PRIPOROČILO o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o podpori pri preskrbi s hrano v imenu Evropske unije

11.10.2012 - (12267/2012 – C7‑0210/2012 – 2012/0183(NLE)) - ***

Odbor za razvoj
Poročevalec: Nirj Deva

Postopek : 2012/0183(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0309/2012
Predložena besedila :
A7-0309/2012
Razprave :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o podpori pri preskrbi s hrano v imenu Evropske unije

(12267/2012 – C7‑0210/2012 – 2012/0183(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (12267/2012),

–   ob upoštevanju Konvencije o podpori pri preskrbi s hrano (priloga k predlogu sklepa Sveta),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 214(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0210/2012),

–   ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za razvoj (A7-0309/2012),

1.  odobri sklenitev konvencije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je bil zaprošen, naj odobri predlog sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije o podpori pri preskrbi s hrano v imenu Evropske unije (FAC 2012).

Vsebine konvencije ni mogoče spreminjati, odobritev se nanaša izključno na sklep Sveta o sklenitvi konvencije in deponiranju listine o ratifikaciji pri generalnem sekretarju Združenih narodov, kot določa člen 12 konvencije.

Opombe:

Lakota in nezanesljiva preskrba s hrano sta še vedno velika svetovna izziva. Čeprav je bil v preteklem desetletju na številnih področjih napredek precejšen, je v boju z lahkoto in nedohranjenostjo ostal počasen. V letu 2010 po ocenah 925 milijonov ljudi oziroma 13,6 % svetovnega prebivalstva ni imelo dovolj hrane, kljub zmanjšanju revščine v številnih regijah. 98 % nedohranjenih ljudi na svetu živi v državah v razvoju[1], od tega jih je 60 % žensk[2]. Nedohranjenost je vzrok za več kot tretjino smrti otrok, približno 2,6 milijona letno. Skoraj petina otrok v državah v razvoju, mlajših od pet let, ima premajhno telesno težo. Zaradi dolgotrajne nedohranjenosti na milijone otrok zaostaja v rasti, zaradi česar jim grozi prepočasen kognitivni in telesni razvoj[3]. Število žrtev naravnih nesreč, ki so med drugim posledica ogrevanja planeta, se po vsem svetu povečuje.

Konvencija o podpori pri preskrbi s hrano je povsem v skladu s prizadevanji EU, da bi v okviru razvojnih ciljev tisočletja prispevala k zmanjšanju revščine in lakote po svetu. Povsem jasno je, da je potreben mednarodni, pravno zavezujoč okvir, ki bo opredelil obveznosti in instrumente za zagotavljanje pomoči v hrani državam v razvoju.

Poročevalec meni, da so spremembe v primerjavi s konvencijo o pomoči v hrani (FAC 1999) pomemben korak naprej, zato je treba konvencijo FAC 2012 pozdraviti. Zato predlaga, naj jo Parlament odobri.

Cilji konvencije FAC 2012 in načela podpore pri preskrbi s hrano

Evropski parlament v celoti podpira cilje konvencije FAC 2012 in načela podpore pri preskrbi s hrano, opisana v členih 1 in 2 te konvencije. Prepričan je, da bo ta konvencija EU omogočila uresničevanje ciljev humanitarne pomoči na mednarodni ravni, kot določata člen 214(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in politika humanitarne pomoči EU v hrani. Evropski parlament meni, da bo konvencija FAC 2012 EU omogočila sprejetje učinkovite in uspešne politike pomoči v hrani, ki bo odgovarjala na prehranske potrebe najbolj ogroženega prebivalstva, na podlagi objektivno opredeljenih potreb, ob upoštevanju lokalnih okoliščin in ob polnem spoštovanju temeljnih načel humanitarnih ukrepov in obveznosti iz Svetovne trgovinske organizacije.

