo naslovljeno, in razloge zanjo ter namen omejitev, uvedenih v skladu s členom 72(1)(g), vključno z zadevno osebo ali skupino oseb, finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo, količinskimi ukrepi ali pragi, kot je največje število pogodb, ki jih lahko sklenejo osebe, ali neporavnanih pozicij, preden je dosežena zgornja meja, kakršnimi koli izjemami v zvezi s tem in razlogi zanje.

Obvestilo se pošlje najmanj 24 ur pred nameravanim začetkom veljavnosti ukrepov. Kadar ni mogoče upoštevati 24-urnega roka, lahko pristojni organ obvestilo izjemoma pošlje manj kot 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepa.

Pristojni organ države članice, ki prejme obvestilo v skladu s tem odstavkom, lahko sprejme ukrepe v skladu s členom 72(1)(f) ali (g), kadar je ugotovljeno, da je ukrep potreben za dosego cilja drugega pristojnega organa. Kadar namerava pristojni organ sprejeti ukrepe, prav tako pošlje obvestilo v skladu s tem odstavkom.

Kadar ukrep iz točke (a) ali (b) zadeva energetske proizvode na debelo, pristojni organ obvesti tudi Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 713/2009.

6.        Pristojni organi bi morali v zvezi z emisijskimi kuponi sodelovati z javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad promptnimi in avkcijskimi trgi, ter pristojnimi organi, upravljavci registrov in drugimi javnimi organi, pristojnimi za nadzor skladnosti v skladu z Direktivo 2003/87/ES, da se tem organom zagotovi celovit pregled nad trgi emisijskih kuponov.

7.        Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov po posvetovanju z ESMA v skladu s členom 94 v zvezi z  ukrepi za uvedbo meril, po katerih se za poslovanje organiziranega trga v državi članici gostiteljici lahko šteje, da je znatnega pomena za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici.

8.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za ureditev sodelovanja iz odstavka 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...][71]*.*.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 84

Sodelovanje med pristojnimi organi pri dejavnostih nadzora, preverjanjih na kraju samem ali preiskavah

1         Pristojni organ ene države članice lahko zahteva sodelovanje pristojnega organa druge države članice pri nadzorni dejavnosti ali preverjanju na kraju samem ali preiskavi. V primeru investicijskih podjetij, ki so oddaljeni člani organiziranega trga, se lahko pristojni organ organiziranega trga odloči, da se obrne neposredno nanje, pri čemer v skladu s tem obvesti pristojni organ matične države članice oddaljenega člana.

Če pristojni organ prejme zahtevo v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo, v okviru svojih pooblastil:

(a)       sam opravi preverjanje ali preiskavo; organu, ki da zahtevo, omogoči opravljanje preverjanja ali preiskave;

(b)       revizorjem ali izvedencem omogoči, da opravijo preverjanje ali preiskavo.

2.        Da bi se nadzorne prakse poenotile, ima ESMA možnost sodelovanja pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, tudi pri dejanskih preverjanjih ali preiskavah na kraju samem, ki jih skupaj izvajajo dva ali več pristojnih organov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanju na kraju samem in preiskavah.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do […][72]*. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se za pristojne organe pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje pri dejavnostih nadzora, preverjanju na kraju samem in preiskavah.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 85

Izmenjava informacij

1.        Pristojni organi držav članic, imenovani za kontaktne točke za namene te direktive in Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] v skladu s členom 83(1), si takoj medsebojno posredujejo informacije, potrebne za namene opravljanja dolžnosti pristojnih organov, imenovanih v skladu s členom 69(1), iz določb, sprejetih v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR].

Pristojni organi, ki si izmenjujejo informacije z drugimi pristojnimi organi v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR], lahko pri posredovanju informacij navedejo, da te informacije ne smejo biti razkrite brez njihovega izrecnega privoljenja, pri čemer se lahko take informacije izmenjajo samo za namene, za katere so ti organi dali privoljenje.

2.        Pristojni organ, imenovan kot kontaktna točka, lahko posreduje informacije, prejete v skladu z odstavkom 1 ter členoma 82 in 92, organom iz člena 74. Ti jih ne smejo posredovati drugim telesom ali fizičnim ali pravnim osebam brez izrecne privolitve pristojnega organa, ki jim jih je razkril, in jih lahko posredujejo samo za namene, za katere jim je ta organ dal privolitev, razen v utemeljenih okoliščinah. V tem zadnjem primeru kontaktna točka takoj obvesti kontaktno točko, ki je informacije poslala.

3.        Organi iz člena 74 ter druga telesa ali fizične in pravne osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu z odstavkom 1 tega člena ali v skladu s členoma 82 in 92, lahko te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti, zlasti:

(a)       za preverjanje, da so pogoji, ki veljajo za začetek poslovanja investicijskih podjetij, izpolnjeni, in za omogočanje spremljanja vodenja tega poslovanja na nekonsolidiran ali konsolidiran način, zlasti glede na zahteve v zvezi s kapitalsko ustreznostjo iz Direktive 93/6/EGS, administrativne in računovodske postopke ter mehanizme notranje kontrole;

(b)       za spremljanje pravilnega delovanja mest trgovanja;

(c)       za nalaganje sankcij;

(d)       pri upravnih pritožbah proti odločitvam pristojnih organov;

(e)       v sodnih postopkih, sproženih v skladu s členom 79;

(f)        pri izvensodnem mehanizmu za pritožbe vlagateljev iz člena 80.

4.          ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za izmenjavo informacij.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...][73]*.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.        Niti ta člen niti člena 81 ali 92 pristojnemu organu ne preprečujejo, da ESMA, Evropskemu odboru za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB), centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim organom, ter, kjer je ustrezno, drugim javnim organom oblasti, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, namenjene opravljanju njihovih nalog; niti se takim organom ali telesom ne prepreči, da bi pristojnim organom posredovali takšne informacije, ki jih ti morda potrebujejo za opravljanje funkcij iz te direktive ali Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR].

Člen 86

Zavezujoče posredovanje

1.        Pristojni organi lahko obvestijo organ ESMA o primerih, ko je bila zahteva, ki se nanaša na spodaj navedeno, zavrnjena ali se nanjo ni odzvalo v razumnem roku:

(-a)     (-a) sodelovanje, kot določa člen 83;

(a)       izvedbo nadzornega pregleda, preverjanja na kraju samem ali preiskave, kot določa člen 84; izmenjavo informacij, kot določa člen 85.

1a       Pristojni organi lahko organu ESMA predložijo tudi primere, ko se pristojni organ ne strinja s postopki ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice v zvezi s katero koli določbo iz te direktive ali Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR].

2.        V primerih iz odstavka 1  lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, brez poseganja v možnosti, da se odkloni ukrepanje na zahtevo po informacijah, predvideno v členu 87, in v možnosti, da ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 87

Zavrnitev sodelovanja

Pristojni organ lahko zavrne izpolnitev zahtev za sodelovanje pri opravljanju preiskave, preverjanja na kraju samem ali nadzorne dejavnosti iz člena 88 ali za izmenjavo informacij iz člena 85 samo, če:

(-a)     bi lahko taka preiskava, preverjanje na kraju samem, nadzorna dejavnost ali izmenjava informacij škodljivo vplivali na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice;

(a)       so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in osebami;

(b)       je bila v naslovljeni državi članici v zvezi z istimi osebami in istimi dejanji že izrečena pravnomočna sodba.

V primeru take zavrnitve pristojni organ v skladu s tem uradno obvesti pristojni organ, ki je vložil zahtevo, in organ ESMA, pri čemer navede čim podrobnejše informacije.

Člen 88

Posvetovanje pred izdajo dovoljenja

1.        Posvetovanje s pristojnimi organi drugih zadevnih držav članic se opravi pred izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju, ki je eno od naslednjega  :

(a)       je hčerinsko podjetje investicijskega podjetja ali kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici; je hčerinsko podjetje matičnega podjetja investicijskega podjetja ali kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b)       ga obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo investicijsko podjetje ali kreditno institucijo v drugi državi članici.

2.        Posvetovanje s pristojnim organom države članice, odgovornim za nadzor nad kreditnimi institucijami ali zavarovalnicami, se opravi pred izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju, ki:

(a)       je hčerinsko podjetje kreditne institucije ali zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Evropski uniji ; je hčerinsko podjetje matičnega podjetja kreditne institucije ali zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Evropski uniji ;

(b)       ga obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v Evropski uniji .

3.        Ustrezni pristojni organi iz odstavkov 1 in 2 se zlasti posvetujejo med seboj pri ocenjevanju primernosti delničarjev ali družbenikov ter ugleda in izkušenj oseb, ki dejansko vodijo poslovanje v zvezi z vodenjem drugega subjekta v isti skupini. Izmenjajo si vse informacije o primernosti delničarjev ali družbenikov ter ugleda in izkušenj oseb, ki dejansko vodijo poslovanje, ki so pomembne za druge vpletene pristojne organe pri izdajanju dovoljenj ter pri stalnem ocenjevanju usklajenosti s pogoji poslovanja.

4.          ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se oblikujejo standardni obrazci, predloge in postopki za posvetovanje z drugimi pristojnimi organi pred izdajo dovoljenja.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...][74]*.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 89

Pooblastila držav članic gostiteljic

1.        Države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organ  za statistične namene zahteva, da mu vsa investicijska podjetja s podružnicami na njihovih ozemljih periodično poročajo o dejavnosti teh podružnic.

2.        Pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s to direktivo države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organ  od podružnic investicijskih podjetij zahteva, da zagotovijo informacije, potrebne za spremljanje njihove skladnost s standardi, ki jih določi država članica gostiteljica in ki se zanje uporabljajo v primerih iz člena 37(8). Te zahteve ne smejo biti strožje kot tiste, ki jih za spremljanje njihove skladnosti z istimi standardi iste države članice nalagajo družbam s sedežem na njihovem ozemlju.

Člen 90

Previdnostni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice gostiteljice

1.        Če ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za prepričanost, da investicijsko podjetje, ki na njenem ozemlju svobodno opravlja storitve, krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, ali da investicijsko podjetje, ki ima na njenem ozemlju podružnico, krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, glede česar pristojni organ države članice gostiteljice nima pooblastil, glede teh odkritij opozori pristojni organ matične države članice.

Če investicijsko podjetje kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, velja naslednje:

(a)       pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar vključuje možnost preprečevanja investicijskim podjetjem kršiteljem, da bi začela s katerimi koli novimi posli na njihovem ozemlju. Komisija in organ ESMA se nemudoma obvestita o takih ukrepih; ter

(b)       poleg tega lahko pristojni organ države članice gostiteljice o zadevi obvesti organ ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.        Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da investicijsko podjetje s podružnico na njenem ozemlju krši zakonske ali podzakonske določbe, sprejete v tej državi v skladu s tistimi določbami te direktive, ki dajejo pooblastila pristojnim organom države članice gostiteljice, ti organi od zadevnega investicijskega podjetja zahtevajo, da preneha s svojim nezakonitim ravnanjem.

Če zadevno investicijsko podjetje ne uredi potrebnega, pristojni organi države članice gostiteljice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da zadevno investicijsko podjetje preneha s svojim nezakonitim ravnanjem. O naravi teh ukrepov se posreduje sporočilo pristojnim organom matične države članice.

Če investicijsko podjetje kljub ukrepom, ki jih sprejme država članica gostiteljica, še naprej krši zakonske ali podzakonske določbe iz prvega pododstavka, ki veljajo v državi članici gostiteljici, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se zaščiti vlagatelje in pravilno delovanje trgov. Komisija in organ ESMA se nemudoma obvestita o takih ukrepih.

Poleg tega lahko pristojni organ države članice gostiteljice o zadevi obvesti organ ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.        Če ima pristojni organ države članice gostiteljice organiziranega trga, MTF ali OTF  jasne in dokazljive razloge za prepričanje, da tak organiziran trg, MTF ali OTF  krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, na te ugotovitve opozori pristojni organ matične države članice organiziranega trga ali MTF ali OTF  .

Če navedeni organizirani trg ali MTF, kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se zaščiti vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar zajema možnost preprečitve navedenemu organiziranemu trgu ali MTF, da bi svojo ureditev dal na razpolago oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v državi članici gostiteljici. Komisija in organ ESMA se nemudoma obvestita o takih ukrepih.

