POROČILO s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede novega sporazuma med EU in Rusijo

18.10.2012 - (2011/2050(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Hannes Swoboda


Postopek : 2011/2050(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0338/2012

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede novega sporazuma med EU in Rusijo

(2011/2050(INI))

Evropski parlament,

–     ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni ter Rusko federacijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. decembra 1997,

–     ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu EU-Rusija, ki so se začela leta 2008, ter partnerstva za modernizacijo, ki se je začelo leta 2010,

–     ob upoštevanju skupnega cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po 11. vrhunskem srečanju med EU in Rusijo v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se oblikujejo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti ter skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturnimi vidiki (štirje skupni prostori),

     ob upoštevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah,

–     ob upoštevanju svojih resolucij o odnosih med EU in Rusijo,

–     ob upoštevanju resolucije z dne 4. julija 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Rusko federacijo o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine[1],

–     ob upoštevanju členov 90(4) in 48 Poslovnika,

–     ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0338/2012),

A.   ker bi morala biti Rusija kot pomembna partnerica vključena v razvijajočo se skupno zunanjo in varnostno politiko EU, če bo upoštevala in spoštovala temeljne vrednote, na katerih temelji Unija, vključno z demokracijo, pravno državo, univerzalnostjo in nedeljivostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanjem človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti ter spoštovanjem načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava; ker je Rusija država s kulturnimi koreninami v Evropi, pomemben globalni in regionalni akter ter članica Varnostnega sveta Združenih narodov, skupin G-8 in G-20, Sveta Evrope in OVSE, kot članica teh organizacij pa tudi dolžna izpolnjevati obveznosti, zlasti v zvezi s poročilom Sveta Evrope o spremljanju iz oktobra 2012;

B.   ker si Rusija kot stalna članica varnostnega sveta Združenih narodov deli odgovornost z drugimi članicami za ohranjanje svetovne stabilnosti; ker je mogoče številne izzive na mednarodni ravni obravnavati zgolj z usklajenim pristopom, ki vključuje Rusijo;

C.   ker se gospodarska soodvisnost med EU in Rusijo stalno povečuje in ker je treba okrepljeno sodelovanje in dobre sosedske odnose med EU in Rusijo obravnavati kot bistvene za stabilnost, varnost in blaginjo obeh strani;

D.   ker Rusija pod predsedstvom Vladimirja Putina kaže zgolj selektivni interes za razvoj skupnih politik, ne pa tudi resnega namena za razvoj pristnega in daljnosežnega strateškega partnerstva za izvajanje mednarodnega prava in preprečevanje konfliktov;

E.   ker sta od leta 1994, ko je bil podpisan sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju (SPS), tako EU kot Rusija doživeli korenite politične, institucionalne, družbene in gospodarske spremembe;

F.   ker je pristop Rusije k STO dne 22. avgusta 2012 pomenil velik korak, ki bi lahko pripomogel k pospešitvi modernizacije ruskega gospodarstva in istočasno deloval kot dobra spodbuda za Rusijo, da bi upoštevala mednarodna pravila in standarde v zvezi s trgovino, h katerim se je zavezala;

G.   ker je treba te spremembe, vključno z novimi cilji in priložnostmi, povezanimi z odnosom med EU in Rusijo, obravnavati tako na bilateralni kot multilateralni ravni; ker bi lahko ambiciozen, celovit in pravno zavezujoč nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki bi pokrival najpomembnejša področja sodelovanja in bil osnovan na skupnih vrednotah demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, kljub pomanjkanju navdušenja na ruski strani zagotovil temelj za resnično strateško partnerstvo; ker je treba zlasti poudariti potrebo po vzpostavitvi resničnega partnerstva med družbama EU in Rusije;

H.   ker je Evropska unija še naprej zavezana nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju odnosov z Rusijo ter načelom, zapisanim v partnerstvu za modernizacijo, ki temeljijo na skupnih interesih in globoki zavezanosti splošnim vrednotam, demokratičnim načelom, spoštovanju temeljnih človekovih pravic ter pravni državi;

