POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih
15.10.2012 - (COM(2012)0093 – C7‑0074/2012 – 2012/0042(COD)) - ***I
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Kriton Arsenis
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih
(COM(2012)0093 – C7‑0074/2012 – 2012/0042(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0093),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0074/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0317/2012),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF) v Uniji je neto ponor, s katerim se iz ozračja odvzemajo toplogredni plini, katerih količina je enaka znatnemu deležu skupnih emisij Unije. Tako nastajajo antropogene emisije in odvzemi toplogrednih plinov zaradi sprememb količine ogljika, shranjenega v rastlinstvu in tleh. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v sektorju LULUCF, se ne upoštevajo pri ciljih Unije za 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ter Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, čeprav delno prispevajo k cilju Unije v zvezi s količinskim omejevanjem in zmanjševanjem emisij v skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), odobrenega z Odločbo Sveta 2002/358/ES. |
(1) Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF) v Uniji je neto ponor, s katerim se iz ozračja odvzemajo toplogredni plini, katerih količina je enaka znatnemu deležu skupnih emisij Unije. Tako nastajajo antropogene emisije in odvzemi toplogrednih plinov zaradi sprememb količine ogljika, shranjenega v rastlinstvu in tleh. Razširjena trajnostna raba pridelanih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v sektorju LULUCF, se ne upoštevajo pri ciljih Unije za 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ter Direktivo 2020/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, čeprav delno prispevajo k cilju Unije v zvezi s količinskim omejevanjem in zmanjševanjem emisij v skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), odobrenega z Odločbo Sveta 2002/358/ES. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) V skladu z načrtom za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 bi bilo treba upoštevati vse rabe zemljišč na celosten način in obravnavati LULUCF v okviru podnebne politike Unije. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES določa, da bo Komisija ocenila načine za vključitev emisij in odvzemov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spreminjanjem rabe zemljišč in gozdarstvom, v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s čimer se bodo zagotovili trajnost in okoljska celovitost sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje ustreznih emisij in odvzemov. Zato je treba v tem sklepu najprej določiti pravila za obračunavanje, ki se bodo uporabljala za emisije in odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Da bi se medtem zagotovilo ohranjanje in povečevanje zalog ogljika, je treba zagotoviti tudi, da bodo države članice sprejele akcijske načrte za LULUCF, v katerih bodo določeni ukrepi za omejitev ali zmanjšanje emisij ter za ohranitev ali povečanje odvzemov v sektorju LULUCF. |
(2) Člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES določa, da bo Komisija ocenila načine za vključitev emisij in odvzemov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spreminjanjem rabe zemljišč in gozdarstvom, v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s čimer se bodo zagotovili trajnost in okoljska celovitost sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje ustreznih emisij in odvzemov. Zato bi bilo treba v tem sklepu najprej določiti pravila za obračunavanje, ki se bodo uporabljala za emisije in odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Da bi se medtem zagotovilo ohranjanje in povečevanje zalog ogljika, bi bilo treba zagotoviti tudi, da bodo države članice sprejele akcijske načrte za LULUCF, kot poseben dokument ali, kjer je na voljo, v okviru njihovih strategij za nizkoogljični razvoj za omejitev ali zmanjšanje emisij ter za ohranitev ali povečanje odvzemov v sektorju LULUCF. |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 2a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Ta sklep določa obveznosti držav članic pri izvajanju teh pravil za obračunavanje in akcijskih načrtov. Ne določa pa obveznosti obračunavanja ali poročanja za fizične osebe, vključno s kmeti in gozdarji. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC v Durbanu decembra 2011 je bil sprejet Sklep -/CMP.7 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep -/CMP.7“). Navedeni sklep določa pravila za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Ta sklep mora biti skladen z navedenim sklepom, da se bo zagotovila ustrezna raven skladnosti med notranjimi pravili in metodologijami Unije, dogovorjenimi z UNFCCC. V tem sklepu je treba upoštevati tudi posebnosti sektorja LULUCF v Uniji. |
(3) Na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC v Durbanu decembra 2011 je bil sprejet Sklep 2/CMP.7 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep 2/CMP.7“) in Sklep 16/CMP.1. Navedeni sklepi določajo pravila za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Ta sklep bi moral biti popolnoma v skladu z navedenimi sklepi, da se bo zagotovila skladnost med notranjimi pravili in metodologijami Unije, dogovorjenimi z UNFCCC in tako preprečilo kakršno koli podvajanje nacionalnega poročanja. V tem sklepu bi bilo treba upoštevati tudi posebnosti sektorja LULUCF v Uniji in obveznosti Unije kot samostojne pogodbene strani. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 3a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, ne bi smela povzročati dodatne upravne obremenitve, zato ne bi smeli zahtevati, da poročila, predložena v skladu z navedenimi pravili, vsebujejo informacije, ki niso zahtevane na podlagi sklepov Konference pogodbenic UNFCCC in srečanja pogodbenic Kjotskega protokola. |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Pri pravilih za obračunavanje v sektorju LULUCF je treba upoštevati prizadevanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za večji prispevek sprememb pri uporabi zemeljskih virov k zmanjšanju emisij. Ta sklep mora določati pravila za obračunavanje, ki se bodo obvezno uporabljala za gozdarske dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi ter za kmetijske dejavnosti gospodarjenja s pašniki in polji. Določati mora tudi pravila za obračunavanje, ki se bodo neobvezno uporabljala za dejavnosti obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč. |
(4) Obračuni za dejavnosti v sektorju LULUCF bi morali upoštevati prizadevanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za večji prispevek sprememb pri uporabi zemeljskih virov k zmanjšanju emisij. Ta sklep bi moral določati pravila za obračunavanje za dejavnosti LULUCF, ki se bodo obvezno uporabljala za gozdarske dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi, za kmetijske dejavnosti gospodarjenja s pašniki in polji ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč v enem letu po objavi ustreznih navodil IPCCC. Določati bi moral tudi pravila za obračunavanje, ki se bodo neobvezno uporabljala za dejavnosti obnove vegetacije. |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 | |
|
(5) Za zagotovitev okoljske celovitosti pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, morajo ta pravila temeljiti na načelih obračunavanja iz sklepov -/CMP.7 in 16/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola. |
(5) Za zagotovitev okoljske celovitosti pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, bi morala ta pravila temeljiti na načelih obračunavanja iz sklepov 2/CMP.7, 2/CMP.6 in 16/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola ter se v Uniji in med državami članicami uporabljati dosledno, primerljivo in v celoti. |
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 5a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Pravila za obračunavanje, ki temeljijo na sklepu 2/CMP.7, in Sklep 16/CMP.1 ne omogočajo obračunavanja učinka nadomestitve, ki nastopi pri uporabi pridelanih lesnih proizvodov za energijo in kot surovine, ker bi to povzročilo dvojno obračunavanje. Vendar pa gozdarstvo na ta način precej prispeva k zmanjševanju podnebnih sprememb. Zaradi tega, pa tudi za namene obveščanja, lahko države članice izračunavajo emisije, katerim so se izognile z učinki nadomestitve iz gospodarjenja z gozdovi. Na ta način bi se povečala doslednost politike. |
Predlog spremembe 10 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) V pravilih za obračunavanje je treba natančno upoštevati spremembe emisij in odvzemov, ki jih povzroči človek. V zvezi s tem mora ta sklep določati uporabo posebnih metodologij za različne dejavnosti LULUCF. Emisije in odvzemi, povezani s pogozdovanjem, ponovnim pogozdovanjem in krčenjem gozdov, so neposredno posledica človeških posegov in jih je zato treba v celoti upoštevati. Ker vsi emisije in odvzemi, povezani z gospodarjenjem z gozdom, niso antropogeni, morajo zadevna pravila za obračunavanje vseeno določati uporabo referenčnih ravni, da se izključijo učinki naravnih značilnosti in značilnosti, specifičnih za posamezno državo. Referenčne ravni so ocene letnih neto emisij ali odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju z gozdovi na ozemlju države članice v letih, vključenih v obdobje obračunavanja, ter morajo biti določene pregledno v skladu s Sklepom -/CMP.7. Te ravni je treba posodabljati, da se upoštevajo izboljšave metodologij ali podatkov, ki so na voljo v državah članicah. Pravila za obračunavanje morajo določati zgornjo omejitev za neto emisije in odvzeme toplogrednih plinov pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih je mogoče upoštevati v obračunih, glede na osnovne negotovosti pri projekcijah, na katerih temeljijo referenčne ravni. |
(6) V pravilih za obračunavanje bi bilo treba natančno upoštevati spremembe emisij in odvzemov, ki jih povzroči človek. V zvezi s tem bi moral ta sklep določati uporabo posebnih metodologij za različne dejavnosti LULUCF. Emisije in odvzemi, povezani s pogozdovanjem, ponovnim pogozdovanjem in krčenjem gozdov, so neposredno posledica človeških posegov in bi jih zato bilo treba v celoti upoštevati. Ker vsi emisije in odvzemi, povezani z gospodarjenjem z gozdom, niso antropogeni, bi morala zadevna pravila za obračunavanje vseeno določati uporabo referenčnih ravni, da se izključijo učinki naravnih značilnosti in značilnosti, specifičnih za posamezno državo. Referenčne ravni so ocene letnih neto emisij ali odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju z gozdovi na ozemlju države članice v letih, vključenih v obdobje obračunavanja, ter bi morale biti določene pregledno v skladu s Sklepom 2/CMP.7. Te ravni bi bilo treba sinhronizirati s sklepi UNFCCC in posodabljati le, če se posodobijo referenčne ravni, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Pravila za obračunavanje bi morala določati zgornjo omejitev za neto emisije in odvzeme toplogrednih plinov pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih je mogoče upoštevati v obračunih, glede na osnovne negotovosti pri projekcijah, na katerih temeljijo referenčne ravni. Namen Unije je v prihodnjem obračunskem obdobju zamenjati veljavni pristop na področju referenčnih ravni z izčrpnejšim pristopom in ustrezno prilagoditi ta sklep. |
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Uvodna izjava 6a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Pravila za obračunavanje bi morala ustrezno izražati pozitiven prispevek shranjevanja toplogrednih plinov v lesu in proizvodih na podlagi lesa ter prispevati k večji uporabi gozda kot vira v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter k večji rabi lesnih proizvodov. |
Predlog spremembe 12 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) S pravili za obračunavanje je treba zagotoviti, da države članice v obračunih ustrezno upoštevajo čas nastanka emisij toplogrednih plinov iz pridelanega lesa, da se zagotovijo spodbude za uporabo pridelanih lesenih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Funkcija razgradnje prve stopnje, ki se uporablja za emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, mora zato ustrezati enačbi 12.1 iz smernic za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki jih je objavil Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC), ustrezne privzete vrednosti razpolovnega časa pa morajo temeljiti na preglednici 3a.1.3 smernic IPCC za dobro prakso pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu iz leta 2003. |
(7) S pravili za obračunavanje za gospodarjenje z gozdovi bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih ustrezno upoštevajo čas nastanka emisij toplogrednih plinov iz pridelanega lesa, da se zagotovijo spodbude za uporabo pridelanih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Funkcija razgradnje prve stopnje, ki se uporablja za emisije iz pridelanih lesnih proizvodov, bi morala zato ustrezati enačbi 12.1 iz smernic za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki jih je objavil Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC), ustrezne privzete vrednosti razpolovnega časa pa bi morale temeljiti na preglednici 3a.1.3 smernic IPCC za dobro prakso pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu iz leta 2003. Unija bi morala izdelati trajnostna merila za energijo, uvoženo iz tretjih držav. |
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Uvodna izjava 8a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Osuševanje in ponovna vzpostavitev mokrišč pokrivata emisije iz šotišč, ki shranjujejo velike količine ogljika. Emisije iz degradacije in osuševanja šotišč ustrezajo okoli 5 % globalnih emisij toplogrednih plinov in predstavljajo 3,5–4 % emisij Unije leta 2010. Za zagotovitev popolne preglednosti in dokaz vodilnega položaja v sektorju, v katerem je Unija globalno drugi največji povzročitelj emisij, bi morale države članice v svoje obračune vključiti tudi emisije in odvzeme emisij iz osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč. |