Poleg tega lahko pristojni organ države članice gostiteljice o zadevi obvesti organ ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.        Morebitni ukrep, sprejet v skladu z odstavki 1, 2 ali 3, ki zajema sankcije ali omejitve dejavnosti investicijskega podjetja ali organiziranega trga, mora biti ustrezno obrazložen, zadevno investicijsko podjetje ali organizirani trg pa je treba o njem obvestiti.

Člen 91

Sodelovanje in izmenjava informacij z organom ESMA v okviru evropskega sistema finančnega nadzora, ter z evropskim sistemom centralnih bank

-1a.     Pristojni organi, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, sodelujejo v zaupanju in polnem medsebojnem spoštovanju, predvsem, ko zagotavljajo tok ustreznih in zanesljivih informacij med seboj in drugimi stranmi evropskega sistema finančnega nadzora v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji.

1.        Pristojni organi sodelujejo z organom ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.        Pristojni organi nemudoma zagotovijo organu ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in Uredbe (EU) št. …/… [MiFIR] in v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 in po potrebi centralnim bankam iz evropskega sistema centralnih bank zagotovijo vse ustrezne informacije za izvajanje njihovih nalog.

Člen 91a

Varovanje podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te direktive in Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR], ki jo izvajajo države članice, uporabljajo pristojni organi določbe iz Direktive 95/46/ES in nacionalna pravila za njeno izvajanje. Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te direktive in Uredbe (EU) št. .../... [MiFIR], ki jo izvaja ESMA, upošteva le-ta določbe iz Direktive (ES) št. 45/2001.

Člen 91b

Svetovalni odbor ESMA za visokofrekvenčno trgovanje

ESMA do 30. junija 2014 ustanovi svetovalni odbor nacionalnih strokovnjakov, ki določijo, katere oblike visokofrekvenčnega trgovanja bi utegnile pomeniti tržno manipulacijo, zato da:

(a)       ESMA izboljša svoje poznavanje visokofrekvenčnega trgovanja, ter

(b)       oblikujejo seznam ravnanja pri tovrstnem trgovanju, kjer gre za zlorabo, na primer slepljenje (spoofing), kopičenje kvot (quote stuffing) in plastenje (layering), za namene člena 5(1a) Uredbe (EU) št. …/… [MAR].

Člen 91c

Svetovalni odbor ESMA za tehnologijo, ki je v rabi na finančnih trgih

ESMA do 30. junija 2014 ustanovi svetovalni odbor nacionalnih strokovnjakov, ki določijo, kateri razvojni dosežki na področju tehnologije bi na trgih lahko prestavljali tržno zlorabo ali tržno manipulacijo, zato da:

(a)       se pri organu ESMA poveča poznavanje strategij trgovanja, povezanih z novimi tehnologijami, in njihovih možnosti za zlorabo,

(b)       se jih doda na seznam zlorab, ki so bile že opredeljene in se posebej nanašajo na strategije visokofrekvenčnega trgovanja, ter

(c)       se oceni učinkovitost pristopov obravnave tveganj, povezanih z vsemi novimi praksami trgovanja, ki jih uporabljajo različna mesta trgovanja.

ESMA po opravljeni analizi iz točke (c) iz prvega odstavka pripravi dodatne smernice za najboljše prakse za vse finančne trge v EU.

POGLAVJE III

SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 92

Izmenjava informacij s tretjimi državami

1.        Države članice in ESMA v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko sklenejo sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav, samo, če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne molčečnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 81. Taka izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

Posredovanje  osebnih podatkov tretji državi s strani države članice  v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES.

ESMA posreduje osebne podatke tretji državi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 45/2001.

Države članice in ESMA lahko sklenejo tudi sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij z organi, telesi in fizičnimi ali pravnimi osebami tretjih držav, odgovornimi za:

(a)       nadzor nad kreditnimi institucijami, drugimi finančnimi institucijami, zavarovalnicami in nadzor nad finančnimi trgi;

(b)       likvidacijo in stečaj investicijskih podjetij in druge podobne postopke;

(c)       izvajanje obveznih revizij računovodskih izkazov investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij, kreditnih institucij in zavarovalnic v okviru opravljanja svojih nadzornih funkcij ali za upravljanje odškodninskih shem v okviru opravljanja svojih funkcij;

(d)       nadzor nad telesi, udeleženimi pri likvidaciji in stečaju investicijskih podjetij in pri drugih podobnih postopkih;

(e)       nadzor nad osebami, zadolženimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov zavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij;

(f)        nadzor nad osebami, ki so aktivne na trgu emisijskih kuponov, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi.

Sporazumi o sodelovanju iz tretjega pododstavka se lahko sklenejo le, če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne molčečnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 81. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog teh organov ali teles ali fizičnih ali pravnih oseb. Če sporazum o sodelovanju vključuje prenos osebnih podatkov s strani države članice, mora biti v skladu s Poglavjem IV Direktive 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001, če je organ ESMA udeležen pri prenosu.

2.        Če informacije izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecne privolitve pristojnih organov, ki so jih posredovali, in kadar je ustrezno, se lahko razkrijejo izključno za namene, za katere ti organi dajo svojo privolitev. Ista določba se uporablja za informacije, ki jih posredujejo pristojni organi tretje države.

NASLOV VII

POGLAVJE 1

DELEGIRANI AKTI

▌Člen 94

Izvajanje pooblastila

1.        Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji dodeli pod pogoji iz tega člena.

2.        2.        Pooblastilo iz členov 2(3), 4(2)(1), (3), (11), (12) in (27) do (33d), 13(1), 16(12), 17(6), 23(3), 24(8), 25(6), 27(7), 28(3), 30(5), 32(3), 35(8), 44(4), 51(7), 52(6), 53(4), 60(5), 66(6) in (7), 67(7) in (8), 67a(3) in (6), 68(5) in 83(7) se dodeli za nedoločen čas od …[75]*.

3.        Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 2(3), 4(1), (3), (11), (12) in (27) do (33d), 13(1), 16(12), 17(6), 23(3), 24(8), 25(6), 27(7), 28(3), 30(5), 32(3), 35(8), 44(4), 51(7), 52(6), 53(4), 60(5), 66(6) in (7), 67(7) in (8), 67a(3) in (6), 68(5) ali člena 83(7). Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4.        Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.        Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(3), 4(1), (3), (11), (12) in (27) do (33d), 13(1), 16(12), 17(6), 23(3), 24(8), 25(6), 27(7), 28(3), 30(5), 32(3), 35(8), 44(4), 51(7), 52(6), 53(4), 60(5), 66(6) in (7), 67(7) in (8), 67a(3) in (6), 68(5) ali 83(7), začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet v obdobju treh mesecev od uradne obvestitve o tem aktu Evropskega parlamenta in Sveta zoper delegirani akt ne ugovarjata ali če Evropski parlament in Svet pred potekom tega obdobja obvestita Komisijo, da zoper akt ne bosta ugovarjala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za tri mesece.

POGLAVJE 2

Izvedbeni akti

Člen 95

Postopek z odborom

1.        ▌Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES[76]. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011[77].

2.        Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ▌.

POGLAVJE 3

KONČNE DOLOČBE

Člen 96

Poročila in revizija

1.        Pred [...][78]* Komisija po posvetovanju z organom ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

(a)       delovanju organiziranih sistemov trgovanja z upoštevanjem nadzornih izkušenj, ki so si jih pridobili pristojni organi, številu OTF v EU, ki so pridobili dovoljenje, in njihovega tržnega deleža, v katerem zlasti preveri, ali je treba opredelitev pojma OTF kakor koli prilagoditi in ali je nabor instrumentov, zajetih v kategoriji OTF, še vedno ustrezen;

(b)       delovanju režima za zagonske trge MSP z upoštevanjem števila MTF, ki so registrirani kot zagonski trgi MSP, števila izdajateljev, prisotnih na njih, in zadevnega obsega trgovanja;

(c)       učinku zahtev glede avtomatiziranega in visokofrekvenčnega trgovanja;

(d)       izkušnjah z mehanizmom za prepoved določenih produktov ali praks ob upoštevanju podatka, kolikokrat so bili ti mehanizmi sproženi, in njihovih učinkov;

(e)       učinku izvajanja oziroma učinku omejitev in pregledov pozicij na likvidnost, zlorabe trga in pravilno oblikovanje cen ter pogoje za poravnavo na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(f)        delovanju sistema stalnih informacij, vzpostavljenega v skladu z naslovom V, zlasti o razpoložljivosti kakovostnih informacij po trgovanju v konsolidirani obliki, ki zajemajo celoten trg v vseh razredih sredstev v skladu s standardi glede prijaznosti za uporabnika po razumni ceni;

(fa)     vplivu preglednosti na pristojbine, provizije in nedenarne koristi in zahteve za njihov prenos klientom tako znotraj držav članic kot v čezmejnih transakcijah.

Člen 96a

Osebje in sredstva organa ESMA

ESMA do ...[79]* oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR], in predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Člen 97

Prenos

1.        Države članice do [...][80]* sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 5, 7, 9, 10, 13 do 25, 27 do 32, 34 do 37, 39, 41 do 46, 48, 51 do 54, 59 do 69a, 71 do 77, 79, 80, 83, 84, 85, 87 do 90, 92 do 99 ter prilogama I in II [seznam vseh členov, ki so bili znatno spremenjeni v primerjavi z Direktivo 2004/39/ES]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

Države članice izvajajo te ukrepe od [...][81]*, razen določb, s katerimi se prenaša člen 67(2) in se začnejo izvajati [...][82]*.

2.        Države članice Komisiji in organu ESMA sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 98

Razveljavitev

Direktiva 2004/39/ES, kot je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IIa, se razveljavi z učinkom od [...]*, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive 2004/39/ES v nacionalno pravo, določenih v delu B.

Sklicevanja na Direktivo 2004/39/ES ali Direktivo 93/22/EGS se štejejo za sklicevanja na to direktivo ali Uredbo (EU) št. …/… [MiFIR] in se jih tolmači v skladu s korelacijskimi tabelami v delih A in B Priloge IIb.

Sklicevanja na pojme ali člene iz Direktive 2004/39/ES ali Direktive 93/22/EGS se štejejo za sklicevanja na ustrezne pojme, opredeljene v tej direktivi, ali člene te direktive.

Člen 98a

Predlog spremembe Direktive 98/26/ES

Direktiva 98/26/ES se spremeni:

V členu 1 se doda naslednji pododstavek:

„Ta uredba se ne uporablja za emisijske kupone, ki jih sestavljajo katere koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti⁺.

______________

⁺ UL L 275, 25.10.2003, str. 32.“

Člen 99

Prehodne določbe

▌Podjetja iz tretjih držav lahko ▌opravljajo storitve in posle prek svojih podružnic v državah članicah v skladu z nacionalnimi ureditvami eno leto po tem, ko Komisija skladno s členom 41(3) sprejme odločitev v zvezi z zadevno tretjo državo.

▌

Člen 100

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 101

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament                                   Za Svet

predsednik                                                       predsednik

PRILOGA I

SEZNAM STORITEV IN POSLOV TER FINANČNIH INSTRUMENTOV

Oddelek A

Investicijske storitve in posli

(1)       sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti;

(2)       izvrševanje naročil za račun strank;

(3)       poslovanje za svoj račun;

(4)       upravljanje portfeljev;

(5)       investicijsko svetovanje;

(6)       izvedba prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(7)       plasiranje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa;

(8)       upravljanje večstranskih sistemov trgovanja (MTF);

▌

(10)     upravljanje organiziranih trgovalnih sistemov (OTF).

Oddelek B

Pomožne storitve

(-1a)   hramba in upravljanje finančnih instrumentov v imenu strank, ki vključuje tudi skrbništvo in sorodne storitve, kakršne so upravljanje gotovine in zavarovanja;

(1)       odobravanje posojil vlagatelju, da bi ta lahko opravil enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je družba, ki odobri posojilo, vpletena v posel;

(2)       svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združevanji in nakupi podjetij;

(3)       menjalniške storitve, če so povezane z opravljanjem investicijskih storitev;

(4)       investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti;

(5)       storitve v zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(6)       investicijske storitve in posli ter pomožne storitve vrst, zajetih v oddelek A ali B Priloge I, ki zadevajo osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov iz točk (5), (6), (7) in (10) oddelka C – če so povezane z opravljanjem investicijskih ali pomožnih storitev.