Evropski parlament meni, da bi morale vse pogodbenice konvencije FAC 2012 v celoti upoštevati načela in dobro prakso humanitarnega donatorstva, sprejete v Stockholmu 17. junija 2003. Opominja tudi na zaveze donatorjev in prejemnikov pomoči, da bodo izboljšali uspešnost razvojne pomoči z uporabo načel iz Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, ki jo je leta 2005 sprejela Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Glavne razlike med FAC 2012 in FAC 1999

Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve Komisije in razprav z uradniki te institucije, se konvencija FAC 2012 od različice FAC 1999 razlikuje predvsem po naslednjem:

- Evropski parlament priznava, da je EU odigrala osrednjo vlogo pri nadomestitvi instrumentov, osredotočenih na donatorje (izraba presežnih zalog hrane), z instrumenti v podporo humanitarni politiki, osredotočenimi na prejemnike. To pomeni prehod od pristopa, temelječega na proizvodih, na bolj raznolik nabor orodij, prilagojenih potrebam in lokalnim okoliščinam. Zelo pomembno je, da je bil seznam upravičenih dejavnosti za uresničevanje minimalnih letnih obveznosti pogodbenic po konvenciji FAC 2012 razširjen (člen 4 in poslovnik[4]) in zdaj poleg blaga v naravi vključuje denarna nakazila, kupone in prehranske ukrepe, zlasti terapevtsko in dopolnilno prehrano, bogatenje živil in mikrohranilne snovi.

- Konvencija FAC 2012 priznava pomen čimprejšnjih priprav na dolgoročnejše rešitve z dejavnostmi, ki bodo omogočile prehod s programov nujne pomoči na programe rehabilitacije in obnove, med drugim s krepitvijo lokalne proizvodnje in možnosti za preživetje, s čimer se prepreči dolgotrajna odvisnost od pomoči. V ta namen je bil seznam upravičenih proizvodov razširjen in vsebuje omejeno število proizvodov, ki niso namenjeni samo potrebam po hrani, temveč tudi prispevajo k možnostim preživetja v izrednih razmerah in v prvih fazah obnove, na primer seme, osnovna kmetijska in ribiška orodja ter živina za mleko in hrano.

- Konvencija FAC 2012 namenja velik poudarek razpravi, izmenjavi informacij in praktičnih zgledov med pogodbenicami, z ustreznimi orodji za spremljanje in ocenjevanje. Tako bo lahko odbor postal dejavnejši forum za usklajevanje donatorjev in vzajemno učenje o politiki in praksi pomoči v hrani.

- Konvencija FAC 2012 naj bi povečala preglednost in odprtost v odnosih z interesnimi skupinami, ki lahko sodelujejo na uradnih in neuradnih srečanjih odbora za pomoč v hrani, pogodbenice pa se morajo z njimi redno posvetovati. Vzpostavljeno bo tudi javno spletno mesto za lažjo izmenjavo informacij z interesnimi skupinami. Objava minimalnih letnih obveznosti pogodbenic, letnega poročila odbora ter datumov, lokacij in povzetkov sej odbora bo zagotovila večjo odgovornost do javnosti in omogočila interesnim skupinam, da spremljajo uspešnost donatorjev. Letno poročilo odbora bo vključevalo povzetek letnih poročil vseh pogodbenic, vendar ta ne bodo javno dostopna.

- Sporazum bo sklenjen za neomejeno obdobje, veljati pa bo začel 1. januarja 2013, če bo vseh pet pogodbenic konvencijo ratificiralo do 30. novembra 2012. Konvencija FAC 1999, ki je potekla 30. junija 2012, je bila sprva sklenjena za tri leta in jo je bilo treba zato petkrat podaljšati. Vsaka pogodbenica lahko po začetku veljavnosti konvencije kadar koli predlaga oceno njenega vpliva ali njene spremembe.