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, izredni vremenski pojavi in geološke motnje, lahko povzročijo začasne emisije ali odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF oziroma lahko povzročijo reverzibilnost predhodnih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, je treba s tem sklepom zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za sektor LULUCF. Poleg tega je treba s tem sklepom državam članicam dati omejeno možnost, da iz svojih obračunov za sektor LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, na katere ne morejo vplivati. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne sme povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja. |
(9) Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, izredni vremenski pojavi in geološke motnje, na katere države članice ne morejo vplivati in jih niso povzročile, lahko povzročijo začasne emisije ali odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF oziroma lahko povzročijo reverzibilnost predhodnih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi bilo treba s tem sklepom zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za sektor LULUCF. Poleg tega bi bilo treba s tem sklepom državam članicam dati omejeno možnost, da iz svojih obračunov za sektor LULUCF izključijo emisije zaradi motenj pri pogozdovanju, ponovnem pogozdovanju in gospodarjenju z gozdovi, na katere ne morejo vplivati, z uporabo ravni naravnega ozadja in pribitkov iz Sklepa 2/CMP.7. |
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Pravila o poročanju v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in sporočanju drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z informacijami o sektorju LULUCF, spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. …/… [Predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789 final – 2011/0372 (COD))], zato ne spadajo v področje uporabe tega sklepa. |
(10) Pravila o poročanju v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in sporočanju drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z informacijami o sektorju LULUCF, spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. …/… [Predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789 final – 2011/0372 (COD))] in bi jih morale države članice upoštevati pri spremljanju in poročanju, čeprav ne spadajo v področje uporabe tega sklepa. |
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Akcijski načrti držav članic za LULUCF morajo določati ukrepe za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov iz sektorja LULUCF. Vsak akcijski načrt za LULUCF mora vsebovati nekatere informacije, kot so določene v tem sklepu. Poleg tega mora biti za spodbujanje najboljše prakse okvirni seznam ukrepov, ki so prav tako lahko vključeni v te načrte, določen v Prilogi k temu sklepu. Komisija mora redno ocenjevati vsebino in izvajanje akcijskih načrtov držav članic za LULUCF in po potrebi zagotoviti priporočila za spodbujanje ukrepanja držav članic. |
(12) Akcijski načrti držav članic za LULUCF bi morali določati ukrepe, primerne za posamezne države, za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov iz sektorja LULUCF. Vsak akcijski načrt za LULUCF bi moral vsebovati nekatere informacije, kot so določene v tem sklepu. Poleg tega bi moral biti za spodbujanje najboljše prakse okvirni seznam ukrepov, ki so prav tako lahko vključeni v te načrte, določen v Prilogi k temu sklepu. Komisija bi morala zagotoviti vodenje in sprejeti strukturne smernice za pripravo teh načrtov, ustanovi se tudi priložnostna delovna skupina nacionalnih strokovnjakov, ki naj skupaj s Komisijo oceni izvajanje akcijskih načrtov držav članic za LULUCF. Komisija po potrebi lahko izda izvedljiva priporočila za spodbujanje ukrepanja držav članic. V tem sklepu bi morala biti zagotovljena udeležba javnosti pri pripravi, spreminjanju in pregledu teh načrtov. |
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Na Komisijo je treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za posodobitev opredelitev iz člena 2 glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge I, tako da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in ustreznimi obdobji, ki veljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih, za spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi v skladu s predlaganimi referenčnimi ravnmi, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 6 ob upoštevanju popravkov v skladu s tem sklepom, za spremembo informacij iz Priloge III glede na znanstveni napredek in za spremembo pogojev v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj iz člena 9(2) glede na znanstveni napredek, ali za upoštevanje sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. |
(13) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za posodobitev opredelitev iz tega sklepa glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge I, tako da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in ustreznimi obdobji, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi v skladu s predlaganimi referenčnimi ravnmi, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 6 ob upoštevanju popravkov v skladu s tem sklepom ter glede na spremembe referenčnih ravni, ki jih odobrijo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola za spremembo informacij iz Priloge III glede na znanstveni napredek in glede na spremembe, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali drugi prihodnji okviri in za spremembo pogojev v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj iz tega sklepa glede na znanstveni napredek, ali za upoštevanje sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprejeti bi bilo treba delegirane akte, pri tem pa ohraniti pravico Evropskega parlamenta do ugovora.
|
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Uvodna izjava 13a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Komisija bi morala preučiti možnosti za spodbujanje vlaganj v kmetijstvo pri sestavljanju in izvajanju akcijskih načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. |
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Ker države članice ciljev predlaganega ukrepa zaradi njihove narave same ne morejo zadovoljivo doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepanja lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev – |
(14) Ker države članice ciljev predlaganega ukrepa zaradi njihove narave same ne morejo zadovoljivo doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepanja lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Vprašanja na področju LULUCF, na primer gozdarska politika, so v pristojnosti držav članic. Unija ne bi smela posegati v zvezi z nacionalnimi gozdarskimi politikami in bi morala spoštovati pristojnost držav članic na tem področju. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, |
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta sklep določa pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za emisije in odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Določa tudi, da morajo države članice sprejeti akcijske načrte za LULUCF, da bi se omejile ali zmanjšale emisije in ohranili ali povečali odvzemi, ter predvideva oceno teh načrtov s strani Komisije. |
Ta sklep določa pravila za obračunavanje za države članice, ki se uporabljajo za emisije in odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Ta sklep ne določa obveznosti obračunavanja ali poročanja za fizične osebe. Določa tudi, da morajo države članice sprejeti akcijske načrte za LULUCF, da bi se omejile ali zmanjšale emisije in ohranili ali povečali odvzemi. |
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) „pogozdovanje“ pomeni neposredno človeško povzročeno spremembo zemljišča, ki ni bilo gozd vsaj 50 let, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, če je bila ta sprememba izvedena po 1. januarju 1990; |
(c) „pogozdovanje“ pomeni neposredno antropogeno spremembo zemljišča, ki ni bilo gozd vsaj 50 let, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, če je bila ta sprememba izvedena po 1. decembru 1989; |
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka (d) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) „ponovno pogozdovanje“ pomeni vsako neposredno človeško povzročeno spremembo zemljišča, ki ni gozd, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, na zemljišču, ki je bilo poraščeno z gozdom, vendar je bilo spremenjeno v zemljišče brez gozda, če je bila ta sprememba izvedena po 1. januarju 1990; |
(d) „ponovno pogozdovanje“ pomeni vsako neposredno antropogeno spremembo zemljišča, ki ni gozd, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, na zemljišču, ki je bilo poraščeno z gozdom, vendar je bilo spremenjeno v zemljišče brez gozda, če je bila ta sprememba izvedena po 31. decembru 1989; |
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) „krčenje gozdov“ pomeni človeško povzročeno spremembo gozda v zemljišče, ki ni gozd, če je bila ta sprememba izvedena po 1. januarju 1990; |
(e) „krčenje gozdov“ pomeni antropogeno spremembo gozda v zemljišče, ki ni gozd, če je bila ta sprememba izvedena po 31. januarju 1989; |
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka (j) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(j) „zaloge ogljika“ pomenijo količino ogljika, shranjenega v skladiščih ogljika, izraženo v milijonih ton; |
(j) „zaloge ogljika“ pomenijo količino ogljika, shranjenega v skladiščih ogljika; |
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka p | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(p) „pridelani leseni proizvod“ pomeni vse proizvode pri sečnji dreves, vključno z lesenim materialom in lubjem, ki so odstranjeni s kraja sečnje dreves; |
(p) „pridelani lesni proizvod“ pomeni ves lesni material, vključno z lubjem, ki so odstranjeni s kraja sečnje dreves; |
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka t | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(t) „naravna motnja“ pomeni kateri koli neantropogen dogodek ali okoliščino, ki povzroči znatne emisije v gozdovih ali kmetijskih tleh in na pojav katere zadevna država članica ne more vplivati, če ta država članica tudi po pojavu dogodka ali okoliščine objektivno ne more znatno omejiti vpliva tega dogodka ali okoliščine na emisije; |
(t) „naravne motnje“ pomenijo neantropogene dogodke ali okoliščine. Za namene tega sklepa so ti dogodki ali okoliščine tisti, ki povzročajo znatne emisije v gozdovih in so izven nadzora držav članic in te ne morejo bistveno vplivati nanje. To lahko zajema požare v naravi, napade žuželk in bolezni, izredne vremenske pojave in/ali geološke motnje, ki so izven nadzora držav članic in te ne morejo bistveno vplivati nanje. To ne zajema sečnje in predpisanega zažiganja; |
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka (t a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ta) „raven naravnega ozadja“ je povprečje enovite in zaključene časovne serije emisij iz obdobja 1990–2009, povezanih z naravnimi motnjami po večkratni uporabi procesa za odpravo osamelcev, in sicer na podlagi dvojnega standardnega odklona od mediane, dokler osamelcev ni več. Namesto tega lahko države članice izvajajo pregleden in primerljiv pristop, specifičen za posamezno državo, z uporabo stalne in zaključene časovne serije podatkov, med drugim tudi za obdobje 1990–2009. Pri nobenem pristopu se v ciljnem obdobju ne pričakujejo neto krediti. Če referenčna stopnja gospodarjenja z gozdovi države članice ne vključuje ravni naravnega ozadja emisij, se za uporabo ozadja, kot je navedeno v členu 9(2), vrednost za raven naravnega ozadja oceni z uporabo prvega zgoraj omenjenega pristopa. Kadar je raven naravnega ozadja opredeljena kot zgoraj, bi bil pribitek enak dvakratnemu standardnemu odklonu od časovne serije, ki opredeljuje raven naravnega ozadja. Če je raven naravnega ozadja opredeljena z uporabo pristopa, specifičnega za posamezne države, ali če je referenčna stopnja države članice enaka nič, mora država članica opisati, kako je določen pribitek, kadar je ta potreben. Pri nobenem pristopu v ciljnem obdobju ne bi smeli pričakovati neto kreditov. |
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka u | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(u) „vrednost pri polovici življenjske dobe“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje vsebnosti ogljika v lesenem proizvodu za polovico njegove prvotne količine; |
(u) „vrednost pri polovici življenjske dobe“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika v pridelanih lesnih proizvodih v eni od kategorij iz člena 7(2) za polovico njene prvotne vrednosti; |
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka (v) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(v) „metoda takojšnje oksidacije“ pomeni metodo obračunavanja, pri kateri se predvideva, da se celotna količina ogljika, shranjenega v pridelanih lesenih proizvodih, izpusti v ozračje, ko država članica te proizvode vključi v svoje obračune v skladu s tem sklepom; |
(v) „metoda takojšnje oksidacije“ pomeni metodo obračunavanja, pri kateri se predvideva, da se celotna količina ogljika, shranjenega v pridelanih lesnih proizvodih, izpusti v ozračje ob sečnji; |
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da spremeni opredelitve iz odstavka 1 tega člena zaradi posodobitev teh opredelitev glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih sprejme Unija. |
2. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da spremeni opredelitve iz odstavka 1 tega člena za zagotovitev skladnosti teh opredelitev z morebitnimi spremembami ustreznih opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola v okviru UNFCCC ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih sprejme Unija. |
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice za vsako obračunsko obdobje iz Priloge I pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo vse emisije in vsi odvzemi zaradi dejavnosti na njihovem ozemlju, ki spadajo v naslednje kategorije dejavnosti: |
1. Države članice za vsako obračunsko obdobje iz Priloge I pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo vse emisije in vsi odvzemi zaradi dejavnosti na njihovem ozemlju, ki spadajo v naslednje kategorije dejavnosti: |
|
(a) pogozdovanje; |
(a) pogozdovanje; |
|
(b) ponovno pogozdovanje; |
(b) ponovno pogozdovanje; |
|
(c) krčenje gozdov; |
(c) krčenje gozdov; |
|
(d) gospodarjenje z gozdovi; |
(d) gospodarjenje z gozdovi; |
|
(e) gospodarjenje s polji; |
(e) gospodarjenje s polji; |
|
(f) gospodarjenje s pašniki. |