Oddelek C

Finančni instrumenti

(1)       prenosljivi vrednostni papirji;

(2)       instrumenti denarnega trga;

(3)       enote kolektivnih naložbenih podjemov;

(4)       opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z vrednostnimi papirji, valutami, obrestnimi merami ali donosi ali drugi izvedeni finančni instrumenti, finančni indeksi ali finančni ukrepi, ki jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini;

(5)       opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom, ki morajo biti poravnani v gotovini ali so lahko poravnani v gotovini po izbiri ene od strank (drugače kot zaradi neizpolnitve obveznosti ali drugega razloga za prenehanje);

(6)       opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom, za katere ni predvidena fizična poravnava, pod pogojem, da so predmet trgovanja na organiziranem trgu, OTF ali MTF;

(6a)     zavarovalne pogodbe, ki so vezane na instrumente, povezane z naložbami;

(7)       opcije, standardizirane terminske pogodbe, menjalni posli, terminske pogodbe in katere koli druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom, ki se lahko poravnajo fizično in sicer niso navedene pod C.6 in nimajo komercialnih namenov ter imajo značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, ob upoštevanju, ali se, med drugim, obračunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinških hiš ali so predmet rednih pozivov k doplačilu;

(8)       izvedeni finančni instrumenti za prenos kreditnih tveganj;

(9)       finančne pogodbe na razlike;

(10)     opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s spremenljivkami ozračja, prevoznimi stroški, emisijskimi kuponi ali stopnjami inflacije ali drugi uradni ekonomskimi statistični podatki, ki morajo biti poravnani v gotovini ali se lahko poravnajo v gotovini po izbiri ene od strank (drugače kot zaradi neizpolnitve obveznosti ali drugega razloga za prenehanje), ter katera koli druga pogodba na izvedene finančne instrumente v zvezi s sredstvi, pravicami, obveznostmi, indeksi in ukrepi, ki sicer ni navedena v tem oddelku in ki ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, ob upoštevanju, ali so, med drugim, predmet trgovanja na organiziranem trgu, OTF ali MTF, se obračunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinških hiš ali so predmet rednih pozivov k doplačilu;

(11)     Emisijski kuponi, ki jih sestavljajo katere koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES (sistem trgovanja z emisijami);

(11a)   dodatne specifikacije v zvezi s točkama (7) in (10).

1.        Za namen točke (7) se šteje, da ima pogodba, ki ni promptna pogodba v smislu odstavka 2 in ni zajeta v odstavku 4, značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov in nima komercialnega namena, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)       izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(i)       z njo se trguje v sistemu trgovanja v tretji državi, ki opravlja podobno funkcijo kot organizirani trg, MTF ali OTF;

(ii)      izrecno je navedeno, da se z njo trguje na organiziranem trgu, MTF, OTF ali v sistemu trgovanja tretje države, ali da se zanjo uporabljajo pravila organiziranega trga, MTF, OTF ali sistema trgovanja tretje države;

(iii)     izrecno je navedeno, da je enakovredna pogodbi, s katero se trguje na organiziranem trgu, MTF, OTF ali v sistemu trgovanja tretje države;

(b)       pogodbo poravna klirinška družba ali drug subjekt, ki opravlja enake funkcije kot centralna nasprotna stranka, ali pa obstaja ureditev za plačilo ali zagotovitev kritja v zvezi s pogodbo;

(c)       pogodba je standardizirana, tako da so zlasti cena, serija, datum izročitve ali drugi pogoji določeni v glavnem na podlagi redno objavljenih cen, standardnih serij ali standardnih datumov izročitve.

2.        Promptna pogodba za namene odstavka 1 pomeni pogodbo o prodaji blaga, sredstva ali pravice v skladu s pogoji, pod katerimi je načrtovana izvedba izročitve v daljšem od naslednjih dveh časovnih obdobij:

(a)       dva trgovalna dneva;

(b)       čas, ki je na trgu splošno sprejet za to blago, sredstvo ali pravico kot standardni čas izročitve.

Vendar pa pogodba ni promptna pogodba, če ne glede na njene izrecne določbe med pogodbenima strankama obstaja dogovor, da se izročitev osnove odloži in se ne izvede v časovnem obdobju, navedenem v prvem pododstavku.

3.        Za namene točke (10) se šteje, da ima pogodba na izvedene finančne instrumente v zvezi z osnovo iz tega oddelka lastnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)       navedena pogodba se poravna v gotovini ali se lahko poravna v gotovini po izbiri ene ali več strank iz razlogov, ki ne vključujejo neplačila ali drugega dogodka za prenehanje;

(11a) Dodatne specifikacije v zvezi s točkama (7) in (10)

(b)       s pogodbo se trguje na organiziranem trgu, MTF ali OTF;

(c)       v zvezi s pogodbo so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1.

4.        Šteje se, da ima pogodba komercialen namen za namene točke (7) in da nima lastnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov za namene točk (7) in (10), če se sklene z upravljavcem ali upraviteljem oziroma jo sklene upravljavec ali upravitelj energetskega prenosnega omrežja, mehanizma izravnave za energijo ali cevovodnega omrežja in je nujna za ohranjanje ravnovesja med dobavo in porabo energije v danem času.

5.        Poleg pogodb na izvedene finančne instrumente vrste, navedene v točki (10), sodijo v točko (10), če so izpolnjena merila, določena tako v točki (10) kot tudi v odstavku 3, tudi pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s spodaj navedenim:

(a)       telekomunikacijska pasovna širina;

(b)       zmogljivost za shranjevanje blaga;

(c)       prenosne ali transportne zmogljivosti v zvezi z blagom, ne glede na to, ali so to kabelske, cevovodne ali druge zmogljivosti;

(d)       nadomestilo, kredit, dovoljenje, pravica ali podobno sredstvo, ki je neposredno povezano z dobavo, distribucijo ali porabo energije, pridobljene iz obnovljivih virov;

(e)       geološka, okoljska ali druga fizična spremenljivka;

(f)       katero koli drugo sredstvo ali pravica zamenljivega značaja (razen pravice do prejemanja storitve), ki ju je možno prenesti;

(g)       indeks ali merilo, povezano s ceno ali vrednostjo katerega koli sredstva, pravice, storitve ali obveznosti ali količino transakcij z le-temi.

Oddelek D

SEZNAM STORITEV SPODOČANJA PODATKOV

(1)       upravljanje sistema odobrenih objav;

(2)       upravljanje ponudnika stalnih informacij;

(3)       upravljanje mehanizma odobrenega poročanja.

PRILOGA II

PROFESIONALNE STRANKE ZA NAMEN TE DIREKTIVE

Profesionalna stranka je stranka, ki ima izkušnje, znanje in strokovnost, da lahko sama sprejema investicijske odločitve in pravilno oceni zadevna tveganja. Da bi se štela za profesionalno stranko, mora stranka izpolnjevati naslednja merila:

I. Kategorije strank, ki se štejejo za profesionalne stranke

Naslednje osebe bi se morale vse šteti za profesionalne stranke pri vseh investicijskih storitvah in poslih ter finančnih instrumentih za namene te direktive.

(1)       Subjekti, ki morajo pridobiti dovoljenje ali biti drugače ustrezno regulirani za delovanje na finančnih trgih. Spodnji seznam bi bilo treba razumeti, kot da zajema vse subjekte z dovoljenji, ki opravljajo značilne dejavnosti navedenih subjektov: subjekti, ki jim država članica v skladu z direktivo izda dovoljenje, subjekti, ki jim država članica izda dovoljenje ali jih regulira brez povezave z direktivo, in subjekti, ki jim izda dovoljenje ali jih regulira država nečlanica:

(a)       kreditne institucije;

(b)       investicijska podjetja;

(c)       druge pooblaščene ali regulirane finančne institucije;

(d)       zavarovalnice;

(e)       kolektivne naložbene sheme in družbe za upravljanje takih shem;

(f)        pokojninski skladi in družbe za upravljanje taki skladov;

(g)       trgovci z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

(h)       lokalni vlagatelji;

(i)        drugi institucionalni vlagatelji.

(2)       Velika podjetja, ki na ravni podjetja izpolnjujejo dve od naslednjih zahtev:

— bilančna vsota:	20 000 000 EUR
— neto promet:	40 000 000 EUR
— lastna finančna sredstva:	2 000 000 EUR

(3)       Nacionalne in regionalne vlade, vključno z javnimi telesi, ki upravljajo javni dolg na nacionalni ali regionalni ravni, centralne banke, mednarodne in nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, MDS, ECB, EIB in druge podobne mednarodne organizacije.

(4)       Drugi institucionalni vlagatelji, katerih glavna dejavnost je vlaganje v finančne instrumente, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo z listinjenjem sredstev ali drugimi posli financiranja.

Zgoraj navedeni subjekti se štejejo za profesionalne stranke. Vseeno jim mora biti dovoljeno, da zahtevajo neprofesionalno obravnavo, in investicijska podjetja lahko privolijo v zagotavljanje višje stopnje zaščite. Če je stranka investicijskega podjetja zgoraj navedeno podjetje, jo mora investicijsko podjetje pred opravljanjem storitev obvestiti, da se glede na informacije, s katerimi podjetje razpolaga, stranka šteje za profesionalno stranko in se bo tako obravnavala, razen če se podjetje in stranka dogovorita drugače. Podjetje mora stranko obvestiti tudi, da lahko zahteva spremembo pogojev pogodbe za zagotovitev višje stopnje zaščite.

Stranka, ki se jo šteje za profesionalno stranko, je odgovorna, da zahteva višjo stopnjo zaščite, če meni, da ni sposobna ustrezno oceniti ali obvladovati zadevnih tveganj.

Ta višja stopnja zaščite se zagotovi, ko stranka, ki se šteje za profesionalno stranko, sklene pisno pogodbo z investicijskim podjetjem, po kateri se ne obravnava kot profesionalna stranka za namene veljavnega režima poslovanja. Taka pogodba bi morala določati, ali se to uporablja za eno ali več specifičnih storitev ali poslov in ali se uporablja za eno ali več vrst proizvodov ali poslov.

II.1II. Stranke, ki se na zahtevo lahko obravnavajo kot profesionalne stranke

II.1. Identifikacijska merila

Tudi strankam, ki niso tiste iz oddelka I, vključno s telesi javnega sektorja, razen lokalnih javnih organov, občin in vključno z zasebnimi vlagatelji posamezniki, je lahko dovoljeno, da se odpovedo nekaterim od zaščitnih ukrepov, ki jih zagotavljajo pravila poslovanja.

Investicijskim podjetjem bi zato moralo biti dovoljeno, da katere koli od zgornjih strank obravnavajo kot profesionalce, pod pogojem, da so izpolnjena ustrezna merila in postopki, navedeni spodaj. Vseeno se za te stranke ne sme predpostavljati, da imajo tržno znanje in izkušnje, primerljive s tistimi iz kategorij iz oddelka I.

Morebitna odpoved zaščiti, ki jo zagotavlja standardni režim poslovanja, se šteje za veljavno samo, če primerna ocena strokovnosti, izkušenj in znanja stranke, ki jo da investicijsko podjetje, da razumno zagotovilo, da je stranka glede na naravo predvidenih poslov ali storitev sposobna sprejemati svoje lastne investicijske odločitve in razumeti zadevna tveganja.

Preskus usposobljenosti, ki se uporablja za poslovodje in direktorje subjektov z dovoljenjem v skladu z direktivami na finančnem področju, se lahko šteje za primer ocene strokovnosti in znanja. V primeru majhnih subjektov bi morala biti oseba, ki je predmet zgornjega ocenjevanja, oseba, pooblaščena za izvajanje poslov v imenu subjekta.

Pri zgornjem ocenjevanju morata biti izpolnjeni najmanj dve od naslednjih meril:

–         v prejšnjih štirih četrtletjih je stranka na ustreznem trgu opravljala posle znatne velikosti s povprečno pogostostjo 10 poslov na četrtletje,

–         obseg portfelja finančnih instrumentov stranke, ki po opredelitvi zajema gotovinske vloge in finančne instrumente, presega 500 000 EUR,

–         stranka dela ali je delala v finančnem sektorju najmanj eno leto na poklicnem položaju, ki zahteva poznavanje predvidenih poslov ali storitev.