I.    ker je obsodba članic ruske pankovske skupine Pussy Riot na dveletno zaporno kazen zaradi protestnega nastopa proti predsedniku Vladimirju Putinu v moskovski pravoslavni stolnici nesorazmerna, zbuja resne pomisleke o tem, kako ruski pravni sistem obravnava svoje državljane, in deluje tako, da ustrahuje rusko civilno družbo;

J.    ker bi bilo treba v okviru tekočih pogajanj oceniti sedanje stanje odnosov med EU in Rusijo, pri tem pa upoštevati obstoječe dvostranske spore med Rusijo in državami članicami EU;

K.   ker na odnose med EU in Rusijo še vedno negativno vpliva dejstvo, da Rusija ni v celoti sprejela demokratičnih vrednot in okrepila pravne države;

L.   ker imajo stalno ustrahovanje, nadlegovanje in aretacije predstavnikov opozicije in nevladnih organizacij, nedavno sprejetje zakonov o financiranju nevladnih organizacij in pravice do zbiranja, zakona o obrekovanju in zakona o internetnih omejitvah ter vse večji pritisk, ki se izvaja na svobodne in neodvisne medije ter na manjšine na področjih spolne usmeritve in vere, za posledico nadaljnje slabšanje razmer na področju človekovih pravic in demokratičnih načel v Rusiji;

M.  ker mora sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju ostati veljaven in biti učinkovit, dokler novi ni sklenjen in ne začne veljati;

N.   ker bodo 14. oktobra 2012 v vsej Rusiji lokalne in regionalne volitve, na katerih bodo prvič po več letih sodelovale neodvisne opozicijske stranke; ker bodo glede na proteste decembra 2011 v te volitve vključene tudi neposredne volitve guvernerjev;

O.   ker je navedene nove ali spremenjene zakone sprejela državna duma, najnovejše volitve vanjo pa niso bile niti svobodne niti poštene, kar menita tako OVSE kot Evropski parlament;

P.   ker so nekateri postopki, ki se uporabljajo zoper opozicijo, kot je odvzem poslanskega mandata nekdanjemu poslancu dume in članu opozicijske stranke Pravična Rusija Genadiju Gudkovu mogoče razumeti kot primere selektivne uporabe prava in vmešavanje v legitimno politično dejavnost;

1.    v okviru tekočih pogajanj o novem sporazumu naslavlja naslednja priporočila na Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje:

Potek pogajanj

(a)  naj zagotovijo da bo novi sporazum vzpostavil celovit, v prihodnost usmerjen in pravno zavezujoč okvir za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo v prihodnjih letih, pri tem pa upoštevajo potrebo po prizadevanjih za pospeševanje sodelovanja na vseh področjih, na katerih utegnejo interesi EU in Rusije sovpadati, hkrati pa spodbujajo evropske interese in vrednote na področjih, kjer se interesi razhajajo, pa tudi potrebo po podpiranju demokratizacije in modernizacije države; naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo zagotovili, da se bodo pogajanja z Rusijo nadaljevala z nespremenjeno hitrostjo, hkrati pa izrazijo pomisleke, ki jih ima EU zaradi pomanjkljivega napredka pri pogajanjih, ki v tej fazi niso prinesla pričakovanih rezultatov; opozarja, da je lahko strateško partnerstvo deluje samo, če se obe strani strinjata, da bosta sledili splošnim demokratičnim načelom; poudarja, da mora biti odnos med EU in Rusijo vzajemen;

(b)  naj si dejavno prizadevajo za zaključek pogajanj za sporazum, ki bo koristil obema stranema in bo v skladu z njunim vse tesnejšim in vse bolj poglobljenim sodelovanjem; naj zagotovijo, da bodo pogajanja vzpostavila vzajemno zaupanje in se osredotočila na oprijemljive rezultate in politično vsebino;

(c)  naj dosežejo soglasje med državami članicami EU o ciljih in izvedbi pogajanj za nov sporazum z Rusijo, tako da bo EU nastopila enotno in odločno; naj poudarijo, kako pomembno je, da se Unija pogaja kot enoten organ, in zagovarjajo boljše spodbujanje in varstvo interesov držav članic v odnosu do Rusije in obratno na ravni Unije;