(f) gospodarjenje s pašniki; |
|
|
(g) osuševanje mokrišč, eno leto po objavi ustreznih navodil IPCCC, |
|
|
(h) ponovna vzpostavitev mokrišč, eno leto po objavi ustreznih navodil IPCCC, |
|
Države članice lahko prav tako pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo pri obnovi vegetacije ter osuševanju in ponovni vzpostavitvi mokrišč. |
Države članice lahko prav tako pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo pri obnovi vegetacije. |
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Člen 4 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Splošna pravila za obračunavanje |
Obračuni dejavnosti za LULUCF |
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Emisije in odvzemi zaradi katere koli dejavnosti, ki spada v eno ali več kategorij dejavnosti iz člena 3(1), se obračunajo le pod eno kategorijo. |
2. Emisije in odvzemi zaradi katere koli dejavnosti, ki spada v eno ali več kategorij dejavnosti iz člena 3(1), se obračunajo le pod eno kategorijo, da se prepreči dvojno štetje. |
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice sprejmejo vse tehnične popravke in ponovne izračune, ki so potrebni, da se v obstoječe in nove obračune vključijo skladišča ogljika iz tega odstavka ter toplogredni plini iz člena 3(2), če so drugače izključeni. |
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se spremeni Priloga I, da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in zadevnimi obdobji, ki se uporabljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih. |
7. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se spremeni Priloga I, da se po potrebi dodajo obračunska obdobja za zagotovitev skladnosti med temi obračunskimi obdobji in zadevnimi obdobji, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola v okviru UNFCCC ali organi v okviru drugega večstranskega sporazuma v zvezi s podnebnimi spremembami, ki ga je sprejela Unija. |
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice v obračunih v zvezi s ponovnim pogozdovanjem upoštevajo le emisije in odvzeme iz dejavnosti, ki se izvajajo na zemljiščih, ki 1. januarja 1990 niso bila gozdna zemljišča. |
1. Države članice v obračunih v zvezi s ponovnim pogozdovanjem upoštevajo le emisije in odvzeme iz dejavnosti, ki se izvajajo na zemljiščih, ki 31. decembra 1989 niso bila gozdna zemljišča. |
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Če države članice v obračunih upoštevajo emisije metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O) zaradi dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, takšne emisije pomenijo skupne emisije za leta v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, ki se na podlagi preglednih in preverljivih podatkov izračunajo s seštetjem emisij v posameznih letih zadevnega obračunskega obdobja. |
3. Države članice obračunajo emisije metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O) zaradi dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov. Te emisije pomenijo skupne emisije za leta v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, ki se na podlagi preglednih in preverljivih podatkov izračunajo s seštetjem emisij v posameznih letih zadevnega obračunskega obdobja. |
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice še naprej pripravljajo in vodijo obračune, v katerih se upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo v zvezi z zemljiščem, ki je bilo v obračunih v skladu s členom 4(3) opredeljeno kot zemljišče, na katerem se izvajajo dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, tudi če se takšne dejavnosti na tem zemljišču ne izvajajo več. |
4. Države članice vodijo obračune emisij in odvzemov na zemljiščih, ki so bila v obračunih v skladu s členom 4(3) opredeljena kot zemljišča, na katerih se izvajajo dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, tudi če se takšne dejavnosti na tem zemljišču ne izvajajo več. |
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice v obračunih v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi upoštevajo emisije in odvzeme zaradi takšnih dejavnosti, pri čemer se te izračunajo kot emisije in odvzemi v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, od katerih se odšteje vrednost, izračunana s pomnožitvijo števila let v zadevnem obračunskem obdobju z njihovo referenčno stopnjo iz Priloge II. |
1. Države članice obračunajo emisije in odvzeme zaradi dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, pri čemer se te izračunajo kot emisije in odvzemi v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, od katerih se odšteje vrednost, izračunana s pomnožitvijo števila let v zadevnem obračunskem obdobju z njihovo referenčno stopnjo iz Priloge II. |
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 za obračunsko obdobje negativen, države članice v obračunih za gospodarjenje z gozdovi upoštevajo skupne emisije in odvzeme, ki ne presegajo 3,5 % emisij držav članic v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer se izključijo emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), to število pa se pomnoži s številom let v zadevnem obračunskem obdobju. |
2. Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 za obračunsko obdobje negativen, države članice v obračunih za gospodarjenje z gozdovi upoštevajo skupne emisije in odvzeme, ki ne presegajo 3,5 % emisij držav članic v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu ali izhodiščnem obdobju v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer se izključijo emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), to število pa se pomnoži s številom let v zadevnem obračunskem obdobju. |
Predlog spremembe 41 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice zagotovijo, da so metode izračuna, ki jih uporabljajo v zvezi z obračuni za dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, skladne z metodami izračuna, uporabljenimi za izračun njihovih referenčnih ravni iz Priloge II v zvezi z naslednjimi vidiki: |
3. Države članice zagotovijo, da so metode izračuna, ki jih uporabljajo v zvezi z obračuni za dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, skladne s Prilogo II Sklepa 2/CMP.6 in z metodami izračuna, uporabljenimi za izračun njihovih referenčnih ravni iz Priloge II v zvezi z naslednjimi vidiki: |
Predlog spremembe 42 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) pridelanimi lesenimi proizvodi; |
črtano |
Predlog spremembe 43 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice najpozneje eno leto pred koncem posameznega obračunskega obdobja sporočijo Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni za naslednje obračunsko obdobje v skladu z metodologijo iz Sklepa -/CMP.7, uporabljeno za izračun referenčnih ravni iz navedenega sklepa. |
4. Referenčne ravni za gospodarjenje z gozdovi so enake tistim, ki so bile določene z akti, ki so jih odobrili organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Države članice najpozneje eno leto pred koncem posameznega obračunskega obdobja sporočijo Komisiji spremenjene referenčne ravni za naslednje obračunsko obdobje v skladu s postopkom in z metodologijo iz sklepov 2/CMP.6 in 2/CMP.7, ki se uporabljata za izračun referenčnih ravni iz Sklepa 2/CMP.7. |
|
|
Za obdobje po letu 2020 se bo uporabljalo celovito obračunavanje na podlagi zemljišč. |
Predlog spremembe 44 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Če se spremenijo ustrezne določbe Sklepa -/CMP.7, države članice sporočijo Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni, pri katerih se upoštevajo te spremembe, najpozneje šest mesecev po sprejetju teh sprememb. |
5. Če se spremenijo ustrezne določbe Sklepa 2/CMP.6 ali Sklepa 2/CMP.7, države članice sporočijo Komisiji spremenjene referenčne ravni, pri katerih se upoštevajo te spremembe, najpozneje šest mesecev po sprejetju teh sprememb. |
Predlog spremembe 45 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Če so na voljo boljše metodologije, ki državam članicam omogočajo, da veliko bolj natančno izračunajo referenčne ravni, ali če se znatno izboljša kakovost podatkov, ki so na voljo državi članici, zadevna država članica takoj sporoči Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni, pri katerih se upoštevajo te spremembe. |
6. Če so na voljo boljše metodologije, ki državam članicam omogočajo, da veliko bolj natančno izračunajo referenčne ravni, ali če se znatno izboljša kakovost podatkov, ki so na voljo državi članici, zadevna država članica izvede tehnično prilagoditev v skladu z določbami Sklepa 2/CMP.7 in takoj sporoči Komisiji spremenjene referenčne ravni, pri katerih se upoštevajo te spremembe. |
Predlog spremembe 46 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Za namene iz odstavkov 4, 5 in 6 države članice navedejo količino letnih emisij, ki so nastale zaradi naravnih motenj in ki so bile vključene v njihove predlagane in revidirane referenčne stopnje, ter način, na katerega so to količino ocenile. |
7. Za namene iz odstavkov 4, 5 in 6 države članice navedejo količino letnih emisij, ki so nastale zaradi naravnih motenj in ki so bile vključene v njihove revidirane referenčne stopnje, ter način, na katerega so to količino ocenile. |
Predlog spremembe 47 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8. Komisija preveri točnost predlaganih spremenjenih referenčnih ravni. |
8. Komisija uporabi spremenjene referenčne ravni, kot je določeno v procesu UNFCCC. |
|
|
Za namene odstavka 4 in v odsotnosti posebnih aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola, ali drugih prihodnjih okvirov, ki določajo referenčne ravni v okviru gospodarjenja z gozdovi, Komisija preveri točnost novih referenčnih ravni. |
Predlog spremembe 48 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da po potrebi posodobi referenčne ravni iz Priloge II. |
9. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da posodobi referenčne ravni iz Priloge II glede na spremembe referenčnih ravni, ki so jih odobrili organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. |
Predlog spremembe 49 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 10a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
10a. Najpozneje šest mesecev preden se stališče Unije posreduje UNFCCC, Komisija po potrebi izvede posvetovanja z državami članicami, da bi zagotovila popolnost posredovanega besedila. |
Predlog spremembe 50 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice v svojih obračunih v skladu s členom 3(1) upoštevajo emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, ki vsebujejo ogljik, na dan 1. januarja 2013, tudi če je bil les za te proizvode pridelan pred tem datumom. |
1. Pridelani lesni proizvodi kot taki se ne obravnavajo kot emisije toplogrednih plinov. Države članice v svojih obračunih v skladu s členom 3(1) upoštevajo emisije iz pridelanih lesnih proizvodov, ki vsebujejo ogljik, na dan 1. januarja 2013, tudi če je bil les za te proizvode pridelan pred tem datumom, ter ločijo med proizvodi z izvorom iz krčenja gozdov in tistimi z izvorom iz gospodarjenja z gozdovi. |
Predlog spremembe 51 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice lahko namesto vrednosti pri polovici življenjske dobe iz Priloge III uporabijo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, če te vrednosti določi država članica na podlagi preglednih in preverljivih podatkov. |
Države članice lahko namesto vrednosti pri polovici življenjske dobe iz Priloge III uporabijo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, če te vrednosti določi država članica na podlagi preglednih in preverljivih podatkov in če so vsaj tako podrobne kakor tiste v Prilogi III. |
Predlog spremembe 52 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Uvoženih pridelanih lesnih proizvodov, ne glede na izvor, država članica uvoznice ne obračuna. |
Predlog spremembe 53 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice lahko v obračunih v zvezi z izvoženimi pridelanimi lesenimi proizvodi namesto vrednosti pri polovici življenjske dobe iz Priloge III navedejo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, če te vrednosti določi država članica na podlagi preglednih in preverljivih podatkov o uporabi teh pridelanih lesenih proizvodov v državi uvoznici. |
Države članice lahko v obračunih v zvezi z izvoženimi pridelanimi lesnimi proizvodi namesto vrednosti pri polovici življenjske dobe iz Priloge III navedejo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, če te vrednosti določi država članica na podlagi preglednih in preverljivih podatkov o uporabi teh pridelanih lesnih proizvodov v državi uvoznici in če so vsaj tako podrobne in natančne kakor tiste v Prilogi III. |
Predlog spremembe 54 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 3a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice, ki za izvožene pridelane lesne proizvode izberejo uporabo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, o tem leto dni pred koncem obračunskega obdobja za pregled in odobritev obvestijo Komisijo. |
Predlog spremembe 55 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 3b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice ne uporabljajo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, za lesne proizvode, ki se dajejo na trg v Uniji, če se razlikujejo od tistih, ki jih država članica uvoznica uporablja v svojih obračunih iz člena 3(1). |
Predlog spremembe 56 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 3c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice obračunajo emisije iz lesnih proizvodov, pridelanih zaradi krčenja gozdov, po metodi takojšnje oksidacije. |
Predlog spremembe 57 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Če države članice v obračunih upoštevajo emisije iz proizvodov iz lesa, ki je bil pridelan za namene pridobivanja energije, to naredijo na podlagi metode takojšnje oksidacije. |
4. Države članice v obračunih upoštevajo emisije iz proizvodov iz lesa, ki je bil uvožen ali pridelan za namene pridobivanja energije, to naredijo na podlagi metode takojšnje oksidacije. |
Predlog spremembe 58 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice sledijo lesnim proizvodom, ki so bili pridelani zunaj Unije in ki se v državi članici uporabljajo za pridobivanje energije, in sicer zato, da se zagotovi povzetek o emisijah ter navede, v kateri državi je bil les pridelan in ali je bil pridelan trajnostno. Informativno se lahko izračunajo emisije, ki zahvaljujoč uporabi te biomase niso nastale. |