Po mnenju poročevalca obstajajo določene točke, ki bi jih bilo treba ponovno oceniti in izboljšati, bodisi med izvajanjem bodisi pred revizijo konvencije:

- Konvencija FAC 2012 pogodbenicam žal še vedno omogoča, da svoje letne obveznosti za pomoč v hrani izrazijo z vrednostjo, količino ali kombinacijo obojega. Čeprav se EU zavzema za obveznosti, izražene z vrednostjo, je treba pričakovati, da bo marsikateri pomemben donator obveznosti še vedno izražal v količini (ekvivalent zrnja). Tako ti donatorji odložijo pomoč, kadar cene hrane narastejo, in čeprav razmerje med cenami hrane in humanitarno situacijo ni samodejno, lahko cene hrane ogrozijo prebivalstvo v izrednih razmerah. Zato si je treba za cilj zastaviti prehod na sistem, v katerem so vse obveznosti pogodbenic izražene z vrednostjo in indeksirane s svetovnimi cenami hrane.

- Različica FAC 2012 podobno kot FAC 1999 pogodbenicam še vedno omogoča, da 20 % pomoči v hrani dajo v obliki prodaje ali kreditov. EU si mora še naprej odločno prizadevati za sodoben pristop k pomoči v hrani, izključno v obliki donacij, ne pa prodaje in kreditov. Srednjeročni cilj mora biti povečanje deleža pomoči v hrani v obliki donacij na 100 %.

- Evropski parlament se zaveda zaveze pogodbenic, da njihova pomoč ne bo škodljivo vplivala na običajne proizvodne in trgovinske vzorce. Vztraja, da je treba posledice pomoči v hrani za lokalno proizvodnjo hrane in trge pozorno spremljati in ustrezno upoštevati pri odločanju o najučinkovitejših in najuspešnejših oblikah pomoči, pa tudi pri njenem izvrševanju.

- Evropski parlament spodbuja EU, naj odbor usmeri k boljšemu usklajevanju z dolgoročnejšim prizadevanjem za izboljšanje kmetijske proizvodnje in možnosti preživetja na podeželju. V EU je treba iskati sinergije s širšim naborom razvojnih instrumentov EU, zlasti tematskega programa za zanesljivo preskrbo s hrano instrumenta za razvojno sodelovanje, da se spodbudijo dolgoročne rešitve za zanesljivo preskrbo s hrano. Odbor bi lahko okrepil tudi vezi z drugimi akterji na tem področju, kot sta odbor oziroma skupina za zanesljivo preskrbo s hrano v svetu.

- Evropski parlament ocenjuje kot zelo pozitivno, da je omejeno število morebitnih novih članic sodelovalo že v pogajanjih o konvenciji FAC 2012. EU poziva, naj si dejavno prizadeva za razširitev članstva konvencije FAC, pri čemer pa ne smejo biti ogroženi njeni cilji in temeljna načela. Poleg tega EP poziva pogodbenice, naj oblikujejo mehanizem, ki bo omogočil aktivno udeležbo predstavnikov držav, ki se spopadajo z izrednimi razmerami, da se poveča legitimnost konvencije FAC.

- Z vidika prepoznavnosti EU kot ponudnice humanitarne pomoči je obžalovanja vredno, da ne bo sprejela skupne letne obveznosti, ki bi vključevala prispevke EU in držav članic. Čeprav imajo posamezne države članice pravico, da postanejo pogodbenice konvencije samo v svojem imenu in kot take sodelujejo na srečanjih odbora, Evropski parlament poziva tako njih kot EU, naj pred temi srečanji čim bolj uskladijo svoja stališča in tam nastopajo soglasno.

Evropski parlament poziva EU, naj sprejme ambiciozno minimalno letno obveznost za leto 2013 v skladu s členom 5 konvencije in jo tudi ustrezno izpolni.

Od Komisije tudi zahteva, naj ga izčrpno obvešča o izvajanju konvencije v EU in državah članicah, pogodbenicah konvencije, med drugim s pošiljanjem letnih poročil in rednim obveščanjem Odbora za razvoj o izvajanju konvencije in dejavnostih odbora, zlasti v primeru, da bi se konvencija v prihodnje revidirala.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Ricardo Cortés Lastra, Leonidas Donskis, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Jean Roatta, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Patrizia Toia