(d)  naj bodo zelo pozorni na zahteve, ki jih namerava postaviti EU v zvezi s spoštovanjem demokratičnih načel, človekovih pravic in pravne države, pri čemer naj to spoštovanje obravnavajo kot osnovni pogoj za sklenitev sporazuma med EU in Rusijo;

(e)  naj poudarijo, da bo novi sporazum logičen in potreben korak v odnosih med EU in Rusijo v skladu z veljavnim SPS in pristopom Rusije k STO;

(f)   naj ob upoštevanju navedenega vztrajajo, da se mora EU pogajati o tem sporazumu izključno z Rusijo in ne s carinsko unijo, katere članica je Rusija;

(g)  naj znova poudarijo, da je gospodarska in politična modernizacija Rusije skupni interes obeh strani in da si EU prizadeva za pospešitev procesa, ki se je začel s partnerstvom za modernizacijo; naj poudarijo, da ruske politike za modernizacijo ne morejo biti omejene na gospodarstvo in jih mora spremljati celovita politična reforma z glavnim poudarkom na zagotavljanju pravne države in boju proti korupciji;

(h)  naj bodo dejavni pri usklajevanju različnih dvostranskih partnerstev za modernizacijo, ki jih imajo države članice EU z Rusko federacijo, in tako zagotovijo usklajeno in učinkovitejšo politiko EU;

Politični dialog in sodelovanje

(i)   naj pozorno spremljajo notranji razvoj Rusije, sodelujejo z vsemi pomembnimi političnimi akterji ter podprejo vzpostavljanje institucij v Rusiji in načela demokracije, človekovih pravic in pravne države; pri tem naj dejavno podpirajo vse socialne pobude, katerih namen je oblikovati civilno družbo, ki temelji na demokratičnih načelih in pravni državi, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo uporabi interneta v te namene;

(j)   naj poudarijo, da je za Rusijo pomembno zagotoviti delovanje neodvisnega in nepristranskega sodnega sistema in okrepiti boj proti korupciji;

(k)  naj pozovejo Rusijo k spoštovanju obveznosti o zagotovitvi svobodnih in poštenih volitev, s čimer bi zagotovila legitimnost političnega sistema;

(l)   naj poudarijo pomen doslednega izpolnjevanja mednarodnih pravnih obveznosti ter temeljnih načel človekovih pravic Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) s strani Rusije, ki je tudi njuna podpisnica; naj opozorijo, da so politični pluralizem, svoboda medijev, pravna država, neodvisnost in nepristranskost sodstva, svoboda govora in združevanja, tudi na internetu, učinkoviti in neodvisni sindikati ter nediskriminacija osnovni pogoji za nadaljnji razvoj in modernizacijo Rusije, pa tudi za vzpostavitev trajnostnega strateškega sodelovanja med EU in Rusijo;

(m) naj poudarijo, da mora Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov resno jemati svojo odgovornost za mednarodni mir, stabilnost in varnost;

(n)  naj izrazijo zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer za razvoj civilne družbe v Rusiji, zlasti kar zadeva nedavno sprejetje zakonov o demonstracijah, nevladnih organizacijah, obrekovanju in pravni ureditvi interneta, ki vsebujejo nejasne določbe in bi lahko imeli za posledico samovoljno izvrševanje; naj opozorijo ruske oblasti, da mora sodobna in uspešna družba priznati in varovati pravice posameznikov in kolektivne pravice vseh svojih državljanov; v zvezi s tem poziva ruske organe oblasti, naj pravočasno ukrepajo, da bodo navedeno zakonodajo uskladili z mednarodnimi standardi, ter to vprašanje obravnavajo med pogajanji;

(o)  naj vztraja, da se okrepi dialog o človekovih pravicah med EU in Rusijo, da bo postal učinkovito in k rezultatom usmerjeno orodje za izboljšanje stanja glede človekovih pravic v Rusiji; naj posebej pozovejo ruske oblasti, da neupravičeno ne omejujejo mirnega združevanja, zagotovijo zaščito zagovornikom človekovih pravic, odpravijo prakso nekaznovanja za pretekle zlorabe in umore aktivistov, ustvarijo okolje, v katerem bodo organizacije civilne družbe lahko delovale brez nepotrebnih omejitev, strahu pred nadlegovanjem ali ustrahovanjem, in zagotovijo dosledno upoštevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; spodbuja obe strani, naj zagotovita več preglednosti in odprtosti pogajanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo, med drugim prek sodelovanja predstavnikov vseh pomembnih ruskih ministrstev pri pripravi srečanj z ruskimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami ter posvetovanjih;