Predlog spremembe 59 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda informacije iz Priloge III v skladu z znanstvenim napredkom. |
6. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda informacije iz Priloge III v skladu z znanstvenim napredkom in glede na spremembe, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. |
Predlog spremembe 60 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, lahko države članice neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih, ki so posledica naravnih motenj, izključijo iz izračunov v zvezi z njihovimi obveznostmi obračunavanja v skladu s členom 3(1)(a), (b), (d), (e) in (f). Če države članice te emisije izključijo, potem izključijo tudi vse nadaljnje odvzeme na zemljiščih, ki so jih prizadele navedene naravne motnje. Vendar pa pri tem niso izključene neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih kot posledica naravnih motenj, ki so bile vključene v izračun referenčne ravni iz člena 6(4), (5) ali (6). |
1. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3, lahko države članice neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih, ki so posledica naravnih motenj, izključijo iz izračunov v zvezi z njihovimi obveznostmi obračunavanja v skladu s členom 3(1)(a), (b), (d), (e) in (f). Če države članice te emisije izključijo, potem izključijo tudi vse nadaljnje odvzeme na zemljiščih, ki so jih prizadele navedene naravne motnje. Vendar pa pri tem niso izključene neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih kot posledica naravnih motenj, ki so bile vključene v izračun referenčne ravni iz člena 6(4), (5) ali (6). |
Predlog spremembe 61 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Države članice za dejavnosti pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja iz člena 3(1)(a) in (b) izračunajo emisijske ravni naravnega ozadja zaradi naravnih motenj. V skladu s Sklepom 2/CMP.7 lahko bodisi letno bodisi ob koncu obračunskega obdobja iz Priloge I izključijo emisije zaradi naravnih motenj, ki v posameznem letu presežejo vsoto ravni naravnega ozadja pri pogozdovanju in ponovnem pogozdovanju ter pribitka. |
Predlog spremembe 62 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 1b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1b Države članice lahko za dejavnosti gospodarjenja z gozdovi iz člena 3(1)(d) iz obračunavanja bodisi letno bodisi ob koncu drugega ciljnega obdobja izključijo emisije zaradi naravnih motenj, ki v posameznem letu presežejo raven naravnega ozadja na področju gospodarjenja z gozdovi, skupaj z ustreznim pribitkom, če je potreben. |
Predlog spremembe 63 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice lahko izključijo neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih v skladu z odstavkom 1 iz izračunov, relevantnih za njihove obveznosti v zvezi z obračunavanjem v skladu s členom 3(1)(a), (b) in (d), kadar te neantropogene emisije toplogrednih plinov iz takšnih naravnih motenj v enem letu presežejo 5 % skupnih emisij države članice v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer so izključeni emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
2. Države članice lahko izključijo neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih v skladu z odstavkom 1 iz izračunov, relevantnih za njihove obveznosti v zvezi z obračunavanjem v skladu s členom 3(1)(a), (b) in (d). |
|
(a) država članica opredeli vsa zemljišča, izključena iz priprave obračunov držav članic v skladu s členom 3(1)(a), (b) in (d), vključno z njihovo geografsko lokacijo, letom in vrstami naravnih motenj; |
|
|
(b) država članica oceni letne neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih, ki so posledica naravnih motenj, in naknadne odvzeme na izključenih zemljiščih; |
|
|
(c) raba zemljišč na izključenih območjih se ni spremenila, pri čemer država članica uporablja pregledne in preverljive metode in merila za opredelitev spremembe rabe zemljišč na teh območjih; |
|
|
(d) država članica sprejme ukrepe za upravljanje ali nadzor vpliva naravnih motenj, kadar je to izvedljivo; |
|
|
(e) država članica sprejme ukrepe za sanacijo območij izključenih zemljišč, kadar je to mogoče; |
|
|
(f) emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, pridobljenih z nujno sečnjo, niso bile izključene iz obračunavanja. |
|
|
|
Države članice, po potrebi ob pomoči Komisije, izvedejo tehnične popravke ali ponovne izračune, ki so pri njihovi referenčni stopnji gospodarjenja z gozdovi iz Priloge II potrebni za vključitev emisijske ravni naravnega ozadja zaradi letnih naravnih motenj, če v skladu s tem odstavkom niso že sicer vključene. |
Predlog spremembe 64 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 2a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice izračunajo svoje neto emisije in odvzeme, za katere velja odstavek 2, in zagotovijo pregledne informacije, ki: |
|
|
(a) prikazujejo vsa opredeljena zemljišča, ki se izključijo, vključno z njihovo lokacijo, čitljivo v geografskem informacijskem sistemu, letom in vrstami naravnih motenj; |
|
|
(b) prikazujejo, kako se ocenjujejo emisije, ki so posledica naravnih motenj, in naknadni odvzemi na teh območjih; |
|
|
(c) prikazujejo, da se raba zemljišč na izključenih območjih ni spremenila, obrazložene pa so tudi metode in merila za opredeljevanje prihodnje rabe zemljišč na teh območjih v obračunskem obdobju; |
|
|
(d) dokazujejo, da države članice niso mogle vplivati na te pojave in jih niso povzročile, in sicer prikazujejo praktična prizadevanja za preprečitev, obvladanje ali nadzor pojavov, zaradi katerih se zaprosi za izključitev; |
|
|
(e) kjer je to izvedljivo, prikazujejo prizadevanja za obnovo zemljišča, za katerega je bila zaprošena izključitev; |
|
|
(f) prikazujejo, da emisije, povezane z nujno sečnjo, niso bile izključene iz obračunavanja; |
|
|
Države članice iz obračuna emisij zaradi naravnih motenj ne izključijo motenj na zemljiščih, pri katerih se po motnji spremeni raba. |
Predlog spremembe 65 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda pogoje iz prvega pododstavka odstavka 2 glede na znanstveni napredek ali da upošteva spremembe aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. |
5. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda pogoje iz odstavka 3 glede na znanstveni napredek ali da upošteva spremembe aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. |
Predlog spremembe 66 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice najpozneje šest mesecev po začetku posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I pripravijo osnutke akcijskih načrtov za LULUCF in jih predložijo Komisiji, da omejijo ali zmanjšajo emisije ter ohranijo ali povečajo odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih iz člena 3(1). Države članice se posvetujejo s številnimi zainteresiranimi stranmi. |
1. Države članice najpozneje eno leto po začetku posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I pripravijo akcijske načrte za LULUCF kot ločen dokument ali, kjer je na voljo, kot jasno prepoznaven del svojih nacionalnih strategij za nizkoogljični razvoj in jih predložijo Komisiji, da omejijo ali zmanjšajo emisije ter ohranijo ali povečajo odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih iz člena 3(1). Države članice se posvetujejo s številnimi zainteresiranimi stranmi. |
|
Osnutki akcijskih načrtov za LULUCF zajemajo trajanje ustreznega obračunskega obdobja iz Priloge I. |
Akcijski načrti za LULUCF zajemajo trajanje ustreznega obračunskega obdobja iz Priloge I. |
Predlog spremembe 67 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice v svoje osnutke akcijskih načrtov za LULUCF vključijo naslednje informacije v zvezi s posameznimi dejavnostmi iz člena 3(1): |
2. Akcijski načrti za LULUCF vključijo naslednje informacije v zvezi s posameznimi dejavnostmi iz člena 3(1): |
|
(a) opis preteklih trendov emisij in odvzemov; |
(a) opis preteklih in nedavnih trendov emisij in odvzemov, vključno z zgodovinskimi trendi, kolikor jih je mogoče razumno rekonstruirati; |
|
(b) napovedi emisij in odvzemov za zadevno obračunsko obdobje; |
(b) napovedi emisij in odvzemov, ki so skladne z demografskimi trendi, gradnjo infrastrukture, porabo energije ter intenzivnostjo kmetijstva in gozdarstva, za zadevno obračunsko obdobje; |
|
(c) analizo možnosti za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov; |
(c) analizo možnosti za omejitev ali zmanjšanje emisij in povečanje odvzemov, vključno z zamenjavo materialov in energetskih surovin z velikimi emisijami toplogrednih plinov, ob povečevanju splošne zmožnosti ponora; |
|
(d) seznam ukrepov, ki jih je treba prilagoditi, da bodo dosežene možnosti za ublažitev, kadar je to opredeljeno v skladu z analizo iz točke (c), vključno z ukrepi iz Priloge IV, če je to primerno; |
(d) seznam najprimernejših ukrepov za nacionalne razmere, ki jih je treba sprejeti, da bodo dosežene možnosti za ublažitev, če so bile ugotovljene z analizo iz točke (c); ki med drugim vključuje tudi tiste, ki so okvirno navedeni v Prilogi IV. Države članice lahko zahtevajo, da Komisija zagotovi tehnična in operativna navodila o zadevah iz te točke; |
|
(e) predvidene politike za izvajanje ukrepov iz točke (d), vključno z opisom pričakovanega vpliva teh ukrepov na emisije in odvzeme; |
(e) predvidene politike za izvajanje ukrepov iz točke (d), vključno z opisom pričakovanega vpliva teh ukrepov na emisije in odvzeme; |
|
(f) časovne okvire za sprejetje in izvajanje ukrepov iz točke (d). |
(f) časovne okvire za sprejetje in izvajanje ukrepov iz točke (d). |
Predlog spremembe 68 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 2a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Komisija državam članicam zagotovi operativna navodila in tehnično pomoč in sprejme strukturne smernice za akcijske načrte za LULUCF, da bi zagotovila primerljivo in popolno izmenjavo informacij. |
|
|
Države članice upoštevajo ta navodila, Komisija pa lahko prosi državo članico, naj načrte spremeni ali dopolni tako, da bodo skladni z navodili. Ta odstavek se uporablja brez poseganja v nacionalne pristojnosti držav članic za gozdarsko politiko. |
|
|
Če imajo države članice nacionalne programe ali akcijske načrte v zvezi s kmetijskim in gozdarskim sektorjem in ti programi izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 ter iz strukturnih smernic, lahko države članice uporabijo te programe in akcijske načrte kot nadomestne programe za akcijske načrte za LULUCF. |
|
|
Komisija se posvetuje z državami članicami o njihovih akcijskih načrtih za LULUCF in v treh mesecih objavi ugotovitve teh posvetovanj v zbirnem poročilu, da bi olajšala izmenjavo znanja in dobrih praks med državami članicami. |
|
|
Komisija lahko po potrebi izda izvedljiva priporočila, da bi se povečala prizadevanja držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. |
|
|
Države članice ustrezno upoštevajo posvetovanja s Komisijo ter v treh mesecih od prejetja priporočil Komisije v elektronski obliki objavijo svoje akcijske načrte za LULUF in jih dajo na voljo javnosti. |
Predlog spremembe 69 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija oceni osnutek akcijskega načrta za LULUCF, ki ga pripravi država članica, v treh mesecih po prejetju vseh ustreznih informacij od zadevne države članice. Komisija objavi rezultate te ocene in lahko po potrebi izda priporočila, da bi se povečalo prizadevanje držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. |
črtano |
|
Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije ter v treh mesecih od prejetja ocene Komisije v elektronski obliki objavijo svoje akcijske načrte za LULUF in jih dajo na voljo javnosti. |
|
Predlog spremembe 70 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Komisija objavi zbirno poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju akcijskih načrtov držav članic. |
Predlog spremembe 71 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 4a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Sestavi se priložnostna delovna skupina nacionalnih strokovnjakov, ki skupaj s Komisijo oceni izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov. |
|
|
Izvajanje se oceni v šestih mesecih od prejetja poročil iz odstavka 4, Komisija pa lahko v soglasju s priložnostno delovno skupino nacionalnih strokovnjakov po potrebi izda izvedljiva priporočila, da bi se povečala prizadevanja držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije. |
Predlog spremembe 72 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 4b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. V skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1367/2006 se zagotovijo zgodnje in učinkovite možnosti za sodelovanje javnosti v pripravi, spreminjanju in revizijah akcijskih načrtov za LULUCF. Komisija in države članice javnosti v elektronski obliki dajo na voljo akcijske načrte za LULUCF in zbirna poročila v skladu s svojimi obveznostmi iz Uredbe (ES) št. 1367/2006 in Direktive 2003/4/ES. |
Predlog spremembe 73 Predlog sklepa Člen 10 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija v šestih mesecih od prejetja poročil iz odstavka 4 oceni izvajanje akcijskih načrtov za LULUCF v državah članicah. |
črtano |
|
Komisija objavi navedena poročila in rezultate te ocene ter lahko po potrebi izda priporočila, da bi se povečalo prizadevanje držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije. |
|
Predlog spremembe 74 Predlog sklepa Člen 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija pregleda pravila za obračunavanje iz tega sklepa najpozneje v enem letu od konca prvega obračunskega obdobja iz Priloge I. |
Komisija pregleda pravila za obračunavanje iz tega sklepa najpozneje v enem letu od konca prvega obračunskega obdobja iz Priloge I z vidika mednarodnih pogajanj in UNFCCC. |
OBRAZLOŽITEV
Obračuni za rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) so osrednja prvina podnebne politike, ki ima med drugim potencial prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov. Prvi korak k vključevanju teh sektorjev v prizadevanja EU za zmanjšanje emisij in zagotovitev medsebojnega dopolnjevanja politik Unije je vzpostavitev trdnih pravil za obračunavanje emisij in odvzemov pri dejavnostih LULUCF.