▌

II.2. Postopek

Zgoraj opredeljene stranke se lahko odpovedo prednostim podrobnih pravil poslovanja samo, če se upošteva naslednji postopek:

– investicijskemu podjetju morajo pisno navesti, da želijo biti obravnavane kot profesionalne stranke, in sicer na splošno ali glede posamezne investicijske storitve oz. posla, ali glede vrste posla oz. produkta,

– investicijsko podjetje jih mora pisno jasno opozoriti na zaščito in pravice do odškodnine za vlagatelje, ki jih lahko izgubijo,

– v dokumentu, ločenem od pogodbe, morajo pisno navesti, da se zavedajo posledic izgube take zaščite.

Pred odločitvijo, da sprejmejo morebitno zahtevo za odpoved, morajo biti investicijska podjetja dolžna sprejeti vse razumne ukrepe za zagotovitev, da stranka, ki zahteva, da jo obravnavajo kot profesionalno stranko, izpolnjuje zadevne zahteve iz oddelka II.1 zgoraj.

Ne glede na to pa, če so stranke že kategorizirane kot profesionalne stranke v skladu s parametri in postopki, podobnimi tistim zgoraj, ni namen, da bi na njihov odnos z investicijskimi podjetji vplivala morebitna nova pravila, sprejeta v skladu s to prilogo.

Podjetja morajo izvajati ustrezne pisne notranje politike in postopke za kategorizacijo strank. Profesionalne stranke so odgovorne, da podjetje sproti obveščajo o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na njihovo trenutno kategorizacijo. Če pa investicijsko podjetje ugotovi, da stranka ne izpolnjuje več začetnih pogojev, na podlagi katerih je postala upravičena do profesionalnega obravnavanja, mora investicijsko podjetje ustrezno ukrepati.

PRILOGA IIA

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 98)

Direktiva 2004/39/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (UL L 145, 30.4.2004, str. 1)

Direktiva 2006/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o trgih finančnih instrumentov glede nekaterih rokov (UL L 114, 27.4.2006, str. 60)

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1)

Direktiva 2008/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o trgih finančnih instrumentov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 76, 19.3.2008, str. 33)

Direktiva 2010/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120)

Del B
Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 98)
Direktiva 2004/39/ES
rok za prenos	31. januar 2007
rok za izvajanje	1. november 2007

PRILOGA IIB

Korelacijske tabele

Del A
Ta direktiva	Direktiva 2004/39/ES
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2)
Člen 1(3)	Člen 1(2)
Člen 2	Člen 2
Člen 3(1)(2)	Člen 3(1)(2)
Člen 3(3)(4)
Člen 4(1)
Člen 4(2)	Člen 4(1)
Člen 4(3)	Člen 4(2)
Člen 5	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7(1)(2)(3)(4)	Člen 7(1)(2)(3)(4)
Člen 7(5)	Člen 7(4)
Člen 8	Člen 8
Člen 9(1)(2)(3)(4)	Člen 9(1)
Člen 9(5)	Člen 9(2)
Člen 9(6)
Člen 9(7)	Člen 9(3)
Člen 9(8)	Člen 9(4)
Člen 10(1)(2)	Člen 10(1)(2)
Člen 10(3)
Člen 11(1)	Člen 10(3)
Člen 11(2)	Člen 10(4)
Člen 11(3)	Člen 10(5)
Člen 11(4)	Člen 10(6)
Člen 12	Člen 10a
Člen 13	Člen 10b
Člen 14	Člen 11
Člen 15	Člen 12
Člen 16(1)(2)(3)(4)(5)(6)	Člen 13(1)(2)(3)(4)(5)(6)
Člen 16(7)
Člen 16(8)	Člen 13(7)
Člen 16(9)	Člen 13(8)
Člen 16(10)
Člen 16(11)	Člen 13(9)
Člen 16(12)	Člen 13(10)
Člen 17
Člen 18(1)(2)	Člen 14(1)(2)
Člen 18(3)	Člen 14(4)
Člen 18(4)	Člen 14(5)
Člen 18(5)	Člen 14(6)
Člen 18(6)	Člen 14(7)
Člen 18(7)(8)
Člen 19
Člen 20
Člen 21	Člen 16
Člen 22	Člen 17
Člen 23	Člen 18
Člen 24(1)(2)(3)	Člen 19(1)(2)(3)
Člen 24(4)	Člen 19(9)
Člen 24(5)
Člen 24(6)
Člen 24(7)
Člen 24(8)
Člen 25(1)	Člen 19(4)
Člen 25(2)	Člen 19(5)
Člen 25(3)	Člen 19(6)
Člen 25(4)	Člen 19(7)
Člen 25(5)	Člen 19(8)
Člen 25(6)	Člen 19(10)
Člen 25(7)
Člen 26	Člen 20
Člen 27(1)	Člen 21(1)
Člen 27(2)
Člen 27(3)	Člen 21(2)
Člen 27(4)	Člen 21(3)
Člen 27(5)	Člen 21(4)
Člen 27(6)	Člen 21(5)
Člen 27(7)	Člen 21(6)
Člen 27(8)
Člen 28	Člen 22
Člen 29	Člen 23
Člen 30	Člen 24
Člen 31	Člen 26
Člen 32
Člen 33
Člen 34
Člen 35
Člen 36(1)(2)(3)(4)	Člen 31(1)(2)(3)(4)
Člen 36(5)
Člen 36(6)	Člen 31(5)
Člen 36(7)	Člen 31(6)
Člen 36(8)(9)	Člen 31(7)
Člen 37(1)(2)(3)(4)(5)(6)	Člen 32(1)(2)(3)(4)(5)(6)
Člen 37(7)
Člen 37(8)	Člen 32(7)
Člen 37(9)	Člen 32(8)
Člen 37(10)	Člen 32(9)
Člen 37(11)	Člen 32(10)
Člen 38	Člen 33
Člen 39	Člen 34
Člen 40	Člen 35
Člen 41
Člen 42
Člen 43
Člen 44
Člen 45
Člen 46
Člen 47	Člen 36
Člen 48	Člen 37
Člen 49	Člen 38
Člen 50	Člen 39
Člen 51
Člen 52	Člen 40
Člen 53(1)(2)	Člen 41(1)(2)
Člen 53(3)(4)
Člen 54
Člen 55	Člen 42
Člen 56	Člen 43
Člen 57	Člen 46
Člen 58	Člen 47
Člen 59
Člen 60
Člen 61
Člen 62
Člen 63
Člen 64
Člen 65
Člen 66
Člen 67
Člen 68
Člen 69	Člen 48
Člen 70	Člen 49
Člen 71(1)(2)	Člen 50(1)(2)
Člen 71(3)(4)
Člen 72
Člen 73(1)	Člen 51(1)
Člen 73(2)
Člen 73(3)	Člen 51(4)
Člen 73(4)	Člen 51(5)
Člen 73(5)	Člen 51(6)
Člen 74
Člen 75
Člen 76
Člen 77
Člen 78
Člen 79	Člen 52
Člen 80	Člen 53
Člen 81	Člen 54
Člen 82	Člen 55
Člen 83(1)(2)(3)(4)	Člen 56(1)(2)(3)(4)
Člen 83(5)(6)
Člen 83(7)	Člen 56(5)
Člen 83(8)	Člen 56(6)
Člen 84	Člen 57
Člen 85	Člen 58
Člen 86	Člen 58a
Člen 87	Člen 59
Člen 88	Člen 60
Člen 89	Člen 61
Člen 90	Člen 62
Člen 91	Člen 62a
Člen 92	Člen 63
Člen 93
Člen 94
Člen 95
Člen 96	Člen 65
Člen 97	Člen 70
Člen 98
Člen 99	Člen 71
Člen 100	Člen 72
Člen 101	Člen 73
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II

Del B
Uredba (EU) št. .../...[MiFIR]	Direktiva 2004/39/ES
Člen 1
Člen 2	Člen 4
Člen 3(1)	Člen 29(1), člen 44(1)
Člen 3(2)	Člen 44(1)
Člen 4(1)	Člen 29(2), Člen 44(2)
Člen 4(2)
Člen 4(3)	Člen 29(3), člen 44(3)
Člen 4(4)
Člen 5(1)	Člen 30(1), člen 45(1)
Člen 5(2)	Člen 45(1)
Člen 6(1)	Člen 30(2), Člen 45(2)
Člen 6(2)	Člen 30(3), Člen 45(3)
Člen 7
Člen 8
Člen 9
Člen 10
Člen 11
Člen 12	Člen 28, Člen 30,
Člen 45
Člen 13	Člen 27(1)(2)
Člen 14(1)(2)(3)(4)	Člen 27(3)
Člen 14(5)	Člen 27(7)
Člen 14(6)
Člen 15	Člen 27(4)
Člen 16(1)	Člen 27(5)
Člen 16(2)	Člen 27(6)
Člen 16(3)	Člen 27(7)
Člen 17
Člen 18
Člen 19	Člen 28
Člen 20
Člen 21	Člen 25(1)
Člen 22(1)	Člen 25(2)
Člen 22(2)
Člen 23(1)(2)	Člen 25(3)
Člen 23(3)	Člen 25(4)
Člen 23(4)
Člen 23(5)
Člen 23(6)	Člen 25(5)
Člen 23(7)	Člen 25(6)
Člen 23(8)	Člen 25(7)
Člen 23(9)
Člen 24
Člen 25
Člen 26
Člen 27
Člen 28
Člen 29
Člen 30
Člen 31
Člen 32
Člen 33
Člen 34
Člen 35
Člen 36
Člen 36
Člen 37
Člen 38
Člen 39
Člen 40
Člen 41
Člen 42	Člen 64
Člen 43	Člen 65
Člen 44
Člen 45	Člen 71
Člen 46	Člen 72

• [1]             UL C 161, 7.6.2012, str. 3.
• [2]                  UL C 191, 26.6.2012, str. 80.
• [3]             UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
• [4] *               Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [5]             UL C 161, 7.6.2012, str. 3.
• [6]                 UL C 191, 29.6.2012, str. 80.
• [7]                Stališče Evropskega parlamenta z dne ...
• [8]                UL L 141, 11.06.1993, str. 27.
• [9]                 UL L 335, 17.12.2009, str. 1.
• [10]                 UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
• [11]              UL L 241, 2.9.2006, str. 1.
• [12]              UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
• [13]               UL L 9, 15.1.2003, str. 3.
• [14]             Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 198, 30.7.2009, str. 20).
• [15]              Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
• [16]              Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL L 211, 14.8.2009, str. 15).
• [17]              Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).
• [18]              UL L 247, 21.9.2007, str. 1.
• [19]               Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih podjetij v finančnem konglomeratu (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
• [20]               Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 201).
• [21]               Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
• [22]               UL L 168, 27.6.2002, str. 43.
• [23]              UL L 241, 2.9.2006, str. 26.
• [24]              UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
• [25]             UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
• [26]             UL L 331, 15.12.2010, str. 84.
• [27]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
• [28]           UL L 184, 6.7.2001, str. 1.
• [29]             UL L 326, 8.12.2011, str. 1.
• [30]              UL L 115, 17.4.1998, str. 31.
• [31]  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
• [32]             UL L 345, 19.12.2002, str. 1.
• [33]          UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
• [34] *         UL (vstaviti datum): 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [35]              UL L 26, 31.1.1977, str. 1.
• [36]              UL L 84, 26.3.1997, str. 22.
• [37]           UL L 302, 17.11.2009, str. 32.
• [38]           UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
• [39]              UL L 193, 18.7.1983, str. 1.
• [40] *  UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [41] *               UL: prosimo, vstavite datum: dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
• [42] **            UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [43]  UL L 135, 31.5.1994, str. 5.
• [44] *               UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [45] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [46]              UL L 345, 31.12.2003, str. 64.
• [47] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [48] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [49] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [50] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [51] *           UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [52] *           UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [53] *           UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [54] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [55] *               UL (vstaviti datum): 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [56] *               UL (vstaviti datum): 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [57] *               UL (vstaviti datum): 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [58] *               UL (vstaviti datum): 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [59] *           UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [60] *           UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [61] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [62] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [63] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [64] **            UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [65] *               UL: prosimo, vstavite datum: 6 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [66] **             UL: prosimo, vstavite datum: 1 leto po začetku veljavnosti te direktive.
• [67] * UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [68] *               UL vstaviti datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [69]              UL L 126, 12.5.1984, str. 20.
• [70]              UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
• [71] *               UL (vstaviti datum): 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [72] *               UL (vstaviti datum): 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [73] * UL (vstaviti datum): 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [74] *               UL (vstaviti datum): 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [75] *               UL vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive.
• [76]              UL L 191, 13.7.2001, str. 45.
• [77]              UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
• [78] *              UL vstaviti datum: 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [79] *              UL vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [80] **            UL vstaviti datum: dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
• [81] *              UL vstaviti datum: 30 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
• [82] **            UL vstaviti datum: 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Ref.: D(2012)12430

ga. Sharon Bowles

Predsednica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

ASP 10G201

Bruselj

Zadeva:     Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (prenovitev)

                  (COM(2011)0656 – C7‑0382/2011 – 2011/0298(COD))

Spoštovana predsednica,

Odbor za pravne zadeve, ki mu imam čast predsedovati, je preučil navedeni predlog v skladu s členom 87 o prenovitvi, ki je bil vključen v poslovnik Evropskega parlamenta.