(p)  naj odločno ponovno potrdijo, da so večkratni poskusi nespoštovanja človekovih pravic, zlasti svobode izražanja in zbiranja, glede spolne usmerjenosti in spolne identitete na regionalni in zvezni ravni, v nasprotju z ruskimi obvezami iz ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

(q)  naj poudarja, da morajo ruski organi prekiniti nekaznovanost v državi, pa tudi politično motivirano preganjanje, aretacije in pridržanja, ter izpostavi, da je treba odpraviti uporabo represivnih ukrepov zoper politično opozicijo; naj poskrbi, da se v celoti razčistijo primeri številnih kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo, vključno z aretacijo Mihaila Hodorkovskega in smrtjo Sergeja Magnickega, Aleksandra Litvinenka, Ane Politkovske, Natalije Estemirove in drugih, ki jih je treba še nepristransko in neodvisno raziskati;

(r)   naj pozove Rusijo, naj ne uporablja koncepta „tradicionalnih vrednot“, da bi upravičila diskriminacijo manjšin, utišala nestrinjanje ali kršila človekove pravice ljudstva;

(s)   naj v novi in celovit sporazum o partnerstvu in sodelovanju vključijo klavzule in merila uspešnosti v zvezi z varovanjem in spodbujanjem človekovih pravic iz ustave Rusije, pri čemer naj se v največji možni meri oprejo na okvire Sveta Evrope in OVSE, h katerim se je zavezala Rusija, z jasnim mehanizmom prekinitve v primeru hudih kršitev ali neupoštevanja;

(t)   naj poudarijo, da bi rusko družbo kot celoto in strateško partnerstvo med EU in Rusijo spodbudil, hkrati pa jima koristil, politični sistem, ki bi vsem političnim strankam zagotovil enake pogoje, omogočil dejansko konkurenčnost in učinkovite politične alternative; naj v zvezi s tem pozovejo Rusijo, naj dejansko upošteva priporočila v zvezi z zadnjimi volitvami, ki jih je dal OVSE;

(u)  naj vključijo potrebne določbe glede ukrepov za odpravo vseprisotne korupcije, ki šibi zaupanje državljanov v državo in ogroža prizadevanja za posodobitev; prav tako naj vključijo posebne pogoje za sodelovanje med Rusijo in EU pri obravnavanju čezmejne korupcije;

(v)  naj se zavzemajo za strateško partnerstvo med EU in Rusijo pri spopadanju z globalnimi izzivi, kot so neširjenje orožja, boj proti terorizmu, mirno reševanje dolgotrajnih ali novih sporov na podlagi načel iz Ustanovne listine Združenih narodov in veljavnega mednarodnega prava, zanesljiva oskrba z energijo, arktična razsežnost, podnebne spremembe in zmanjševanje revščine ter skupne cilje tega partnerstva; naj vztraja, da Rusija prekine širjenje orožja državam, za katere velja embargo EU, OVSE in OZN za orožje;

(w) naj sodelujejo z Rusijo, da se prevzame odgovornost za izboljšanje stabilnosti, političnega sodelovanja in gospodarskega razvoja v skupnem sosedstvu, ter poudarja suvereno pravico posamezne države, da se odloči za svoji zunanjepolitično usmerjenost in varnostno ureditev;

(x)  naj pozovejo ruske organe oblasti, da prekinejo razširjeno nekaznovanje za kršitve človekovih pravic in pomanjkanje pravne države v Severnem Kavkazu;