Glede na povedano bi morali za obračune v teh sektorjih veljati trije krovni cilji:
- omogočanje skladnosti z neodvisnimi mednarodnimi obveznostmi držav članic in Evropske unije kot pogodbenih strani Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Kjotskega protokola;
- zagotavljanje skladnosti politik z veljavno in nastajajočo zakonodajo Unije za prihodnje usklajevanje in vključitev (ne samo) skupne kmetijske politike in direktive o obnovljivih virih energije ter
- zagotavljanje, da bodo prakse in metodologije obračunavanja skladne z ustaljenimi načeli preglednosti, doslednosti, primerljivosti, popolnosti in točnosti – ne samo znotraj držav članic EU, temveč tudi med njimi.
Poročevalec je za uresničitev teh ciljev uporabil „kirurški“ pristop, čeprav priznava, da je bil velik zalogaj dela opravljen že s sprejetjem sklepov konference pogodbenic UNFCCC in z zasedanji pogodbenic Kjotskega protokola, vključno s sklepi 16/CMP.1, 2/CMP.6 in 2/CMP.7. Evropska unija se mora zavedati svoje pomembne vodilne vloge na področju podnebnih sprememb – kadar je priporočljiva ali potrebna usklajenost, bi morala med državami članicami poiskati največji skupni imenovalec.
Poročevalec zato pozdravlja predlagani sklep, a meni, da bi ga bilo treba v več pogledih razjasniti in okrepiti.
Obveznosti glede obračunavanja
Obveznost obračunavanja emisij in odvzemov v številnih kategorijah dejavnosti, povezanih z zemljišči, pri katerih se sproščajo emisije, je pomemben del za vključitev teh sektorjev v prizadevanja Unije za zmanjšanje emisij. V Durbanu sta osuševanje in ponovno vzpostavljanje mokrišč po Sklepu 2/CMP.7 ostala prostovoljna, metodologije vrednotenja mokrišč, zemljišč, pokritih z mokrišči, zemljišč, spremenjenih v mokrišča, in rabe zemljišč na osušenih organskih tleh pa naj bi temeljile na smernicah medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki jih je konferenca pogodbenic nedavno sprejela ali jih podpira, pa tudi vsa kasnejša dogovorjena pojasnila v zvezi s tem. Zaradi obračunov osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč, ki jih nekatere države članice izvajajo, druge pa ne, je prišlo v Uniji do nedoslednosti.
Poročevalec torej predlaga vključitev teh dejavnosti kot kategorijo, za katero je obračunavanje primerno.
Splošna pravila za obračunavanje
Za natančno obračunavanje sprememb v zalogah ogljika za vsako kategorijo dejavnosti je treba vključiti znana skladišča ogljika in toplogrednih plinov. Poleg tega bi bilo treba zaradi usklajenosti, pa tudi glede na nadaljnje vključevanje zavez Unije za zmanjševanje emisij ter njene obstoječe in nastajajoče zakonodaje, od držav članic zahtevati obračune za zaloge ogljika z uporabo teh skladišč. Če države članice zaprosijo za pomoč pri tehničnih popravkih in prilagoditvah za obračune za skladišča ogljika in toplogrednih plinov, ki bi bila sicer iz obračunov izključena, jim Komisija po potrebi nudi pomoč.
Poročevalec tako predlaga, da se zahteva obračunavanje za vsa skladišča ogljika in toplogrednih plinov za vse kategorije dejavnosti, in poziva Komisijo, naj pri tem nudi pomoč.
Pridelani lesni proizvodi
V Durbanu je bilo sklenjeno, da se obračuni za pridelane lesne proizvode napravijo na osnovi takojšnje oksidacije, kar pomeni, da štejemo, da se ogljik iz tega lesa pri sečnji sprosti – razen če so za katero kategorijo teh proizvodov na voljo pregledni in preverljivi podatki; v tem primeru se uporabi funkcija razgradnje prve stopnje s privzeto vrednostjo pri polovici življenjske dobe. Državam članicam je tudi omogočeno, da namesto privzete vrednosti pri polovici življenjske dobe uporabijo podatke, specifične za posamezno državo. Taka struktura bi mogla povzročiti nedoslednosti znotraj Unije, na primer (i) če bi dve državi članici za tretjo državo uporabili različno vrednost pri polovici življenjske dobe, specifično za posamezno državo; ali (ii) če bi država članica za drugo uporabila drugačno vrednost pri polovici življenjske dobe, specifično za posamezno državo, od tiste, ki jo uporablja ta država. Te morebitne nedoslednosti je treba odpraviti, še preden se pojavijo.
Poročevalec zato predlaga, da se od držav članic zahteva, naj Komisijo obvestijo o odločitvi za uporabo privzetih vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifičnih za posamezno državo, da jih pregleda in odobri; državam članicam je treba tudi prepovedati, da bi za pridelane lesne proizvode, ki se dajejo na trg v Uniji, uporabljale drugačne privzete vrednosti od tistih, ki jih uporablja država članica uvoznica.
Poleg tega v sedanjem okviru za obračunavanje za pridelane lesne proizvode nastajajo vrzeli pri podatkih, če se ti proizvodi uporabljajo za pridobivanje energije. To še posebej velja za lesno biomaso, ki se uporablja kot vir bioenergije in se šteje, da ne povzroča emisij – tako po direktivi o obnovljivih virih energije kot v sistemu EU za trgovanje z emisijami. Čeprav morajo države članice obračunavati doma pridelane lesne proizvode, ki se uporabljajo za pridobivanje energije, po metodi takojšnje oksidacije – kar je mehanizem Unije in pravni okvir, ki omogoča obračunavanje emisij – pa to za tretje države ne velja vedno. Skorajšnji začetek veljavnosti uredbe EU o lesu bo skupaj s posodobljenim carinskim zakonikom Skupnosti pravočasno orodje, ki bo pomagalo odpraviti to pomanjkljivost glede podatkov.
Poročevalec predlaga, da bi zahtevali, naj države članice sledijo emisijam iz lesnih proizvodov, ki so bili pridelani zunaj Unije in ki se v državi članici uporabljajo za pridobivanje energije, in jih obračunajo po metodi takojšnje oksidacije, obenem pa naj zagotovijo informacije o tem, v kateri državi je bil les pridelan in ali je bil pridelan trajnostno.
Naravne motnje
Po odločitvah v Durbanu se lahko v nekaterih okoliščinah iz pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in dejavnosti gospodarjenja z gozdovi izključijo emisije zaradi naravnih motenj. Za ta pristop morajo države članice oceniti ravni naravnega ozadja in pribitke za določitev, katere emisije se lahko izključijo, tako da jim je potem omogočeno, da ob izpolnjevanju določenih pogojih te emisije izključijo. Tudi Sklep 2/CMP.7 zahteva, da države članice metodologijo, ki jo uporabljajo za gospodarjenje z gozdovi, uporabljajo tudi za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje. Doslednost ni omejena samo na kategorije dejavnosti, temveč velja tudi za države članice.
Poročevalec predlaga, da bi morale države članice izračunati ravni naravnega ozadja in pribitke ter zagotoviti skladnost s pogoji iz Sklepa 2/CMP.7, izvesti pa bi morale ustrezne tehnične popravke in prilagoditve, ki bi bile potrebne za skladnost njihovega obračunavanja.
Opredelitev pojmov
V dokumentu več izrazov ni opredeljenih oziroma jih je treba razjasniti, saj so pomembni za enotno razumevanje in uporabo obveznosti, navedenih v obravnavanem sklepu.
Poročevalec torej predlaga, da bi zajeli ali razjasnili opredelitve za zaloge ogljika, ponovno pogozdovanje, pogozdovanje, krčenje gozdov, pridelane lesne proizvode, ravni naravnega ozadja, pribitek, vrednost pri polovici življenjske dobe in takojšnjo oksidacijo.
Akcijski načrti za LULUCF
Države članice bi morale preučiti ukrepe za zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov pri kategorijah naštetih dejavnosti. Pri teh dejavnostih bi bilo treba predvsem ugotoviti trende in preučiti možnosti za nadaljnje vključevanje v politike Unije. Komisiji bi bilo treba dati nalogo, naj po potrebi zagotovi vodenje in tehnično pomoč državam članicam, ter jo pooblastiti, naj izda priporočila za nadaljnje ukrepanje. Omogočiti bi bilo treba sodelovanje javnosti in preglednost, kakor zahteva zakonodaja Unije.
Poročevalec torej predlaga razjasnitev vsebine akcijskih načrtov za LULUCF, da bi zajeli najnovejše trende ter napovedi emisij in odvzemov, pa tudi ukrepe za vključitev sektorjev LULUCF v druge politike Unije. Poleg tega so dodane nekatere jezikovne spremembe za razjasnitev vloge Komisije in obveznosti za zagotovitev dostopa do informacij in sodelovanje javnosti.
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (19.9.2012)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih
(COM(2012)0093 – C7‑0074/2012 – 2012/0042(COD))
Pripravljavka mnenja: Julie Girling
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Najpomembnejši elementi predloga Komisije
Komisija predlaga sklep, s katerim se bo v prvem koraku določil pravni okvir za trdna, usklajena in celovita pravila za obračunavanje za sektor LULUCF, ki bodo prilagojena posebnemu profilu tega sektorja. Predlog uvaja pravni okvir za sektor LULUCF, ločen od okvirov, ki urejajo obstoječe zaveze (sistem EU za trgovanje z emisijami in odločba o porazdelitvi prizadevanj), kar pomeni, da sektor na tej stopnji formalno ne bi bil vključen v cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji. Sektor LULUCF bo mogoče formalno vključiti v cilje Unije za zmanjšanje emisij šele, ko bodo vzpostavljena trdna pravila za obračunavanje, spremljanje in poročanje. Zato je Komisija pripravila tudi predlog za razveljavitev Odločbe št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola, ki bi jo nadomestila z uredbo o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM (2011)0789).
Komisija navaja, da je glavni cilj njenega predloga vzpostaviti zanesljiva in celovita pravila za obračunavanje za sektor LULUCF ter omogočanje prihodnjega razvoja politike, da bi bil sektor LULUCF v celoti vključen v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ko bodo pogoji ustrezni. V zvezi s tem predlagani sklep določa okvir za:
· obvezno obračunavanje za države članice v zvezi z emisijami toplogrednih plinov po virih in odvzemi po ponorih, povezanimi s kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi v sektorju LULUCF, in prostovoljno obračunavanje za obnovo vegetacije ter osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč;
· splošna pravila za obračunavanje, ki jih je treba uporabljati;
· posebna pravila za obračunavanje pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov, gospodarjenja z gozdovi, sprememb v zalogi pridelanih lesnih proizvodov, gospodarjenja s polji, gospodarjenja s pašniki, obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč;
· posebna pravila za obračunavanje naravnih motenj;
· sprejetje akcijskih načrtov za LULUCF v državah članicah, da bi se omejile ali zmanjšale emisije po virih ter ohranili ali povečali odvzemi po ponorih, povezani z dejavnostmi LULUCF, in za oceno teh načrtov s strani Komisije;
· pooblastilo Komisije za posodobitev opredelitev iz člena 2 glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge I, da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in ustreznimi obdobji, ki veljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih, ter za spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi v skladu s predlaganimi referenčnimi ravnmi, ki jih predložijo države članice glede na popravke, narejene v skladu s tem sklepom.
Stališče pripravljavke mnenja
Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije, meni, da gre za ambiciozen predlog, ki podpira potrebo po trdnejših pravilih za obračunavanje, s katerimi bi priporočila iz mednarodnih sporazumov vključili v pravo EU. Vendar je zaskrbljena, ker je Komisija predvidela, da bi se pooblastila nanjo prenesla „za nedoločen čas“; raje bi predlagala, da se to obdobje skrajša na pet let.