Tretji odstavek tega člena se glasi:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 156 in 157, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 54 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.“

Odbor za pravne zadeve na podlagi mnenja pravne službe, katere predstavniki so se udeležili sestankov posvetovalne delovne skupine za preučitev prenovljenega predloga, in v skladu s priporočili poročevalca meni, da zadevni predlog ne vključuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Odbor za pravne zadeve po razpravi na svoji seji 1. marca 2012 z 22 glasovi za in nobenim vzdržanim[1] priporoča vašemu odboru kot pristojnemu odboru, naj nadaljuje preučevanje omenjenega predloga v skladu s členom 87.

S spoštovanjem,

Klaus-Heiner LEHNE

Priloga: Mnenje posvetovalne delovne skupine

• [1]  Pri končnem glasovanju so bili prisotni: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Evelyn Regner (podredsednica), Raffaele Baldassarre (podpredsednik), Françoise Castex (podpredsednik), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Luigi Berlinguer, Piotr Borys, Cristian Silviu Buşoi, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Angelika Niebler, Bernhard Rapkay, Dagmar Roth-Behrendt, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Jacek Włosowicz, Tadeusz Zwiefka.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

	POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB

V Bruslju, 10. januarja 2012

MNENJE

                                            ZA  EVROPSKI PARLAMENT

                                                              SVET

                                                              KOMISIJO

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta

COM(2011)0656 z dne 20. 10. 2011 – 2011/0298(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti s točko 9, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 10. in 28. novembra 2011, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

Na teh sestankih[1] je posvetovalna skupina po preučitvi predloga direktive Evropskega parlament in Sveta za prenovitev Direktive 2004/39/ES Evropskega parlament in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih in finančnih instrumentih, ki spreminja Direktivi Sveta 85/611/EGC in 93/6/EGS ter Direktivo 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki nadomešča Direktivo 93/22/EGS, soglasno ugotovila naslednje:

1)   Da bi bil obrazložitveni memorandum v celoti pripravljen v skladu z zadevnimi zahtevami iz medinstitucionalnega sporazuma, bi morale biti v tem dokumentu navedene določbe predhodnega akta, ki ostanejo v predlogu nespremenjene, kot je določeno v točki 6(a)(iii) tega sporazuma.

2)   Naslednje spremembe, predlagane v prenovljenem besedilu, bi morale biti označene s sivo osenčeno pisavo, ki se navadno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:

–       v uvodni izjavi 37, celotno črtano besedilo obstoječe uvodne izjave 27 Direktive 2004/39/ES;

–       v uvodni izjavi 61, dodane končne besede „OTF ali sistematičnega internalizatorja“;

–       v uvodni izjavi 102, nadomestitev besede „spodbuja“ z „zagotovi, da“;

–       v členu 1(1), dodano končno besedilo „izvajalce storitev sporočanja podatkov in podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo investicijske storitve ali posle v Uniji“;

–       v členu 1(3), prva alineja, dodana omemba novega člena 17;

–       v členu 1(3), četrta alineja, besedilo „do 80“;

–       v členu 1(3), peta alineja, črtanje navedbe „člen 71(1)“;

–       v členu 2(1)(iii) črtanje besedila „izven reguliranega trga ali MTF, pri čemer zagotavljajo sistem, dostopen tretjim strankam, da bi lahko z njimi poslovale“;

–       v členu 5(2) črtanje končnega besedila „in 15“;

–       v členu 9(7) črtanje besed „predlagane spremembe vodstva družbe“;

–       v členu 16(1) dodano končno besedilo „in v členu 17“;

–       v členu 16(11) dodano končno besedilo „in 7“;

–       v členu 18(1) črtanje besed „ki niso diskrecijska“;

–       v členu 18(6) nadomestitev navedbe „členom 50(1)“ z novo navedbo „členom 72(1)“;

–       v členu 24(1) nadomestitev besedila „odstavkov 2 do 8“ z „tega člena in člena 25“;

–       v členu 24(3), drugi pododstavek, besedi „bi moralo“;

–       v členu 29(1) črtanje besedila „se lahko odločijo“;

–       v členu 30(2), prvi pododstavek, črtanje besedila „in (1)“;

–       v členu 36(2), drugi pododstavek, črtanje besede „lahko“;

–       v členu 55(3)(b) dodani končni besedi „in izkušenj“;

–       v členu 92(1), četrti pododstavek, dodana zadnja točka (f);

–       v Prilogi I, Oddelek C, točka 10, črtanje besedila „dovoljenji za izdajanje“.

3)   V členu 4(2)(18), ki ustreza členu 4(1)(22) Direktive 2004/39/ES, bi bilo treba navedbo „členom 48“, ki se uporablja v veljavnem besedilu, nadomestiti z navedbo „členom 69“,

4)   V členu 36(9), prvi pododstavek, bi morale biti pred besedo „ESMA“ uporabljene besede „Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena“, kar je začetno besedilo člena 31(7), tretji odstavek Direktive 2004/39/ES, ter bi moralo biti prečrtano z dvojno črto.

5)   V členu 69(2), prvi pododstavek, ki ustreza členu 48(2), prvi pododstavek Direktive 2004/39/ES, bi bilo treba navedbo „člen 23(4)“, ki se uporablja v veljavnem besedilu, nadomestiti z navedbo „člen 29(4)“;

6)   Da bi se zagotovilo skladnost z vsemi zahtevami, določenimi v točki 7 Medinstitucionalnega sporazuma, bi moral prenovitveni akt zajemati tudi naslednje prvine, ki niso vsebovane v predlogu prenovitve, ki ga je predložila Komisija:

–       korelacijsko preglednico, ki se naj jo priloži v skladu s točko 7(b);

–       besedilo v členu o razveljavitvi, v skladu s členom 7(c)(i), ki določa, da razveljavitev ne vpliva na obveznosti držav članic, ki izhajajo iz obdobja prenosa razveljavljene direktive, ter preglednico tega obdobja, ki se jo priloži v skladu s členom 7(c)(ii).

Posvetovalna delovna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta s temi vsebinskimi spremembami je sklenila tudi, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.

C. PENNERA                       H. LEGAL                            L. ROMERO REQUENA

pravni svetovalec                    pravni svetovalec                    generalni direktor

• [1]  Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na podlagi angleške različice, ki je izvirna različica obravnavanega besedila.

MNENJE Odbora za razvoj (20.6.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (prenovitev)
(COM(2011)0656 – C7‑0382/2011 – 2011/0298(COD))

Pripravljavka mnenja: Eva Joly

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Blagovne borze se bistveno razlikujejo od čistih finančnih trgov. Lahko živimo, ne da bi cene delnic in obveznic neposredno vplivale na nas, ne moremo pa živeti, ne da bi bili izpostavljeni cenam hrane in energentov. Izvedeni finančni instrumenti na blago v obliki pogodb, ki določajo ceno prihodnjih dobav, so obstajali že pred finančnimi trgi. Blagovne borze so se razvile iz upravičene potrebe proizvajalcev in potrošnikov po surovinah, kmetijskih proizvodih in energentih, da bi se zaščitili pred vplivom na cene, ki ga imajo dejavniki, na katere ne morejo vplivati. Vendar pa je rast finančnih trgov povzročila, da se je obveznicam in delnicam v zadnjih desetih letih pridružilo blago in postalo „naložba“.

Gibanja na trgih, povezanih z blagom, so izredno pomembna in jih je treba pozorno spremljati in regulirati, če želimo preprečiti dramatične razmere, kot na primer gladovne nemire leta 2008, ko je nestanovitnost cen hrane brez primere konkretno in neposredno ogrozila temeljne človekove pravice znatnega dela svetovnega prebivalstva. Vse večja nestanovitnost blagovnih borz in cene, ki očitno niso v korelaciji z osnovnimi proizvodnimi stroški in razmerjem med ponudbo in povpraševanjem v zadnjih desetih letih, so ustvarili uničujoče in dolgotrajne negativne zunanje učinke, ki so potencialno precej večji kot skupna uradna razvojna pomoč v istem obdobju.

Pogosto se pojavlja argument, da zadnji trendi na blagovnih borzah, še posebej dinamika cen blaga, odražajo temeljne gospodarske kazalnike, ki jih spodbuja ponudba in povpraševanje ter, natančneje, povečano povpraševanje hitro rastočih gospodarstev, hiter razvoj biogoriv ter zunanji pretresi, kot so suše, poplave ali politične napetosti. V skladu s tem pogledom imajo špekulacije oz. finančni trgi nasploh le majhen negativen vpliv na oblikovanje cen na blagovnih borzah ali ga sploh nimajo, temveč nudijo ustrezno likvidnost, ki je potrebna za učinkovitejši proces oblikovanja cene. Prav nasprotno pa pogostokrat slišimo, da so špekulacije „gonilna sila“ nedavnih trendov pri cenah blaga. Četudi vprašanje „gonilne sile“ ostaja sporno v strokovni in institucionalni literaturi, pa vse številnejše ugotovitve, ki jih podpirajo nekatere najnovejše empirične raziskave, izpostavljajo velik potencialno izkrivljajoč in moteč vpliv financializacije trgovanja z blagom, ne glede na to, ali pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom domnevno spodbujajo „promptne cene“ ali pa slednje spodbujajo prve.

Dva vzorca nudita prepričljive dokaze o pomembni vlogi financializacije na blagovni borzi. Kot je pred kratkim opozorila Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), so „naložbe v blago postale sestavni del portfelja večjih vlagateljev, kar sovpada z izrazitim povečanjem premoženja, ki se upravlja z indeksi cen blaga. (…) Posledično je obseg izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na blagovnih borzah, danes 20- do 30-krat večji od fizične proizvodnje.” Poleg tega so se v zadnjih desetih letih cenovne korelacije med blagovnimi borzami in trgi lastniških vrednostnih papirjev opazno povečale, kar še dodatno govori v prid zamisli, da se za to strukturno spremembo skrivajo finančno pogojeni dejavniki.

Kljub zgornji polemiki pa obstaja široko soglasje, da ni obširnih in posamičnih podatkov, ki so potrebni za celovito oceno dejanskega vpliva hitre financializacije trgovanja na blagovnih borzah v zadnjem desetletju. Kot je večkrat poudarila skupina G20, obstaja pomanjkanje preglednosti in nadzora nad fizičnimi in finančnimi trgi, povezanimi z blagom, kar povzroča nepopoln pregled nad ključnimi podatki, ki so potrebni za boljše spremljanje in regulacijo trgov, povezanih z blagom, kot so na primer podatki o zalogah in velikosti finančnih pozicij komercialnih in nekomercialnih udeležencev.

Glede na bistven pomen surovin je jasno, da mora biti celovita strategija EU za trajnostno razvojno sodelovanje povezana s preglednejšimi in bolje reguliranimi blagovnimi trgi v EU ter po svetu. Takšna potreba je še posebej pomembna v EU, kjer so finančni trgi, povezani z blagom, manj regulirani kot v ZDA.

Predloga Komisije za prenovitev direktive in uredbe o trgih finančnih instrumentov (MIFID in MIFIR) sedaj vključujeta določbe, katerih izrecni namen je obravnavati potrebo po okrepljenem nadzoru in regulaciji finančnih trgov, povezanih z blagom. Ta predloga predvidevata predvsem omejitev pozicij oziroma nadomestne ureditve (člen 59) za izvedene finančne instrumente, ki so povezani z blagom, kar je spodbuden napredek, če je splošni cilj olajšati oblikovanje cen in omogočiti učinkovito zaščito pred cenovnim tveganjem, kateremu so izpostavljeni proizvajalci in potrošniki, ter s tem preprečiti in odpravljati premoženjske balone in druga izkrivljanja. Določbe kot nujno dopolnitev k omejitvi pozicij uvajajo zahteve za poročanje trgu in regulativnim organom o pozicijah po kategorijah trgovcev (člen 60). Obenem je treba omeniti črtanje veljavnega popolnega izvzetja iz področja uporabe MIFID za trgovce z blagom. Te določbe so prvi korak v pravo smer, vendar je treba narediti še več in to je tudi mogoče. V ta namen pripravljavka osnutka mnenja meni, da mora Evropski parlament v okviru revizije MIFID/MIFIR obravnavati tri osrednja vprašanja.