(y)  naj pozovejo Rusijo, da aktivno omogoča mirno razrešitev zamrznjenih konfliktov in okrepi sodelovanje med EU in Rusijo, da bi razrešili dolgotrajne spore v Moldaviji in Južnem Kavkazu v skladu z mednarodnim pravom in načeli mirnega reševanja sporov; naj okrepijo pogovore z Rusijo, da zagotovijo brezpogojno skladnost s sporazumom o premirju iz leta 2008; naj pozovejo Rusijo k umiku priznanja Abhazije in Južne Osetije in omogoči popoln in neoviran dostop misije EU za spremljanje do teh ozemelj Gruzije;

(z)   naj nadaljujejo s sedanjimi prizadevanji za dosego popolnega izvajanja skupnih ukrepov za odpravo vizumov za kratkoročno prebivanje z namenom, da bi postopno ukinili vizumski režim med schengenskimi državami in Rusijo; naj se kar najhitreje približajo vizumskim olajšavam za akademike, študente, raziskovalce, novinarje, poslovneže in predstavnike civilne družbe, pa tudi za namene izmenjave mladih; naj uskladijo uporabo vizumskega zakonika s strani držav članic vsaj glede najmanjše ravni zahtev;

(aa) naj poudarijo spodbujanje znanstvenega, kulturnega in izobraževalnega sodelovanja, okrepijo stike med ljudmi in boljše razumevanje med družbami EU in Rusije;

Gospodarsko sodelovanje

(ab) naj ustrezno upoštevajo rastoče gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo kot recipročnih uvoznih trgov ter ponudnikov blaga, storitev in energije;

(ac) naj pozorno opazujejo in ocenjujejo, spodbujajo in podpirajo skladnost Rusije s pravili STO, in njeno pripravljenost, da izkoristi članstvo v STO kot gonilo strukturnih reform; naj čez čas podprejo prošnjo Rusije za članstvo v OVSE;

(ad) naj poudarijo, da je dosledno spoštovanje pravil STO s strani Rusije osnovni predpogoj in minimalni standard za sklenitev sporazuma z EU; naj ponovno preverijo, ali so s tem povezane ovire za uvoz ruskega blaga in storitev skladne s predpisi STO, in jih po potrebi začnejo odpravljati;

(ae) naj se odločno zavzemajo za dvostranski sporazum med EU in Rusijo, hkrati pa nedvoumno pojasnijo, da je možno predvideti sporazum med EU in carinsko unijo, ki jo vodi Rusija, samo dolgoročno in po tem, ko bo dvostranski sporazum začel veljati;

(af) naj spodbujajo naše ruske sogovornike, da pokažejo jasno politično voljo za sporazum o pravno zavezujočih „trgovinskih in naložbenih“ določilih, ki bi morala temeljiti na že obstoječih določilih SPS in biti v skladu s pogoji za pristop k STO; naj jih opomnijo, da sta cilja EU na tem področju izboljšati in stabilizirati poslovno okolje, kar bo koristno za obe strani, in si nadalje prizadevati za izpolnitev ciljev partnerstva za modernizacijo iz leta 2010;

(ag) naj razrešijo trajno problematiko proizvodnje in prodaje ponaredkov v Rusiji;

(ah) naj spodbudijo Rusijo, da nadaljuje s prestrukturiranjem svojega gospodarstva in pospeši razvoj gospodarstva, osnovanega na energiji, v gospodarstvo, ki ga poganjajo industrija in storitve ter temelji na učinkoviti rabi virov in uporabi obnovljivih virov energije; naj poudarijo, da so cene nafte nestanovitne in da njihova trenutna višina ne sme biti izgovor za odlašanje s potrebno modernizacijo gospodarstva;

(ai)  naj poudarijo pomen oblikovanja skupne evropske zunanje politike za energijo, katere cilj bo izboljšanje zanesljivosti preskrbe z energijo prek začetka tristranskega sodelovanja med EU, Rusijo in tranzitnimi državami;

(aj) naj upoštevajo, da infrastruktura iz časa Sovjetske zveze, ki je ključnega pomena za rusko gospodarstvo in naložbe EU, terja še precejšnja naložbena prizadevanja;