Pripravljavka mnenja je podala številne predloge sprememb na besedilo Komisije, pri čemer se je osredotočila zlasti na naslednje:
a) Mednarodni sporazumi
Pripravljavka mnenja se zaveda, da je bil predlog pripravljen pred sklepi durbanske konvencije in je zato spremenila številne člene, vključno z opredelitvami pojmov, da bi bil ta sklep EU v skladu s tistimi s konvencije. Po njenem mnenju je pri mednarodnih instrumentih, ki sprejme EU, bistvena skladnost med pravom EU in mednarodno ureditvijo.
b) Obremenitev držav članic
Pripravljavka mnenja se dobro zaveda, da se državam članicam nalaga vedno večje upravno in finančno breme. Zaradi tega je besedilo spremenila tako, da je odpravila ponavljanje in podvajanje obračunavanja in poročanja povsod, kjer je bilo to možno. To ne bo vplivalo na kakovost obračunskih podatkov, ki se zagotavljajo, bo pa pripomoglo k temu, da države članice ne bodo obremenjene po nepotrebnem.
c) Nacionalni akcijski načrti
Pripravljavka mnenja razume, da je uvedba nacionalnih akcijskih načrtov v tem sklepu za države članice sporna, zato se je odločila, da določbo o njih črta in jo nadomesti s povezavo na Uredbo (EU) št. …/… [Predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789], ki od državah članicah zahteva, da spremljajo svoje emisije in odvzeme v EU ter o njih poročajo.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES določa, da bo Komisija ocenila načine za vključitev emisij in odvzemov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spreminjanjem rabe zemljišč in gozdarstvom, v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s čimer se bodo zagotovili trajnost in okoljska celovitost sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje ustreznih emisij in odvzemov. Zato je treba v tem sklepu najprej določiti pravila za obračunavanje, ki se bodo uporabljala za emisije in odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Da bi se medtem zagotovilo ohranjanje in povečevanje zalog ogljika, je treba zagotoviti tudi, da bodo države članice sprejele akcijske načrte za LULUCF, v katerih bodo določeni ukrepi za omejitev ali zmanjšanje emisij ter za ohranitev ali povečanje odvzemov v sektorju LULUCF. |
(2) Člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES določa, da bo Komisija ocenila načine za vključitev emisij in odvzemov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spreminjanjem rabe zemljišč in gozdarstvom, v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s čimer se bodo zagotovili trajnost in okoljska celovitost sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje ustreznih emisij in odvzemov. Zato bi bilo treba v tem sklepu najprej določiti pravila za obračunavanje, ki se bodo uporabljala za emisije in odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Da bi se medtem zagotovilo ohranjanje in povečevanje zalog ogljika, bi bilo treba zagotoviti tudi, da bodo države članice v svoje strategije za nizkoogljično rast vključile ukrepe za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostnega gospodarjenja z zemljišči za omejitev ali zmanjšanje emisij ter za ohranitev ali povečanje odvzemov v sektorju LULUCF . |
Obrazložitev | |
Nacionalni akcijski načrti bi prinesli dodatne obremenitve na ravni držav članic, ne da bi bila jasna njihova dodana vrednost. Povzročili bi podvajanje ureditve, ker bi predlagani akcijski načrti potekali vzporedno s kmetijsko-okoljskimi ukrepi iz drugega stebra skupne kmetijske politike. Zato bi morale države članice vključiti ukrepe za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostnega gospodarjenja z zemljišči drugam, na primer v okvir svojih strategij za nizkoogljični razvoj. | |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC v Durbanu decembra 2011 je bil sprejet Sklep -/CMP.7 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep -/CMP.7“). Navedeni sklep določa pravila za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Ta sklep mora biti skladen z navedenim sklepom, da se bo zagotovila ustrezna raven skladnosti med notranjimi pravili in metodologijami Unije, dogovorjenimi z UNFCCC. V tem sklepu je treba upoštevati tudi posebnosti sektorja LULUCF v Uniji. |
(3) Na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC v Durbanu decembra 2011 je bil sprejet Sklep 2/CMP.7 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep 2/CMP.7“) in Sklep 16/CMP.1. Navedeni sklepi določajo pravila za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Ta sklep bi moral biti skladen z navedenimi sklepi, da se bo zagotovila ustrezna raven skladnosti med notranjimi pravili in metodologijami Unije, dogovorjenimi z UNFCCC in tako preprečilo kakršno koli podvajanje nacionalnega poročanja. V tem sklepu bi bilo treba upoštevati tudi posebnosti sektorja LULUCF v Uniji. |
Obrazložitev | |
Bistvenega pomena je, da je okvir EU za LULUCF skladen z mednarodnimi pravili , da bi olajšal nacionalno poročanje in preprečil izkrivljanje med različnimi okviri. Zato je tu potrebna uskladitev z mednarodnim okvirom (Sklep 2/CMP.7 in Sklep 16./CMP.1). | |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Pri pravilih za obračunavanje v sektorju LULUCF je treba upoštevati prizadevanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za večji prispevek sprememb pri uporabi zemeljskih virov k zmanjšanju emisij. Ta sklep mora določati pravila za obračunavanje, ki se bodo obvezno uporabljala za gozdarske dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi ter za kmetijske dejavnosti gospodarjenja s pašniki in polji. Določati mora tudi pravila za obračunavanje, ki se bodo neobvezno uporabljala za dejavnosti obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč. |
(4) Pri pravilih za obračunavanje v sektorju LULUCF bi bilo treba upoštevati prizadevanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za večji prispevek sprememb pri uporabi zemeljskih virov k zmanjšanju emisij. Ta sklep bi moral določati pravila za obračunavanje, ki se bodo obvezno uporabljala za gozdarske dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi. Določati bi moral tudi pravila za obračunavanje, ki se bodo neobvezno uporabljala za kmetijske dejavnosti gospodarjenja s pašniki in polji in dejavnosti obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s sporazumom iz Durbana, ki določa, da je obračunavanje obvezno samo za dejavnost gospodarjenja z gozdovi. Čeprav številne države članice izvajajo študije izvedljivosti, ki zajemajo gospodarjenje s polji in pašniki, ni verjetno, da bodo pred letom 2014 zaključene, zato predlog Komisije, da bi bilo obračunavanje za te dejavnosti obvezno, presega mednarodna pravila in s tem vzpostavlja izkrivljanja za države članice in izvajalce. | |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Za zagotovitev okoljske celovitosti pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, morajo ta pravila temeljiti na načelih obračunavanja iz sklepov -/CMP.7 in 16/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola. |
(5) Za zagotovitev okoljske celovitosti pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, bi morala ta pravila temeljiti na načelih obračunavanja iz sklepov -/CMP.7, 2/CMP.6 in 16/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola ter se v Uniji in med državami članicami uporabljati dosledno, primerljivo in v celoti. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Pravila o poročanju v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in sporočanju drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z informacijami o sektorju LULUCF, spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. …/… [Predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789 final – 2011/0372 (COD))], zato ne spadajo v področje uporabe tega sklepa. |
(10) Pravila o poročanju v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in sporočanju drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z informacijami o sektorju LULUCF, spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. …/… [Predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789 final – 2011/0372 (COD))], in bi jih morale države članice upoštevati pri obračunavanju, čeprav ne spadajo v področje uporabe tega sklepa. |
Obrazložitev | |
Koristno je vzpostaviti povezavo z uredbo, o kateri trenutno potekajo pogajanja, in sicer o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789). | |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Akcijski načrti držav članic za LULUCF morajo določati ukrepe za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov iz sektorja LULUCF. Vsak akcijski načrt za LULUCF mora vsebovati nekatere informacije, kot so določene v tem sklepu. Poleg tega mora biti za spodbujanje najboljše prakse okvirni seznam ukrepov, ki so prav tako lahko vključeni v te načrte, določen v Prilogi k temu sklepu. Komisija mora redno ocenjevati vsebino in izvajanje akcijskih načrtov držav članic za LULUCF in po potrebi zagotoviti priporočila za spodbujanje ukrepanja držav članic. |
črtano |
Obrazložitev | |
Pripravljavka mnenja razume, da je uvedba nacionalnih akcijskih načrtov v tem sklepu za države članice sporna, zato predlaga, da bi določbo o njih črtali in jo nadomestili s povezavo na uredbo, o kateri trenutno potekajo pogajanja, in sicer o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789), ki od državah članicah zahteva, da spremljajo svoje emisije in odvzeme v EU ter o njih poročajo. | |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Na Komisijo je treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za posodobitev opredelitev iz člena 2 glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge I, tako da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in ustreznimi obdobji, ki veljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih, za spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi v skladu s predlaganimi referenčnimi ravnmi, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 6 ob upoštevanju popravkov v skladu s tem sklepom, za spremembo informacij iz Priloge III glede na znanstveni napredek in za spremembo pogojev v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj iz člena 9(2) glede na znanstveni napredek, ali za upoštevanje sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. |
(13) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za posodobitev opredelitev iz člena 2 glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov s področja podnebnih sprememb, ki jih mora Unija izpolnjevati, za spremembo informacij iz Priloge III glede na znanstveni napredek in za spremembo pogojev v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj iz člena 9(2) glede na znanstveni napredek, ali za upoštevanje manjših sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Obrazložitev | |
Za spremembo Prilog I in II bi bilo treba uporabiti redni zakonodajni postopek in tega ne bi smeli prepustiti delegiranim aktom. | |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta sklep določa pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za emisije in odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Določa tudi, da morajo države članice sprejeti akcijske načrte za LULUCF, da bi se omejile ali zmanjšale emisije in ohranili ali povečali odvzemi, ter predvideva oceno teh načrtov s strani Komisije. |
Ta sklep določa pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za emisije in odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v državah članicah. |
Obrazložitev | |
Pripravljavka mnenja predlaga črtanje nacionalnih akcijskih načrtov (povezano s številnimi drugimi predlogi sprememb). | |
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka q | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(q) „gozd“ pomeni zemljišče s površino vsaj 0,5 hektara in zastrtostjo z drevjem ali enakovredno stopnjo poraščenosti nad 10 %, pri čemer drevesa na območju rasti v času zrelosti dosežejo višino vsaj 5 metrov, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves ali nasadi, ki še niso dosegli 10-odstotne zastrtosti drevja ali enakovredne stopnje poraščenosti ali višine dreves vsaj 5 metrov, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali zaradi naravnih vzrokov, vendar za katerega se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno; |
(q) „gozd“ pomeni zemljišče z zastrtostjo z drevjem (ali z enakovredno stopnjo poraščenosti) nad 10 odstotkov in površino, ki je večja od 0,5 hektara. Drevesa bi morala v času zrelosti doseči najmanj 5 metrov višine na kraju samem. Gozd lahko sestavljajo bodisi sklenjene gozdne tvorbe, v katerih drevesa različnih slojev in podrast pokrivajo velik delež tal, bodisi nesklenjene gozdne tvorbe s strnjenim rastlinskim pokritjem, v katerem zastrtost z drevjem presega 10 %. Mladi naravni sestoji in vsi nasadi, osnovani v gozdarske namene, ki še niso dosegli 10-odstotne gostote krošenj ali višine dreves 5 metrov, so vključeni v gozd, kakor tudi površine, ki ponavadi tvorijo del gozdne površine, ki so začasno nezarasle zaradi človeških posegov ali naravnih vzrokov, vendar se zanje pričakuje, da bodo ponovno pogozdene. „Gozd“ vključuje: gozdne drevesnice in semenske plantaže, ki tvorijo sestavni del gozda; gozdne ceste, izkrčene predele, protipožarne preseke in druge manjše vrzeli znotraj gozda; gozdove v narodnih parkih, naravnih rezervatih in drugih zavarovanih območjih, na primer zaradi posebnega okoljskega, znanstvenega, zgodovinskega, kulturnega ali duhovnega interesa; protivetrne in ostale zaščitne pasove dreves s površino nad 0,5 ha in širino nad 20 m, nasade kavčukovcev in gozdove hrasta plutovca. „Gozd“ ne vključuje zemljišč, ki se v glavnem uporabljajo za kmetijske prakse. |