1. Stroga omejitev izvzetij iz področja uporabe direktive MIFID, ki naj vključuje vse udeležence na blagovnih borzah.

2. Krepitev določb glede omejitev pozicij (MIFID, člen 59).

3. Krepitev pristojnosti regulativnih organov za poseganje v posamezne proizvode ali aktivnosti (MIFIR, členi 31, 32 in 35).

Predlogi sprememb, ki jih predlaga pripravljavka tega osnutka mnenja, so namenjeni obravnavi zgornjih treh vprašanj, pri čemer skušajo izboljšati delovanje in preglednost evropskih trgov, ki so povezani z blagom, ter hkrati tudi pomembno prispevati k izpolnitvi splošnih ciljev strategije EU za razvojno sodelovanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ob finančni krizi so se pokazale slabosti v delovanju in preglednosti finančnih trgov. Dogajanja na finančnih trgih so pokazala na nujnost okrepitve okvira za regulacijo trgov finančnih instrumentov, da bi povečali njihovo preglednost, bolje zaščitili vlagatelje, utrdili zaupanje, omejili neurejena področja ter zagotovili, da bodo imeli nadzorni organi ustrezna pooblastila za opravljanje svojih nalog.	(4) Ob finančni krizi so se pokazale slabosti v delovanju in preglednosti finančnih trgov. Dogajanja na finančnih trgih so pokazala na nujnost okrepitve okvira za regulacijo trgov finančnih instrumentov, da bi povečali njihovo preglednost, bolje zaščitili vlagatelje, utrdili zaupanje, omejili neurejena področja ter zagotovili, da bodo imeli nadzorni organi ustrezna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Ker trgi izvedenih finančnih instrumentov vplivajo na svetovne cene hrane, je treba regulativni okvir okrepiti tudi zaradi zagotavljanja skladne politike za razvoj, kot je opredeljena v členu 208 PDEU.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 78
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(78) Uvedba tržne rešitve za sistem stalnih informacij naj bi prispevala k vzpostavitvi bolj povezanega evropskega trga in olajšala udeležencem na trgu dostop do konsolidiranih informacij o preglednosti trgovanja, ki so na voljo. Predvidena rešitev temelji na izdaji dovoljenja ponudnikom, ki delajo po vnaprej določenih in nadzorovanih parametrih in si med seboj konkurirajo, z namenom pridobiti tehnično zelo napredne in inovativne rešitve, ki bodo čim bolje služile trgu.	(78) Uvedba tržne rešitve za sistem stalnih informacij naj bi prispevala k vzpostavitvi bolj povezanega evropskega trga in olajšala udeležencem na trgu dostop do konsolidiranih informacij o preglednosti trgovanja, ki so na voljo. Predvidena rešitev temelji na izdaji dovoljenja ponudnikom, ki delajo po vnaprej določenih in nadzorovanih parametrih in si med seboj konkurirajo, z namenom pridobiti tehnično zelo napredne in inovativne rešitve, ki bodo čim bolje služile trgu. Če tržne rešitve ne bi uspele zagotoviti učinkovitega sistema stalnih informacij za lastniške vrednostne papirje, bi morala Evropska komisija predlagati rešitev za sistem stalnih informacij za lastniške vrednostne papirje, ki bi vključevala javni organ in s katero bo mogoče doseči učinkovito preglednost po trgovanju.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 84
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(84) Pooblastila, ki so na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba dopolniti z izrecnimi pooblastili, da lahko pristojni organi od katere koli osebe zahtevajo podatke o velikosti in namenu pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter da lahko od osebe zahtevajo, da sprejme ukrepe za zmanjšanje pozicije v pogodbah na izvedene finančne instrumente.	(84) Pooblastila, ki so na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba dopolniti z izrecnimi pooblastili, da lahko pristojni organi od katere koli osebe redno pridobivajo podatke o velikosti in namenu pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter da lahko od osebe zahtevajo, da sprejme ukrepe za zmanjšanje pozicije v pogodbah na izvedene finančne instrumente.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 85
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(85) Pristojnim organom bi bilo treba podeliti izrecna pooblastila, da se omeji zmožnost katere koli osebe ali skupine oseb za sklepanje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom. Uporaba omejitve bi morala biti možna tako v primeru posameznih poslov kot tudi pri pozicijah, oblikovanih v daljšem času. Zlasti v zadnjem primeru bi moral pristojni organ zagotoviti, da so omejitve pozicij nediskriminatorne, jasno določene, da ustrezno upoštevajo posebnosti zadevnega trga ter da so potrebne za ohranjanje celovitosti in pravilnega delovanja trga.	(85) Pristojnim organom bi bilo treba podeliti izrecna pooblastila, da se omeji zmožnost katere koli osebe ali skupine oseb za sklepanje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom. Uporaba omejitve bi morala biti možna tako v primeru posameznih poslov kot tudi pri pozicijah, oblikovanih v daljšem času. Zlasti v zadnjem primeru bi moral pristojni organ zagotoviti, da so omejitve pozicij nediskriminatorne, jasno določene, da ustrezno upoštevajo posebnosti zadevnega trga ter da so potrebne za ohranjanje celovitosti in pravilnega delovanja trga in za odpravo pretiranih špekulacij.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 86
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(86) Vsa mesta trgovanja, ki ponujajo trgovanje s finančnimi instrumenti na blago, bi morala imeti vzpostavljen ustrezen sistem omejitev ali drugo ustrezno ureditev za podporo likvidnosti, preprečevanje zlorab trga in zagotavljanje nemotenega oblikovanja cen in poravnave. Organ ESMA bi moral vzdrževati in objavljati seznam s povzetki vseh takih ukrepov, ki se izvajajo. Te omejitve ali ureditve bi bilo treba uporabljati dosledno ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega trga. Jasno bi bilo treba določiti, za koga veljajo, morebitne izjeme in ustrezne količinske prage za te omejitve oziroma prage, pri katerih začnejo veljati druge obveznosti. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, med drugim zato, da se prepreči, da bi imele omejitve ali ureditve, ki se uporabljajo za primerljive pogodbe na različnih mestih trgovanja, različne učinke.	(86) Vsa mesta trgovanja, ki ponujajo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, bi morala imeti vzpostavljen ustrezen sistem omejitev in druge dodatne ureditve za podporo likvidnosti, preprečevanje zlorab trga, zagotavljanje nemotene funkcije oblikovanja cen in pogojev poravnave ter odpravljanje pretiranih špekulacij. Organ ESMA bi moral vzdrževati in objavljati seznam s povzetki vseh takih ukrepov, ki se izvajajo. Te omejitve in ureditve bi bilo treba uporabljati dosledno ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega trga. Jasno bi bilo treba določiti, za koga veljajo, morebitne izjeme in ustrezne količinske prage in prage kakovosti za te omejitve oziroma prage, pri katerih začnejo veljati druge obveznosti. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov, med drugim zato, da se prepreči, da bi imele omejitve in ureditve, ki se uporabljajo za primerljive pogodbe na različnih mestih trgovanja, različne učinke.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 87
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(87) Mesta, ki imajo največji obseg trgovanja z likvidnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, bi morala objavljati zbirni tedenski pregled pozicij različnih kategorij udeležencev na trgu, vključno s strankami tistih, ki ne trgujejo za svoj račun. Pristojnemu organu bi bilo treba na zahtevo dati na voljo celovit in podroben pregled, razčlenjen po kategorijah in identiteti udeležencev na trgu.	(87) Mesta, ki imajo največji obseg trgovanja z likvidnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, bi morala objavljati zbirni tedenski pregled pozicij različnih kategorij udeležencev na trgu, vključno s strankami tistih, ki ne trgujejo za svoj račun. Pristojnemu organu bi bilo treba redno posredovati celovit in podroben pregled, razčlenjen po kategorijah in identiteti udeležencev na trgu.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 88
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(88) Ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20 z dne 15. aprila 2011 o zagotavljanju, da morajo biti udeleženci na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago predmet ustrezne regulacije in nadzora, bi bilo treba izjeme iz Direktive 2004/39/ES za različne udeležence, ki so dejavni na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago, spremeniti, da se zagotovi, da bodo dejavnosti podjetij, ki ne pripadajo nobeni finančni skupini, vključno z zavarovanjem pred s proizvodnjo povezanimi in drugimi tveganji ter opravljanjem investicijskih storitev z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali eksotičnimi izvedenimi finančnimi instrumenti kot pomožno dejavnostjo za stranke glavne dejavnosti, še naprej izvzete, hkrati pa bodo podjetja, ki so specializirana za trgovanje z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, zajeta v tej direktivi.	(88) Ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20 z dne 15. aprila 2011 o zagotavljanju, da morajo biti udeleženci na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago predmet ustrezne regulacije in nadzora, bi bilo treba izjeme iz Direktive 2004/39/ES za različne udeležence, ki so dejavni na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago, spremeniti, da se zagotovi, da bodo dejavnosti podjetij, ki ne pripadajo nobeni finančni skupini, vključno z zavarovanjem pred s proizvodnjo povezanimi in drugimi tveganji ter opravljanjem investicijskih storitev z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali eksotičnimi izvedenimi finančnimi instrumenti kot pomožno dejavnostjo za stranke glavne dejavnosti, še naprej izvzete, v kolikor velikost ali vpliv te dejavnosti ni znatnega pomena za omenjeni trg, hkrati pa bodo podjetja, ki so specializirana za trgovanje z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, zajeta v tej direktivi.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka i – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– opravljajo investicijske storitve, razen poslovanja za svoj račun,  v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami na izvedene instrumente iz oddelka C 10 Priloge I ali emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti  za stranke svoje glavne dejavnosti,	– opravljajo investicijske storitve, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami na izvedene instrumente iz oddelka C 10 Priloge I ali emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke svoje glavne dejavnosti, kolikor so posli, vključeni v ponujene investicijske storitve, neposredno povezani z varovanjem glavne poslovne dejavnosti in fizične dejavnosti,
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka i – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
pod pogojem, da je to v vseh primerih  pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti gledano na ravni skupine in da glavna dejavnost ni opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih storitev v skladu z Direktivo 2006/48/ES ;	pod pogojem, da je to v vseh primerih pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti gledano na ravni skupine in da velikost in značilnosti pomožne dejavnosti niti ne pomenijo pomembnega tržnega deleža niti nimajo pomembnega vpliva na trg, na katerem poteka dejavnost, ter da glavna dejavnost ni opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih storitev v skladu z Direktivo 2006/48/ES;
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi  glede izjem (c) in  (i) za pojasnitev  , kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine, in za določanje, kdaj se dejavnost opravlja priložnostno.	Organ ESMA oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov v zvezi z ukrepi glede izjem (c) in (i) za pojasnitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine, za opredelitev praga, nad katerim se tržni delež in vpliv štejeta za pomembna, ter za določanje, kdaj se dejavnost opravlja priložnostno.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [31. decembra 2012].
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V merilih za določitev, ali je dejavnost pomožna dejavnost h glavni dejavnosti, se upoštevata vsaj naslednja elementa:	V merilih za določitev, ali je dejavnost pomožna dejavnost h glavni dejavnosti in da velikost in značilnosti pomožne dejavnosti ne pomenijo niti pomembnega tržnega deleža niti nimajo pomembnega vpliva na trg, na katerem poteka dejavnost, se upoštevata vsaj naslednja elementa:
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Člen 2– odstavek 3 – pododstavek 2 – alinea 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– tržni delež na specifičnem trgu in obseg pozicije.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 3 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov glede regulativnih tehničnih standardov iz pododstavka 1 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	33a) „pretirane špekulacije“ pomeni trgovanje s katerim koli premoženjem na podlagi kupoprodajnih pogodb za tako premoženje za prihodnjo izpolnitev, ki se izvede na mestih trgovanja ali trgih OTC ali za katero veljajo pravila le-teh ter zadeva pogodbo s funkcijo pomembnega oblikovanja cen, ki povzroča ali predstavlja pomembno tveganje za nestanovitnost, izkrivljanja ali nedopustne spremembe urejenega oblikovanja cen za tako premoženje ali povzroči, da oblikovanje cen ne sledi več temeljnim mehanizmom.
Obrazložitev
Špekulanti so na blagovnih borzah potrebni za zagotavljanje likvidnosti dobrovernega zavarovanja pred tveganji, ko prihaja do neravnovesja med zavarovatelji zoper nestanovitnost cen („long hedger“) in zavarovatelji pred porastom cen („short hedger“). Na nekaterih blagovnih borzah pa je število zavarovateljev manjše od števila špekulantov, zaradi česar tveganja, povezana z ravnjo cen in njihovo nestanovitnostjo, niso več odvisna od temeljnih mehanizmov. Opredelitev pojma „pretirane špekulacije“ nadzornim organom in trgom nudi dodatne razloge za posredovanje z namenom zaščite interesov zavarovateljev.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka 33 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	33b) „dobroverni posel zavarovanja pred tveganji“ pomeni bodisi:
	(a) posel ali pozicijo, ki:
	(i) nadomešča posle, ki so ali bodo sklenjeni, ali pozicije, ki so ali bodo prevzete pozneje prek fizičnih tržnih kanalov;
	(ii) je z ekonomskega vidika primeren za zmanjšanje tveganj pri poslovanju in upravljanju komercialnega podjetja;
	ter
	(iii) nastane zaradi morebitne spremembe v vrednosti:
	– premoženja, ki ga oseba ima, ustvarja, proizvaja, obdeluje ali trži oziroma namerava imeti, ustvarjati, proizvajati, obdelovati ali tržiti;
	– obveznosti, ki jih oseba ima ali namerava imeti; ali
	– storitev, ki jih oseba zagotavlja ali kupuje oziroma namerava zagotavljati ali kupovati;
	or
	(b) posel ali pozicijo, ki zmanjšuje tveganja, povezana s pozicijo, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta, ki:
	(i) je bil izvršen za nasprotno stranko, za katero bi se posel kvalificiral kot dobroverni posel zavarovanja pred tveganji iz pododstavka (a), or
	(ii) izpolnjuje zahteve iz pododstavka (a).
Obrazložitev
Opredelitev zavarovanja pred tveganji je pomembna, da bi spodbudili ekonomske koristi blagovnih borz. Nadzor trga bi moral podpirati interese tistih strank, ki so zaradi svojega poslovanja neizogibno izpostavljene cenam blaga, ne pa stav na cene. S to opredelitvijo bi morale biti povezane izjeme, tako kot je to urejeno v uredbi o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) in v Dodd-Frankovemu zakonu.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 v zvezi z ukrepi za določitev nekaterih tehničnih elementov  opredelitev iz odstavka 1 tega člena in njihovo prilagoditev razvoju trgov .	3. Organ ESMA Komisiji predloži osnutke regulativnih tehničnih standardov v zvezi z ukrepi za določitev nekaterih tehničnih elementov opredelitev iz odstavka 1 tega člena in, med drugim, njihovo prilagoditev razvoju trgov.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 3 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podporo likvidnosti;	(a) zagotavljanje zadostne likvidnosti trga, ki je potrebna za dobroverne posle zavarovanja pred tveganji, in zmanjšanje nestanovitnosti;
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podporo urejenim pogojem določanja cen in poravnave.	(c) zagotavljanje, da funkcija oblikovanja cen in pogoji poravnave osnovnega trga niso moteni;
Obrazložitev
Glavni namen ureditve blagovnih borz mora biti, da se proizvajalcem iz realnega gospodarstva in potrošnikom omogoči zavarovanje pred tveganji na urejenem trgu po cenah, ki tako po ravni kot tudi nestanovitnosti odražajo temeljne dejavnike ponudbe in povpraševanja, ne pa spremenljivih interesov finančnega špekuliranja.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) preprečevanje, zmanjšanje ali odpravo pretiranih špekulacij in nestanovitnosti cen.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organizirani trgi, MTF in OTF obvestijo svoje pristojne organe o podrobnostih omejitev ali ureditev. Pristojni organ sporoči iste informacije organu ESMA, ki na svoji spletni strani objavi in vzdržuje zbirko podatkov s povzetki o veljavnih omejitvah in ureditvah.	2. Organizirani trgi, MTF, OTF in trgovci na prostem trgu obvestijo svoje pristojne organe o podrobnostih omejitev in ureditev. Pristojni organ sporoči iste informacije organu ESMA, ki na svoji spletni strani objavi in vzdržuje zbirko podatkov s povzetki o veljavnih omejitvah in ureditvah. Pristojni organ ali organ ESMA lahko od organiziranih trgov ter MTF, OTF ali trgovcev na prostem trgu zahtevata, naj pregledajo podrobnosti omejitev in ureditev, če menita, da ne izpolnjujejo meril iz odstavka 1.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 za določitev omejitev ali nadomestnih ureditev glede števila pogodb, ki jih lahko sklene posamezna oseba v določenem obdobju, ter potrebne enakovredne učinke nadomestnih ureditev, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, kot tudi pogoje za izjeme. Omejitve ali nadomestne ureditve upoštevajo pogoje iz odstavka 1 in omejitve, ki jih določajo organizirani trgi, MTF in OTF. Omejitve ali nadomestne ureditve, določene v delegiranih aktih, imajo tudi prednost pred ukrepi, ki jih določijo pristojni organi v skladu s členom 72(1)(g) te direktive.	3. Organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev predhodnih omejitev in ureditev glede števila pogodb, ki jih lahko sklene posamezna oseba v določenem obdobju, ter potrebnih učinkov dodatnih ureditev in metode za izračun pozicij, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, pogojev za izjeme ter ustreznih razmerij med celokupnimi pozicijami in skupnimi pozicijami, izhajajočimi iz dobrovernih poslov zavarovanja pred tveganji, ki so potrebna za ugotovitev, ali je nastal položaj pretiranih špekulacij oziroma ali obstaja pomembno tveganje za nastanek takega položaja. Omejitve in ureditve upoštevajo pogoje iz odstavka 1 in omejitve, ki jih določajo organizirani trgi, MTF in OTF. Omejitve in ureditve, določene v delegiranih aktih, imajo tudi prednost pred ukrepi, ki jih določijo pristojni organi v skladu s členom 72(1)(g) te direktive.
	Organ ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [31. decembra 2016].
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 3 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
	Ustrezno razmerje med celokupnimi pozicijami in skupnimi pozicijami, izhajajočimi iz dobrovernih poslov zavarovanja pred tveganji, iz odstavka 3, ki je potrebno za ugotovitev, ali je nastal položaj pretiranih špekulacij oziroma ali obstaja pomembno tveganje za nastanek takega položaja, je 3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o regulativnih tehničnih standardih, ki spreminjajo tak prag, pri čemer upošteva gibanja na finančnih trgih.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da organizirani trgi, MTF in OTF, ki uvrščajo v trgovanje izvedene finančne instrumente na blago ali emisijske kupone ali njihove izvedene finančne instrumente oziroma trgujejo z njimi :	Države članice in ESMA zagotovijo, da organizirani trgi, MTF, OTF in trgovci na prostem trgu, ki uvrščajo v trgovanje izvedene finančne instrumente na blago ali emisijske kupone ali njihove izvedene finančne instrumente oziroma trgujejo z njimi:
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) javno objavijo tedensko poročilo s skupnimi pozicijami, ki jih imajo različne kategorije trgovcev za različne finančne instrumente, s katerimi trgujejo na njihovih platformah v skladu z odstavkom 3;	(a) javno objavijo tedensko poročilo s skupnimi pozicijami, ki jih imajo različne kategorije oseb za različne finančne instrumente, s katerimi trgujejo na njihovih platformah v skladu z odstavkom 3;
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznost iz točke (a) velja le, kadar oboje, število trgovcev in njihove odprte pozicije v določenem finančnem instrumentu, presežejo minimalne prage.	Obveznosti iz točk (a) in (aa) veljajo le, kadar oboje, število oseb in njihove odprte pozicije v določenem finančnem instrumentu, presežejo minimalne prage.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Da se omogoči objava iz točke (a) odstavka 1, države članice zahtevajo od članov in udeležencev organiziranih trgov, MTF in OTF, da zadevnim mestom trgovanja natančno poročajo o svojih pozicijah v realnem času, vključno z vsemi pozicijami, ki jih imajo za račun svojih strank.	2. Da se omogoči objava iz točke (a) odstavka 1, države članice zahtevajo od vseh oseb, ki imajo pozicijo v zadevnem finančnem instrumentu, da zadevnim mestom trgovanja ali v primeru pogodb OTC neposredno pristojnim organom natančno poročajo o svojih pozicijah v realnem času, vključno z vsemi pozicijami, ki jih imajo za račun svojih strank, ter o tem, ali je posel dobroveren posel zavarovanja pred tveganji.
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) komercialna podjetja;	(d) komercialna podjetja, ki izvajajo dobroverne posle zavarovanja pred tveganji;
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike poročil iz točke (a) odstavka 1, ter vsebino informacij, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 2.	ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike poročil iz točke (a) odstavka 1 ter vsebino informacij, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 2 in odstavkom 1 člena 59.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 94 o ukrepih za določitev pragov iz zadnjega pododstavka odstavka 1 ter za natančnejšo opredelitev kategorij članov, udeležencev ali strank, navedenih v odstavku 3.	ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o ukrepih za določitev pragov iz zadnjega pododstavka odstavka 1 ter za sprejetje zadevnih smernic, meril in zahtev po priglasitvi za opredelitev kategorij članov, udeležencev, trgovcev na prostem trgu ali strank, navedenih v odstavku 3.
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [31. decembra 2012].
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz pododstavka 1 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za namene odstavka 1 člena 59 organ ESMA ob tesnem usklajevanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi ustreznimi sektorskimi nadzornimi organi iz Unije in tretjih držav pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev niza ustreznih kazalnikov in pragov, ki so potrebni za spremljanje značilnosti osnovnih blagovnih borz, ter podrobnosti o posamičnih informacijah in informacijah v zbirni obliki, ki jih ustreznim pristojnim organom, organu ESMA in ESRB predložijo udeleženci na trgu, organizirani trgi, MTF in OTF ter repozitoriji sklenjenih poslov, pooblaščeni v skladu z Uredbo [EMIR].
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Te kazalnike uporabljajo zlasti pristojni organi in oddelek organa ESMA za blago, ustanovljen v skladu s členom 35 Uredbe XXX [MIFIR], da bi lahko začeli izvajati stalno in posamično poglobljeno pregledovanje vzorcev proizvodnje, potrošnje, posredovanja, prevoza ter ocenjenih in uradnih ravni zalog, vključno s predplačniškimi pogodbami, neizkoriščenimi zmogljivostmi, dolgoročnimi gibanji ponudbe in povpraševanja na zadevnih osnovnih trgih blaga ter nestanovitnostjo trga in vzorcev korelacije med zadevnimi osnovnimi trgi blaga ter drugim premoženjem in drugimi kategorijami premoženja.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organ ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do [31. decembra 2012].
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 5 – pododstavek 2 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz pododstavka 2 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POSTOPEK