(ak) naj zagotovijo, da bo v sporazumu tudi obsežno in zakonsko zavezujoče poglavje o energiji, ki bo za EU pomenil zanesljivo in stroškovno učinkovito preskrbo z energijo; naj zagotovijo, da bo to energetsko partnerstvo temeljilo na načelih preglednosti, poštene konkurence, izključitve monopolnega ravnanja, vzajemnosti in nediskriminacije; naj poudarijo, da je treba reševati odprta vprašanja, povezana z dobavo energije državam članicam EU; naj zagotovijo, da se načela iz Pogodbe o energetski listini vključijo kot sestavni del novega sporazuma;

(al)  naj zagotovijo vključitev pravno zavezujočega poglavja o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine;

(am) naj spremljajo in vztrajajo pri izvajanju in izvrševanju najvišjih mednarodnih varnostnih standardov za jedrske centrale v Rusiji, tako tiste delujoče kot tiste v izgradnji, z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov in pogodb; glede tega naj pozovejo Rusijo, da nemudoma ratificira in spoštuje Konvencijo UNECE (Espoo) glede presoj vplivov na okolje v čezmejnem prostoru;

(an) naj pozovejo Rusijo, da zapre vse jedrske reaktorje, ki so podobni tistim iz Černobila, in reaktorje prve generacije, zlasti tiste, ki se nahajajo blizu meja z EU, ter izrazijo globoko zaskrbljenost zaradi projektov jedrskih central v pokrajini Kaliningrad in kraju Sosnovi Bor;

(ao) naj okrepijo nadaljnje vzajemno sodelovanje pri raziskavah, izobraževanju, v kulturi in znanosti; naj spodbudijo skupno razumevanje zgodovine dvajsetega stoletja;

(ap) naj izrazijo globoko zaskrbljenost zaradi komercialnega vrtanja na Arktiki in razširjenega onesnaženja v okolici mest vrtanja po vsej Rusiji;

(aq) naj se posvetujejo z Evropskim parlamentom glede določb o parlamentarnem sodelovanju;

(ar) naj vključijo jasna merila za izvajanje novega sporazuma in zagotovijo mehanizme spremljanja, vključno z rednimi poročili Evropskemu parlamentu;

(as) naj spodbudijo pogajalsko skupino EU, da nadaljuje dobro sodelovanje z Evropskim parlamentom in zagotavlja stalne, z dokumentacijo podprte informacije o napredku pri pogajanjih v skladu s členom 218(10) PDEU, ki določa, da je treba v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obveščati Evropski parlament;

2.    naj so še naprej pozorni na zahteve, ki jih namerava določiti EU v zvezi s spoštovanjem demokratičnih načel, pri čemer naj to spoštovanje obravnavajo kot absolutni osnovni pogoj za podpis sporazuma med EU in Rusijo;

3.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje ter z njo seznani Vlado Ruske federacije in državno dumo Ruske federacije.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (27. 6. 2011)

za Odbor za zunanje zadeve

o priporočilu Svetu in Komisiji o novem sporazumu med EU in Rusijo
(2011/2050(INI))

Pripravljavka mnenja: Inese Vaidere

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da sta EU in Rusija soodvisni trgovinski partnerici, zlasti na področju surovin in pomembnih virov energije; meni, da imajo njuni gospodarski odnosi velik potencial ter da bi tesnejše gospodarsko sodelovanje in povezovanje trgov prispevalo k rasti in stabilnosti regije, hkrati pa podprlo načeli trajnostnega razvoja in varstva okolja;

2.  poudarja vpliv napetosti, globoko zakoreninjenih v preteklih izkušnjah razvoja trgovinskih odnosov med EU in Rusijo, ter predlaga ustanovitev stalne skupine za zgodovinsko razpravo, ki bo obravnavala obstoječe strahove in predsodke ter analizirala različna pojmovanja preteklosti;

3.  poudarja posebno vlogo in pomen, ki bi ju srednje- in vzhodnoevropske države članice EU lahko imele pri izboljšanju gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Rusijo glede na to, da imajo veliko izkušenj in znanja, kar zadeva premagovanje jezikovnih in kulturnih ovir med partnericami;