Obrazložitev | |
Ta opredelitev bi morala biti skladna z MCPFE/procesom Forest Europe, ker morajo države članice poročati v okviru MCPFE/procesa Forest Europe v skladu s temi merili. Spreminjanje sistema poročanja ali dolžnost poročanja na različne/vzporedne načine bi povzročila dodatne stroške. | |
Predlog spremembe 10 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka t | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(t) „naravna motnja“ pomeni kateri koli neantropogen dogodek ali okoliščino, ki povzroči znatne emisije v gozdovih ali kmetijskih tleh in na pojav katere zadevna država članica ne more vplivati, če ta država članica tudi po pojavu dogodka ali okoliščine objektivno ne more znatno omejiti vpliva tega dogodka ali okoliščine na emisije; |
(t) „naravne motnje“ pomenijo neantropogne dogodke ali neantropogne okoliščine. Za namene tega sklepa so ti dogodki ali okoliščine tisti, ki povzročajo znatne emisije v gozdovih in so izven nadzora držav članic, ki ne morejo bistveno vplivati nanje. To lahko zajema požare v naravi, napade žuželk in bolezni, izredne vremenske pojave, vključno s sušami in poplavami, in/ali geološke motnje, ki so izven nadzora držav članic, ki ne morejo bistveno vplivati nanje. To ne zajema sečnje in predpisanega zažiganja; |
Obrazložitev | |
Uskladitev z opredelitvijo naravnih motenj v durbanski konvenciji o podnebnih spremembah z dopisom besed suša in poplava zaradi dodatne pojasnitve. | |
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka (ta) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ta) „raven naravnega ozadja“ je povprečje enovite in zaključene časovne serije emisij iz obdobja 1990–2009, povezanih z naravnimi motnjami po večkratni uporabi procesa za odpravo osamelcev, in sicer na podlagi dvojnega standardnega odklona od mediane, dokler osamelcev ni več. Namesto tega lahko države članice izvajajo pregleden in primerljiv pristop, specifičen za posamezno državo, z uporabo stalne in zaključene časovne serije podatkov, med drugim tudi za obdobje 1990–2009. Pri nobenem pristopu se v ciljnem obdobju ne pričakujejo neto krediti. Če referenčna stopnja gospodarjenja z gozdovi države članice ne vključuje ravni naravnega ozadja emisij, se za uporabo ozadja, kot je navedeno v členu 9(2), vrednost za raven naravnega ozadja oceni z uporabo prvega zgoraj omenjenega pristopa. |
|
|
Kadar je raven naravnega ozadja opredeljena kot zgoraj, bi bil pribitek enak dvakratnemu standardnemu odklonu od časovne serije, ki opredeljuje raven naravnega ozadja. Če je raven naravnega ozadja opredeljena z uporabo pristopa, specifičnega za posamezne države, ali če je referenčna stopnja države članice enaka nič, mora država članica opisati, kako je določen pribitek, kadar je ta potreben. Pri nobenem pristopu v ciljnem obdobju ne bi smeli pričakovati neto kreditov. |
Obrazložitev | |
Uvesti je treba opredelitev ravni naravnega ozadja, da bi zagotovili skladnost z durbansko konvencijo o podnebnih spremembah, ki jo je podpisalo vseh 27 držav članic (to je tudi povezano z drugimi predlogi sprememb za člen 9 spodaj). | |
Predlog spremembe 12 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka u | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(u) „vrednost pri polovici življenjske dobe“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje vsebnosti ogljika v lesenem proizvodu za polovico njegove prvotne količine; |
(u) „vrednost pri polovici življenjske dobe“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika, skladiščenega v lesnem proizvodu za polovico njegove prvotne vrednosti; |
Obrazložitev | |
V tej opredelitvi je treba pojasniti razliko med količino in vrednostjo. | |
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 – točka w | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(w) „nujna sečnja“ pomeni dejavnost, ki vključuje pridobivanje lesa, ki je poškodovano zaradi naravnih motenj in se še vedno lahko vsaj delno uporabi. |
(w) „nujna sečnja“ pomeni dejavnost, ki vključuje pridobivanje lesa, ki je poškodovano zaradi naravnih motenj in se še vedno lahko uporabi. |
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da spremeni opredelitve iz odstavka 1 tega člena zaradi posodobitev teh opredelitev glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih sprejme Unija. |
črtano |
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) gospodarjenje s polji; |
črtano |
Obrazložitev | |
Uskladitev s sporazumom iz Durbana, ki določa, da je obračunavanje obvezno samo za dejavnost gospodarjenja z gozdovi. Čeprav številne države članice izvajajo študije izvedljivosti, ki zajemajo gospodarjenje s polji in pašniki, ni verjetno, da bodo pred letom 2014 zaključene, zato predlog Komisije, da bi bilo obračunavanje za te dejavnosti obvezno, presega mednarodna pravila in s tem vzpostavlja izkrivljanja za države članice in izvajalce. | |
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) gospodarjenje s pašniki. |
črtano |
Obrazložitev | |
Uskladitev s sporazumom iz Durbana, ki določa, da je obračunavanje obvezno samo za dejavnost gospodarjenja z gozdovi. Čeprav številne države članice izvajajo študije izvedljivosti, ki zajemajo gospodarjenje s polji in pašniki, ni verjetno, da bodo pred letom 2014 zaključene, zato predlog Komisije, da bi bilo obračunavanje za te dejavnosti obvezno, presega mednarodna pravila in s tem vzpostavlja izkrivljanja za države članice in izvajalce. | |
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice lahko prav tako pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo pri obnovi vegetacije ter osuševanju in ponovni vzpostavitvi mokrišč. |
Države članice se lahko prav tako odločijo, da pripravijo in vodijo obračune za prvo obračunsko obdobje, v katerih se natančno upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo pri gospodarjenju s polji in pašniki, obnovi vegetacije ter osuševanju in ponovni vzpostavitvi mokrišč. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s sporazumom iz Durbana, ki določa, da je obračunavanje obvezno samo za dejavnost gospodarjenja z gozdovi. Čeprav številne države članice izvajajo študije izvedljivosti, ki zajemajo gospodarjenje s polji in pašniki, ni verjetno, da bodo pred letom 2014 zaključene, zato predlog Komisije, da bi bilo obračunavanje za te dejavnosti obvezno, presega mednarodna pravila in s tem vzpostavlja izkrivljanja za države članice in izvajalce. | |
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice v obračune vključijo posamezno dejavnost iz odstavka 1 od začetka izvajanja dejavnosti ali od 1. januarja 2013, kar koli je pozneje. |
3. Države članice v obračune vključijo katero koli dejavnost iz odstavka 1 od začetka izvajanja dejavnosti ali od začetka ciljnega obdobja, kar koli pride pozneje. |
Obrazložitev | |
Uskladitev z durbansko konvencijo o podnebnih spremembah. | |
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Emisije in odvzemi zaradi katere koli dejavnosti, ki spada v eno ali več kategorij dejavnosti iz člena 3(1), se obračunajo le pod eno kategorijo. |
2. Emisije in odvzemi zaradi katere koli dejavnosti, ki spada v eno ali več kategorij dejavnosti iz člena 3(1), se obračunajo le pod eno kategorijo, da se prepreči dvojno obračunavanje. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev, da je treba vsekakor preprečiti dvojno obračunavanje. | |
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice sprejmejo vse tehnične popravke in ponovne izračune, ki so potrebni, da se v obstoječe in nove obračune vključijo skladišča ogljika iz prvega pododstavka ter toplogredni plini iz člena 3(2), če so drugače izključeni. |
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 4 – točka f – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vendar se lahko države članice odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika iz točk (a) do (e) prvega pododstavka, kadar skladišče ogljika ni ponor, ki se zmanjšuje, ali vir. Države članice upoštevajo, da skladišče ogljika ni ponor, ki se zmanjšuje, ali vir samo takrat, kadar je to dokazano s preglednimi in preverljivimi podatki. |
Vendar se lahko države članice odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika iz točk od (a) do (e) prvega pododstavka, kadar skladišče ogljika ni vir. Države članice upoštevajo, da skladišče ogljika ni vir samo takrat, kadar je to dokazano s preglednimi in preverljivimi podatki. |
Obrazložitev | |
Uskladitev z durbansko konvencijo o podnebnih spremembah. | |
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se spremeni Priloga I, da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in zadevnimi obdobji, ki se uporabljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih. |
7. Vse spremembe pravil za obračunavanje iz tega člena, vključno s spremembami obračunskih obdobij, določenih v Prilogi I, se sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku. |
Obrazložitev | |
Ker so pravila za obračunavanje iz tega člena in iz Priloge I temeljna za učinkovitost tega sklepa, bi bilo treba vse njihove spremembe sprejeti v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. | |
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice v obračunih v zvezi s ponovnim pogozdovanjem upoštevajo le emisije in odvzeme iz dejavnosti, ki se izvajajo na zemljiščih, ki 1. januarja 1990 niso bila gozdna zemljišča. |
1. Države članice v obračunih v zvezi s ponovnim pogozdovanjem upoštevajo le emisije in odvzeme iz dejavnosti, ki se izvajajo na zemljiščih, ki od 1. januarja 1990 niso bili gozdovi. |
Obrazložitev | |
Uskladitev z durbansko konvencijo o podnebnih spremembah. | |
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Države članice pri izračunih za določanje, ali se v določenem gozdu izvajajo dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, uporabljajo enako prostorno enoto za ocenjevanje. |
5. Države članice za določanje, ali gozdovi sodijo v opredelitev pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, kot je določeno v točkah od (c) do (e) člena 2, uporabijo najboljše razpoložljive podatke. |
Obrazložitev | |
Pripravljavka mnenja je izbrala novo ubeseditev zaradi večje jasnosti besedila. | |
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice najpozneje eno leto pred koncem posameznega obračunskega obdobja sporočijo Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni za naslednje obračunsko obdobje v skladu z metodologijo iz Sklepa -/CMP.7, uporabljeno za izračun referenčnih ravni iz navedenega sklepa. |
4. Države članice najpozneje eno leto pred koncem posameznega obračunskega obdobja sporočijo Komisiji spremenjene referenčne ravni za naslednje obračunsko obdobje v skladu z metodologijo iz Sklepa -/CMP.7, uporabljeno za izračun referenčnih ravni iz navedenega sklepa. |
|
|
Opomba: ista sprememba velja za odstavka 5 in 6 člena 6. |
Obrazložitev | |
Pri tem predlogu spremembe gre za črtanje pravice Komisije, da preveri spremenjene referenčne ravni iz člena 6(8). | |
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
8. Komisija preveri točnost predlaganih spremenjenih referenčnih ravni. |
črtano |
Obrazložitev | |
Preprečitev podvajanja zahtev po poročanju za države članice pri preverjanju referenčnih ravni. | |
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da po potrebi posodobi referenčne ravni iz Priloge II. |
črtano |
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
10. Države članice v obračunih za gospodarjenje z gozdovi upoštevajo vpliv vseh sprememb Priloge II v zvezi s celotnim zadevnim obračunskim obdobjem. |
črtano |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je povezan s prejšnjim predlogom spremembe za člen 6(9). | |
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 10a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
10a. Države članice lahko v svoje evidence gospodarjenja z gozdovi v skladu s členom 3(4) Kjotskega protokola vključijo antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in odvzeme po ponorih, ki izvirajo iz sečnje in spremembe gozdnih nasadov, upoštevanih pri gospodarjenju z gozdovi, v negozdne površine, če so izpolnjene naslednje zahteve: |
|
|
(a) gozdni nasad je prvič nastal z neposrednim zasajevanjem in/ali sejanjem na negozdnem zemljišču s človeško pomočjo pred 1. januarjem 1990, če pa je ponovno nastal, se je to nazadnje zgodilo na gozdnem zemljišču z neposrednim zasajevanjem in/ali sejanjem s človeško pomočjo po 1. januarju 1960; |
|
|
(b) nov gozd je na vsaj enakem zemljišču kot posekan gozdni nasad in je nastal z neposrednim zasajevanjem in/ali sejanjem s človeško pomočjo na negozdnem zemljišču, ki ga 31. decembra 1989 ni pokrival gozd; |
|
|
(c) novo nastali gozd bo v običajnem ciklusu sečnje gozdnega nasada dosegel vsaj take zaloge ogljika, kot jih je imel posekani gozdni nasad v času sečnje, če pa ne, se bodo te dodale v breme v skladu s členom 3(4) Kjotskega protokola. |
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 10b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
10b. Vsa zemljišča in povezana skladišča ogljika iz odstavka 10a tega člena se štejejo kot upravljanje gozdov po členu 3(4) Kjotskega protokola, ne pa po členu 3(3) tega protokola. |
|
|
Vsa zemljišča in povezana skladišča ogljika iz odstavka 10a tega člena se opredelijo in spremljajo ter se o njih poroča, vključno z njihovo lokacijo, čitljivo v geografskem informacijskem sistemu, in letom spremembe. |
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) lesa za energijo. |
Obrazložitev | |
Upoštevati je treba učinek nadomestitve lesa z energijo. | |