Naslov	Trgi finančnih instrumentov in razveljavitev Direktive 2004/39/ES (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0656 – C7-0382/2011 – 2011/0298(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 15.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 15.12.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Eva Joly 5.12.2011
Obravnava v odboru	4.6.2012
Datum sprejetja	19.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 11 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Michael Cashman, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Filip Kaczmarek, Michał Tomasz Kamiński, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Gesine Meissner, Csaba Õry, Judith Sargentini, Patrizia Toia
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ioan Enciu, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Gabriele Zimmer

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.6.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (prenovitev)
(COM(2011)0656 – C7‑0382/2011 – 2011/0298(COD))

Pripravljavec mnenja: Holger Krahmer

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID, 2004/39/ES), ki velja od novembra 2007, je eden od temeljev finančne ureditve v EU. Pripravljavec mnenja potrjuje, da je treba revidirati sedanjo MiFID (v nadaljevanju MiFID II), da bi odpravili njene pomanjkljivosti in zagotovili tako večjo preglednost kakor tudi boljšo regulacijo finančnih trgov.

Izjeme v okviru MiFID

Pripravljavec mnenja meni, da so številne izjeme področja uporabe predloga MiFID II zavajajoče ali ne dovolj jasne, zato je vložil nekaj predlogov sprememb, namenjenih njihovi razjasnitvi.