4.  je zadovoljen, da sta EU in Rusija podpisali memorandum o soglasju glede razrešitve dvostranskih vprašanj v zvezi s pristopom Rusije k STO; meni, da je pristop Rusije k STO bistvenega pomena za gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo ter dolgoročno za pogajanja o morebitnem sporazumu o prosti trgovini; pričakuje, da bi se lahko vprašanja, ki jih je treba razjasniti v okviru večstranskih pogajanj, vključno z novimi ruskimi pravili o naložbah v avtomobilskem sektorju, hitro zadovoljivo rešila;

5.  meni, da mora Rusija v celoti upoštevati pravila STO, kar je nujni predpogoj in minimalni standard za sporazum o prosti trgovini med EU in Rusijo;

6.  se zaveda, da je Rusija zainteresirana za članstvo v STO, zato poziva rusko vlado, naj odpravi začasne uvozne dajatve, saj so v nasprotju s predpisi STO;

7.  izraža zaskrbljenost, da bo carinska unija Rusije, Kazahstana in Belorusije uvedla dodatne dajatve in tako še naprej kljubovala predpisom STO ter razvrednotila sedanjo željo ruske vlade glede članstva v STO;

8.  poziva Rusijo, naj od drugih držav ne zahteva pridružitve k carinski uniji;

9.  opozarja, da lahko Rusija postane zelo pomembna partnerica za trgovinske interese Evropske unije, ne le v dvostranski, pač pa tudi v večstranski razsežnosti, saj ima velik vpliv v procesu sodelovanja med državami BRIK(JA);

10. upa, da se bo Komisija pogodila za celovit in ambiciozen nov sporazum, ki bo temeljil na štirih skupnih prostorih in vseboval jasne znake regulativnih in zakonodajnih vprašanj ter instrumentov za izvajanje; poziva Rusijo, naj zagotovi, da bo njena zakonodaja združljiva z zakonodajo EU, tudi glede varnosti hrane; poudarja, da je EU prva trgovinska partnerica Rusije in vir 75 % neposrednih tujih naložb v tej državi, zato poudarja, da je nujen pravno zavezujoč sporazum o trgovini in naložbah, ki bi se podpisal, ko se bo Rusija zavezala predpisom STO, in s katerim bi postavili temelje sistemu za reševanje sporov ter izboljšali preglednost in nediskriminacijo v ruskem naložbenem okolju;

11. je prepričan, da bo razvoj Rusije in gospodarski uspeh njene družbe tudi močno vplival na varnost in gospodarski razvoj Evropske unije ter da je posledično treba razviti kakovostno novo raven gospodarskega in trgovinskega partnerstva, vključno s skupnimi prizadevanji za reševanje skupnih izzivov, ki segajo od podnebnih sprememb do stabilnega in trajnostnega družbenega, finančnega in gospodarskega razvoja;

12. je zelo zaskrbljen zaradi trajnega problema proizvodnje in prodaje ponarejenih izdelkov v Rusiji; izrecno zahteva, da se izboljšata zakonodaja in sodni pregon v zvezi z varstvom pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, da se okrepi konkurenca in zagotovi bolj privlačno naložbeno okolje;

13. podpira prizadevanja Komisije, da bi v novi sporazum vključila izčrpno poglavje o varstvu pravic za vse oblike intelektualne lastnine, vključno s prenosi tehnologije; poziva Komisijo, naj nadzira prenos visoke tehnologije ter znanja in izkušenj v EU, da bi preprečila piratstvo, ponarejanje in nepošteno konkurenco; meni, da bi morala ruska vlada razmisliti o ratifikaciji trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), kar bi bistveno prispevalo k usklajenemu mednarodnemu boju proti ponarejanju in piratstvu;

14. poziva k vključitvi obsežnega pravno zavezujočega poglavja o energiji, ki bi na osnovi jasnih pravil in večje preglednosti skrbel za zanesljivo in stroškovno učinkovito oskrbo EU z energijo, saj bi zagotavljal, da Rusija uporablja poštene strukture za cene energije na osnovi enake obravnave vseh držav EU; meni, da bi morali EU in Rusija vzpostaviti energetsko partnerstvo, v katerem bi prevladovala načela preglednosti, poštene konkurence, vzajemnosti in nediskriminacije, če želita povrniti zaupanje državljanov EU v zanesljivost oskrbe z energijo;

15. je prepričan, da je pogoj za razvoj stabilnih in uspešnih trgovinskih odnosov z Rusijo rešitev odprtih vprašanj, povezanih z dobavo energije Poljski, Češki republiki, Slovaški in baltskim državam,;

16. pozdravlja partnerstvo za modernizacijo kot konkretno, v projektno sodelovanje usmerjeno pobudo za sodelovanje z Rusijo; spodbuja rusko stran, naj izvede nujne notranje reforme in odpravi ovire za sporazum, ki bi koristil obema stranema, tako da izboljša lokalno poslovno in naložbeno okolje, zlasti za mala in srednja podjetja, uvede reforme energetskega sektorja, omeji državni vpliv na dejavnosti v zasebnem sektorju, se bori proti korupciji, odpravi protekcionizem, vključno z enostranskimi zvišanji tarif, zaščiti pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine in okrepi načela pravne države ter spoštovanje človekovih pravic;

17. poudarja, da bi morali trgovinski in gospodarski odnosi med EU in Rusijo preseči dejavnosti omejenega števila velikih družb in bi jih morali širiti tako, da bi vključili veliko število malih in srednjih podjetij ter precej večje segmente družbe; opozarja, da statistični podatki o revščini v Rusiji kažejo na dramatično visoko stopnjo in da je reševanje te težave ključnega pomena za stabilnost, zato naj bo to eden od glavnih interesov Evropske unije;

18. meni, da bi morala EU zagotoviti, da spoštovanje temeljnih človekovih pravic pri pogajanjih o novem sporazumu z Rusijo ne bi zaostajalo za trgovinskimi in gospodarskimi vidiki;

19. spodbuja Rusijo, naj pri odpravi učinkov podnebnih sprememb združi moči z EU;

20. poziva rusko vlado, naj odpravi ovire za odprto in pošteno trgovino in dostop do trgov, ki jih je Komisija opredelila v poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe za leto 2011, predvsem pa naj ustavi enostranska začasna zviševanja tarif, ki jih je Rusija uvedla v odziv na finančno in gospodarsko krizo in ki so prizadejala veliko škodo izvoznikom EU;

21. pozdravlja napoved ruske vlade, da bo ukinila prepoved na uvoz sveže zelenjave iz Evropske unije in jo poziva, naj to nemudoma stori; vlado poziva, naj tesno sodeluje z Evropsko komisijo pri pravočasni dokončni opredelitvi podrobnosti sistema certificiranja za izvoz zelenjave iz EU v Rusijo in obratno;

22. poziva Komisijo, naj Rusijo v pogajanjih opozori na nujnost, da kar najhitreje reformira svoj zamuden in drag carinski režim ter tako zlasti malim in srednjim podjetjem zagotovi boljši dostop do trga;

23. meni, da je izboljšanje predpisov o vizumih med EU in Rusijo zelo pomembno za vzpostavitev široko zasnovanih trgovinskih odnosov; priznava pristop na osnovi časovnega načrta, ki ga EU uporablja pri državah zahodnega Balkana, za pozitiven zgled za postopno ukinitev vizumov z Rusijo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Kader Arif, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle De Sarnez, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Emilio Menéndez del Valle, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Keith Taylor, Iuliu Winkler, Pablo Zalba Bidegain, Paweł Zalewski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Syed Kamall, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Elisabeth Köstinger, Jörg Leichtfried, Jarosław Leszek Wałęsa

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

11.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pino Arlacchi, Bastiaan Belder, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Mário David, Michael Gahler, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Nicole Kiil-Nielsen, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Libor Rouček, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, Werner Schulz, Adrian Severin, Laurence J.A.J. Stassen, Charles Tannock, Sir Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Jean-Jacob Bicep, Christian Ehler, Kinga Gál, Elisabeth Jeggle, Barbara Lochbihler, Carmen Romero López, Hannes Swoboda, László Tőkés, Traian Ungureanu, Ivo Vajgl, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jolanta Emilia Hibner, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Petru Constantin Luhan, Eva Ortiz Vilella, Renate Sommer, Jutta Steinruck