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Člen 8 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pravila za obračunavanje za gospodarjenje s polji in pašniki, obnovo vegetacije ter osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč |
Pravila za obračunavanje za obnovo vegetacije ter osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč |
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice v obračunih v zvezi z gospodarjenjem s polji in pašniki upoštevajo emisije in odvzeme, ki nastanejo pri takšnih dejavnostih ter se izračunajo kot emisije in odvzemi v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, od katerih se odšteje vrednost, izračunana s pomnožitvijo števila let v tem obračunskem obdobju s številom emisij in odvzemov, ki so v državi članici nastali pri takšnih dejavnostih v izhodiščnem letu, kot je bilo predloženo UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah izhodiščnega leta v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1. |
1. Če se država članica odloči, da bo vzpostavila in vodila obračune za kategorije iz drugega pododstavka člena 3(1), upošteva – brez poseganja v prihodnje sklepe o mednarodnih pravilih za obračunavanje – emisije in odvzeme, ki nastanejo pri takšnih dejavnostih ter se izračunajo kot emisije in odvzemi v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, od katerih se odšteje vrednost, izračunana s pomnožitvijo števila let v tem obračunskem obdobju s številom emisij in odvzemov, ki so v državi članici nastali pri takšnih dejavnostih v izhodiščnem letu, kot je bilo predloženo UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah izhodiščnega leta v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s sporazumom iz Durbana, ki določa, da je obračunavanje obvezno samo za dejavnost gospodarjenja z gozdovi. Čeprav številne države članice izvajajo študije izvedljivosti, ki zajemajo gospodarjenje s polji in pašniki, ni verjetno, da bodo pred letom 2014 zaključene, zato predlog Komisije, da bi bilo obračunavanje za te dejavnosti obvezno, presega mednarodna pravila in s tem vzpostavlja izkrivljanja za države članice in izvajalce. | |
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice lahko izključijo neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih v skladu z odstavkom 1 iz izračunov, relevantnih za njihove obveznosti v zvezi z obračunavanjem v skladu s členom 3(1)(a), (b) in (d), kadar te neantropogene emisije toplogrednih plinov iz takšnih naravnih motenj v enem letu presežejo 5 % skupnih emisij države članice v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer so izključeni emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
2. Države članice lahko iz obračunavanja bodisi letno bodisi ob koncu drugega ciljnega obdobja izključijo emisije zaradi naravnih motenj, ki v posameznem letu presežejo raven naravnega ozadja na področju gospodarjenja z gozdovi, skupaj z ustreznim pribitkom, če je potreben. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s sporazumom iz Durbana s posebnim sklicevanjem na ravni ozadja in pribitkov. | |
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda pogoje iz prvega pododstavka odstavka 2 glede na znanstveni napredek ali da upošteva spremembe aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. |
5. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda pogoje iz prvega pododstavka odstavka 2, da upošteva manjše spremembe aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. |
Obrazložitev | |
Namen nove ubeseditve je omejiti obseg delegiranega pooblastila. | |
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Člen 9a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 9a |
|
|
Obveznosti poročanja in spremljanja |
|
|
Države članice se zavežejo, da bodo v zvezi z emisijami in odvzemi iz dejavnosti v okviru tega sklepa v skladu z Uredbo (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789) izpolnjevale obveznosti poročanja in spremljanja. |
Obrazložitev | |
Pripravljavka mnenja razume, da je uvedba nacionalnih akcijskih načrtov v tem sklepu za države članice sporna, zato predlaga, da bi določbo o njih črtali in jo nadomestili s povezavo na uredbo, o kateri trenutno potekajo pogajanja, in sicer o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789), ki od državah članicah zahteva, da spremljajo svoje emisije in odvzeme v EU ter o njih poročajo. | |
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Člen 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice najpozneje šest mesecev po začetku posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I pripravijo osnutke akcijskih načrtov za LULUCF in jih predložijo Komisiji, da omejijo ali zmanjšajo emisije ter ohranijo ali povečajo odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih iz člena 3(1). Države članice se posvetujejo s številnimi zainteresiranimi stranmi. Osnutki akcijskih načrtov za LULUCF zajemajo trajanje ustreznega obračunskega obdobja iz Priloge I. |
črtano |
|
2. Države članice v svoje osnutke akcijskih načrtov za LULUCF vključijo naslednje informacije v zvezi s posameznimi dejavnostmi iz člena 3(1): |
|
|
(a) opis preteklih trendov emisij in odvzemov; |
|
|
(b) napovedi emisij in odvzemov za zadevno obračunsko obdobje; |
|
|
(c) analizo možnosti za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov; |
|
|
(d) seznam ukrepov, ki jih je treba prilagoditi, da bodo dosežene možnosti za ublažitev, kadar je to opredeljeno v skladu z analizo iz točke (c), vključno z ukrepi iz Priloge IV, če je to primerno; |
|
|
(e) predvidene politike za izvajanje ukrepov iz točke (d), vključno z opisom pričakovanega vpliva teh ukrepov na emisije in odvzeme; |
|
|
(f) časovne okvire za sprejetje in izvajanje ukrepov iz točke (d). |
|
|
3. Komisija oceni osnutek akcijskega načrta za LULUCF, ki ga pripravi država članica, v treh mesecih po prejetju vseh ustreznih informacij od zadevne države članice. Komisija objavi rezultate te ocene in lahko po potrebi izda priporočila, da bi se povečalo prizadevanje držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. |
|
|
Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije ter v treh mesecih od prejetja ocene Komisije v elektronski obliki objavijo svoje akcijske načrte za LULUF in jih dajo na voljo javnosti. |
|
|
4. Države članice Komisiji do sredine posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I in do konca posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I predložijo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskih načrtov za LULUCF. |
|
|
5. Komisija v šestih mesecih od prejetja poročil iz odstavka 4 oceni izvajanje akcijskih načrtov za LULUCF v državah članicah. |
|
|
Komisija objavi navedena poročila in rezultate te ocene ter lahko po potrebi izda priporočila, da bi se povečalo prizadevanje držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije. |
|
Obrazložitev | |
Pripravljavka mnenja razume, da je uvedba nacionalnih akcijskih načrtov v tem sklepu za države članice sporna, zato predlaga, da bi določbo o njih črtali in jo nadomestili s povezavo na uredbo, o kateri trenutno potekajo pogajanja, in sicer o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789), ki od državah članicah zahteva, da spremljajo svoje emisije in odvzeme v EU ter o njih poročajo. | |
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pooblastilo iz členov 2(2), 4(7), 6(9), 7(6) in 9(4) se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti tega sklepa. |
2. Pooblastilo iz členov 7(6) in 9(4) se na Komisijo prenese za obdobje petih let od začetka veljavnosti tega sklepa. |
Obrazložitev | |
Prva sprememba odraža predlagano črtanje delegiranih aktov iz teh členov. | |
Pripravljavka mnenja meni, da bi moral biti prenos pooblastila omejen na pet let, ne pa veljati za nedoločen čas. | |
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Pooblastilo iz členov 2(2), 4(7), 6(9), 7(6) in 9(4) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati s sklepom o preklicu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 7(6) in 9(4). Pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati s sklepom o preklicu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Delegiran akt, sprejet v skladu s členi 2(2), 4(7), 6(9), 7(6) in 9(4), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 7(6) in 9(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
Predlog spremembe 41 Predlog sklepa Priloga IV | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) Ukrepi v zvezi z gospodarjenjem s polji, kot so: |
črtano |
|
–izboljšanje agronomskih praks z izbiro boljših sort pridelkov; |
|
|
– podaljšanje cikla kolobarjenja in preprečevanje ali zmanjšanje uporabe neobdelane zemlje; |
|
|
– izboljšanje gospodarjenja s hranili, gospodarnega obdelovanja tal/ravnanja z ostanki in gospodarjenja z vodami; |
|
|
– spodbujanje kmetijsko-gozdarskih praks in možnosti za spremembo (uporabe) zemeljskega površja; |
|
|
(b) ukrepi v zvezi z gospodarjenjem s pašniki in njihovim izboljšanjem, kot so: |
|
|
– preprečevanje spreminjanja travišč v polja in ponovna vzpostavitev prvotnega rastlinstva na poljih; |
|
|
– izboljšanje gospodarjenja s pašniki z vključitvijo sprememb intenzivnosti in časa paše; |
|
|
– povečanje produktivnosti; |
|
|
– izboljšanje gospodarjenja s hranili; |
|
|
– izboljšanje upravljanja požarov; |
|
|
– uvajanje primernejših vrst in zlasti vrst z globokimi koreninami; |
|
|
(c) ukrepi za izboljšanje gospodarjenja s kmetijskimi organskimi tlemi, zlasti šotami, kot so: |
|
|
– spodbujanje trajnostnih paludikulturnih praks; |
|
|
– spodbujanje prilagojenih kmetijskih praks, kot je zmanjšanje mešanja tal ali ekstenzivne prakse; |
|
|
(d) ukrepi za preprečevanje osuševanja in spodbujanje ponovne vzpostavitve mokrišč; |
|
|
(e) ukrepi v zvezi z obstoječimi ali delno osušenimi barji, kot so: |
|
|
– preprečevanje nadaljnjega osuševanja; |
|
|
– spodbujanje ponovne vzpostavitve mokrišč in barja; |
|
|
– preprečevanje požarov v močvirjih; |
|
|
(f) sanacija degradiranih zemljišč; |
|
|
(g) ukrepi v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi, kot so: |
|
|
– preprečevanje krčenja gozdov; |
|
|
– pogozdovanje in ponovno pogozdovanje; |
|
|
– shranjevanje ogljika v obstoječih gozdovih; |
|
|
– pospeševanje proizvodnje v obstoječih gozdovih; |
|
|
– povečevanje zaloge pridelanih lesenih proizvodov; |
|
|
– spodbujanje gospodarjenja z gozdovi, med drugim z optimizacijo sestave vrst, nego in redčenjem dreves ter ohranjanjem tal; |
|
|
(h) krepitev varstva pred naravnimi motnjami, kot so požari, škodljivci in nevihte. |
|
Obrazložitev | |
Pripravljavka mnenja razume, da je uvedba nacionalnih akcijskih načrtov v tem sklepu za države članice sporna, zato predlaga, da bi določbo o njih črtali in jo nadomestili s povezavo na uredbo, o kateri trenutno potekajo pogajanja, in sicer o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789), ki od državah članicah zahteva, da spremljajo svoje emisije in odvzeme v EU ter o njih poročajo. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijski načrti o takšnih emisijah in odvzemih |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0093 – C7-0074/2012 – 2012/0042(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 15.3.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AGRI 15.3.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Julie Girling 23.4.2012 |
||||
|
Obravnava v odboru |
9.7.2012 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
18.9.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 4 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
John Stuart Agnew, Eric Andrieu, José Bové, Luis Manuel Capoulas Santos, Vasilica Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Hynek Fajmon, Mariya Gabriel, Iratxe García Pérez, Julie Girling, Béla Glattfelder, Martin Häusling, Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, George Lyon, Gabriel Mato Adrover, Mairead McGuinness, James Nicholson, Rareş-Lucian Niculescu, Wojciech Michał Olejniczak, Georgios Papastamkos, Marit Paulsen, Britta Reimers, Ulrike Rodust, Alfreds Rubiks, Giancarlo Scottà, Czesław Adam Siekierski, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Alyn Smith, Csaba Sándor Tabajdi, Janusz Wojciechowski |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria do Céu Patrão Neves |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijski načrti o takšnih emisijah in odvzemih |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0093 – C7-0074/2012 – 2012/0042(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
8.3.2012 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 15.3.2012 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 15.3.2012 |
AGRI 15.3.2012 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
ITRE 19.3.2012 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Kriton Arsenis 12.4.2012 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
9.7.2012 |
20.9.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
10.10.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 13 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Kriton Arsenis, Sandrine Bélier, Lajos Bokros, Nessa Childers, Yves Cochet, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Kārlis Šadurskis, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Thomas Ulmer, Åsa Westlund, Sabine Wils |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Christofer Fjellner, Gaston Franco, Adam Gierek, Romana Jordan, Rebecca Taylor, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Anna Záborská, Andrea Zanoni |
||||
|
Datum predložitve |
15.10.2012 |
||||