V splošnem pripravljavec mnenja meni, da nefinančna podjetja, kot so podjetja, ki se ukvarjajo z blagom, ne bi smela biti v celoti vključena v MiFID. Ta pristop je tudi popolnoma v skladu z namero Komisije, pojasnjeno v uvodni izjavi 88, da bi bilo treba zagotoviti, da ostanejo izvzete dejavnosti nefinančnih podjetij, ki kot pomožno dejavnost vključujejo na primer zavarovanje pred tveganji, povezanimi s proizvodnjo in drugimi tveganji. Te trgovalne dejavnosti nefinančnih podjetij ne predstavljajo sistemskega tveganja in so bistveni element poslovanja podjetij.

Druga pojasnila se večinoma nanašajo na merila za opredelitev, ali je dejavnost pomožna glede na glavno dejavnost. Glavna načela te opredelitve ne bi smela biti prepuščena obravnavi v delegiranih aktih in ta opredelitev bi morala vključevati dejstvo, da je dejavnost lahko pomožna le, kadar je sredstvo za obvladovanje tveganja glavne dejavnosti in kadar je obseg dejavnosti občutno manjši kot glavna dejavnost.

Če se v okviru MiFID nefinančna podjetja obravnavajo kot finančna podjetja, morajo izpolnjevati drage obveznosti številnih finančnih uredb. Na primer zanje velja obvezen kliring vseh njihovih standardiziranih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga, kot so opredeljeni v Uredbi o infrastrukturi evropskega trga (EMIR), ali se lahko od njih zahteva, da imajo kapitalsko rezervo v skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah (CRD) po letu 2014.

Zato bi EMIR kakor tudi CRD spodbujali podjetja k ohranjanju večjih kapitalskih rezerv za njihove potrebne trgovalne dejavnosti, kar bi oviralo sposobnost podjetij za naložbe. Tudi obvladovanje tveganj postane veliko dražje in zato bi nekatera podjetja, zlasti MSP, opustila obvladovanje tveganja ali bi to počela v manjšem obsegu.

Večina MSP si ne more privoščiti neposredne udeležbe na trgih, da bi obvladovala tveganja, povezana s svojo glavno dejavnostjo, in zato morajo ustanoviti skupna podjetja, da bi oblikovala kritično maso in tako imela dostop do trgov, z namenom obvladovati tveganja svoje glavne dejavnosti. Treba je obravnavati tudi te strukture podjetij, da bi zagotovili ustrezne izjeme za nefinančna MSP in njihova skupna podjetja.

Klasifikacija finančnih instrumentov

Terminski proizvodi, ki se lahko poravnajo fizično, so v predlogu MiFID II klasificirani kot finančni instrumenti. Vendar so ti terminski posli odločilni za obvladovanje tveganj komercialnih podjetij in se bistveno razlikujejo od špekulativnih finančnih instrumentov – ne vključujejo nobene finančne (gotovinske) poravnave in zadevno fizično blago bo dejansko dostavljeno pravočasno. Zato fizično poravnani terminski posli ne predstavljajo nobenega tveganja za finančne trge. Obravnava fizičnih terminskih proizvodov kot finančnih instrumentov vključuje številne posledice, ki izhajajo iz uredb MiFID in EMIR ter uredbe o zlorabi trga (MAR).

Sedanji predlog MiFID II zmanjšuje sposobnost podjetij, da izkoristijo izjemo pomožne dejavnosti (člen 2(1)(i)), saj večinoma trgujejo s fizičnimi terminskimi pogodbami. Tudi za fizično poravnane terminske posle bi torej lahko veljale omejitve pozicij, opisane v členu 59. V skladu z EMIR bi klasifikacija fizično poravnanih terminskih poslov kot finančnih instrumentov povečala možnosti za nefinančne firme, da imajo pozicije, ki presegajo tako imenovan zgornji prag kliringa, zaradi česar bi bil zanje kliring obvezen. Poleg tega bodo fizično poravnani terminski posli sodili v področje uporabe MAR.

Za primerjavo, ustrezni osnutek zakona v Združenih državah (tj. akt Dodd-Frank) uporablja drugo opredelitev finančnih instrumentov, ki tudi izrecno izključuje fizično poravnane izvedene instrumente. Poleg tega fizično poravnane terminske posle v sektorju energije že krije uredba o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (REMIT).

Pripravljavec mnenja zato predlaga, da se izrecno izključijo proizvodi, ki se lahko fizično poravnajo, ki se uporabljajo za trgovske namene in nimajo značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov.

Omejitve pozicij

Omejitev pozicij podjetij na trgu izvedenih instrumentov bo omejila njihovo sposobnost učinkovitega obvladovanja tveganj ali dostopa do trgov za pravice do emisije, kar bo v končni fazi povečalo stroške in splošno raven tveganja v njihovem sektorju. Poleg tega jih lahko prisili, da iščejo možnosti zavarovanja pred tveganjem na drugih manj likvidnih in bolj tveganih trgih, s tem pa povečajo stroške obvladovanja tveganj in stroške za potrošnike. Pripravljavec mnenja zato daje prednost pristopu upravljanja pozicij iz člena 35(1) MiFIR, ker je prilagodljivejši in bolj prilagojen značilnostim trga.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Za dobro delovanje notranjega trga za električno energijo in zemeljski plin ter izvajanje nalog upravljavcev prenosnih omrežij iz direktive 2009/72/ES, direktive 2009/73/ES, uredbe (ES) št. 714/2009, uredbe (ES) št. 715/2009 ali omrežij ali smernic, sprejetih v skladu s temi uredbami, morajo biti upravljavci prenosnih omrežij in njihovi izvajalci storitev izvzeti pri izdaji pravic do prenosa v obliki pravic do fizičnega prenosa ali pravic do finančnega prenosa in pri zagotavljanju platforme za sekundarno trgovanje. Da bi omogočili učinkovito trgovanje s pravicami do prenosa, je poleg tega treba izvzeti vsako osebo v primeru kupovanja ali prodaje teh pravic do prenosa.
Obrazložitev
Opredelitev pravic do fizičnega prenosa in pravic do finančnega prenosa kot finančnih instrumentov ima lahko za posledico, da tržni akterji opustijo trgovanje s pravicami do prenosa, ker menijo, da so zahteve v okviru MiFID preveč obremenjujoče. Vendar trgovanje s pravicami do fizičnega prenosa in pravicami do finančnega prenosa zaradi svoje funkcije varovanja pred tveganjem pomembno prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga za energijo in bi zato moralo biti izvzeto iz MiFID.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 88
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(88) Ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20 z dne 15. aprila 2011 o zagotavljanju, da morajo biti udeleženci na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago predmet ustrezne regulacije in nadzora, bi bilo treba izjeme iz Direktive 2004/39/ES za različne udeležence, ki so dejavni na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago, spremeniti, da se zagotovi, da bodo dejavnosti podjetij, ki ne pripadajo nobeni finančni skupini, vključno z zavarovanjem pred s proizvodnjo povezanimi in drugimi tveganji ter opravljanjem investicijskih storitev z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali eksotičnimi izvedenimi finančnimi instrumenti kot pomožno dejavnostjo za stranke glavne dejavnosti, še naprej izvzete, hkrati pa bodo podjetja, ki so specializirana za trgovanje z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, zajeta v tej direktivi.	(88) Ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20 z dne 15. aprila 2011 o zagotavljanju, da morajo biti udeleženci na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago predmet ustrezne regulacije in nadzora, bi bilo treba izjeme iz Direktive 2004/39/ES za različne udeležence, ki so dejavni na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago, spremeniti, da se zagotovi, da bodo dejavnosti podjetij, ki ne pripadajo nobeni finančni skupini, vključno z zavarovanjem pred s proizvodnjo povezanimi in drugimi tveganji ter opravljanjem investicijskih storitev z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali eksotičnimi izvedenimi finančnimi instrumenti kot pomožno dejavnostjo za stranke glavne dejavnosti, še naprej izvzete. Treba je upoštevati, da za podjetja, katerih glavna dejavnost je proizvodnja in/ali dobava blaga in ki imajo kot pomožno dejavnost trgovanje za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, že veljajo prilagojen regulativni nadzor in obvezno redno poročanje, zlasti za promptne in fizične terminske posle na podlagi uredbe 2011/1227/ES (REMIT), obvezno redno poročanje v zvezi s standardnimi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti ter regulativni nadzor na podlagi uredbe [ ] (EMIR). Vendar bi morala biti podjetja, ki so specializirana za trgovanje z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, zajeta v tej direktivi.
Obrazložitev
Komercialna podjetja, ki so že zajeta v uredbi EMIR in sektorski regulaciji (tj. REMIT, uredba 2011/1227/ES), bi morala ostati izvzeta iz uredbe MiFID, če je to pomožna dejavnost glede na njihovo glavno dejavnost. REMIT vključuje učinkovit in ustrezen okvir tržnega nadzora in zahteve glede poročanja o poslih, ki izrecno krijejo posle, ki ne sodijo v področje uporabe MiFID. Poleg tega bo EMIR zagotavljal tudi okvir za poročanje o poslih in centralen kliring ali druge obveznosti v zvezi z obvladovanjem tveganja.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) osebe, ki zagotavljajo investicijske storitve izključno za svoja matična podjetja, za svoja hčerinska podjetja ali za druga hčerinska podjetja svojih matičnih podjetij;	(b) osebe, vključno s skupno upravljanimi podjetji, ki zagotavljajo investicijske storitve izključno za svoja matična podjetja, za svoja hčerinska podjetja ali za druga hčerinska podjetja svojih matičnih podjetij;
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka (d) – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ii) so člani ali udeleženci organiziranega trga ali MTF  ali	ii) so člani ali udeleženci organiziranega trga ali MTF in izvajajo algoritemsko trgovanje ali; ali
Obrazložitev
Izjemo je treba pojasniti, da bi zagotovili, da ne bo vsak primer trgovanja realnega gospodarstva na borzi (tudi v najmanjšem obsegu) podvržen pravilom iz direktive MiFID (na primer z namenom zaščite pred tveganji, povezanimi s cenami blaga, in valutnimi tveganji ali za nakup oziroma prodajo delnic v lasti podjetja).
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka (d) – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ta izjema se ne uporablja za osebe, izvzete na podlagi člena 2(1)(i), ki s finančnimi instrumenti poslujejo za svoj račun kot člani ali udeleženci organiziranega trga ali MTF, vključno kot vzdrževalci trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti;	osebe, ki so izvzete v skladu s točko (i), niso obvezane izpolniti pogojev, določenih v tej točki, da bi bile izvzete, ter jim to tudi ne preprečuje izvzetja pri drugem veljavnem izvzemu iz tega člena;
	Ta izjema velja za osebe, ki pri poslovanju z emisijskimi kuponi ne zagotavljajo nikakršnih investicijskih storitev ali dejavnosti, razen poslovanja za svoj račun in ne z izvrševanjem naročil strank, in ki imajo v lasti ali neposredno upravljajo naprave v smislu Direktive 2003/87/ES.
Obrazložitev
Treba je pojasniti razmerje med izjemama iz točk (d) in (i).
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka i – alinea 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– opravljajo investicijske storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami na izvedene instrumente iz oddelka C 10 Priloge I ali emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke, pod pogojem, da:
	(i) te osebe strankam omogočajo opravljanje njihovih industrijskih dejavnosti z zagotavljanjem osnovne infrastrukture in storitev, in
	(ii) glavna dejavnost strank na ravni skupine ne vključuje niti zagotavljanja investicijskih storitev v smislu te direktive niti bančnih storitev v smislu Direktive 2006/48/ES,
	or
Obrazložitev
Treba je zagotoviti enake pogoje za velika industrijska podjetja, ki s finančnimi instrumenti poslujejo za svoj račun, in manjše akterje, ki morajo, da bi bili konkurenčni, uporabljati proizvodne obrate (vključno s podpornimi storitvami ter znanjem in izkušnjami), ki jih upravljajo tretje stranke. Upravljavci obratov, ki poslujejo za svoj račun, da bi investicijske storitve zagotavljali manjšim podjetjem, ki svoje industrijske dejavnosti opravljajo znotraj njihovih obratov, bi morali biti ravno tako izvzeti, če to predstavlja pomožno dejavnost k njihovi glavni dejavnosti.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka i – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe