Postopek : 2012/2151(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0339/2012

Predložena besedila :

A7-0339/2012

Razprave :

PV 20/11/2012 - 3
CRE 20/11/2012 - 3

Glasovanja :

PV 20/11/2012 - 6.19
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0430

POROČILO     
PDF 332kWORD 495k
24.10.2012
PE 494.867v04-00 A7-0339/2012

s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“

(2012/2151(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Marianne Thyssen

Pripravljavec mnenja (*): Roberto Gualtieri, Odbor za ustavne zadeve

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 50 Poslovnika

(Pobuda – člen 42 Poslovnika)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE:PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
 MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE (*)
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“

(2012/2151(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. decembra 2008,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad evroobmočja z dne 29. junija 2012,

–   ob upoštevanju poročila predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ z dne 26. junija 2012,

–   ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za proračun ter Obora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0339/2012),

A. ker je Evropska unija od podpisa Rimske pogodbe pomembno napredovala v smislu političnega, gospodarskega, fiskalnega in monetarnega povezovanja;

B.  ker ekonomska in monetarna unija (EMU) ni sama sebi namen, ampak je orodje za uresničevanje ciljev Unije in držav članic, zlasti uravnotežene in trajnostne rasti ter visoke stopnje zaposlenosti; ker sta socialno vključevanje in solidarnost temelja evropskega socialnega modela in evropskega povezovanja kot celote in ju ne smemo izvzeti iz nobene prihodnje reforme Unije;

C. ker v globalizirani informacijski družbi postaja vedno bolj očitna potreba po tesnejšem evropskem povezovanju, ki temelji na demokratični legitimnosti, odgovornosti, preglednosti in podpori državljanov;

D. ker bi tesnejše evropsko povezovanje moralo omogočiti večjo parlamentarno udeležbo na nacionalni ravni in na ravni Unije;

E.  ker je Unija na razpotju in je zato treba izbrati jasno usmeritev, pri čemer sta na izbiro bodisi združitev sil v Uniji za izgradnjo prihodnosti, v kateri se bo okrepila vloga na vrednotah in solidarnosti temelječe Unije v globaliziranem svetu, bodisi obrat nazaj in zanašanje na lastne sile ter s tem neizogibna pasivna prilagoditev globalizaciji;

F.  ker sta gospodarska, finančna in bančna kriza ter trenutna gospodarska recesija povzročili visoko javno in zasebno zadolženost na nacionalni ravni in javnofinančne težave v več državah članicah ter skupaj s pretiranimi makroekonomskimi neravnovesji hitro, neposredno in negativno vplivala na socialno-ekonomski razvoj evroobmočja in celotne Unije;

G. ker se je stopnja brezposelnosti v EU27 med letom 2008 in sredino leta 2012 povečala s 7 % na 10,4 % oz. na 25 milijonov brezposelnih ter je vsaka peta mlada oseba brezposelna (22 %), pri čemer brezposelnost med mladimi v nekaterih državah članicah presega 50 %;

H. ker so ustvarjanje delovnih mest, kakovostno zaposlovanje in dostojno delo ključni pri premagovanju sedanje krize;

I.  ker se trenutno več držav članic sooča z zelo zahtevnimi gospodarskimi in finančnimi razmerami, ki jih še poslabšujejo nenehne napetosti na trgih državnih obveznic, kar se kaže v nevzdržnih posojilnih obrestnih merah za nekatere države in nizkih ali negativnih obrestnih merah za nekatere druge ter v veliki finančni in gospodarski nestabilnosti;

J. ker kombinacija konkurenčnosti, ki se razvijajo v različnih smereh, ter majhnih možnosti za rast, visoke stopnje brezposelnosti z velikimi primanjkljaji in visoko stopnjo javne in zasebne zadolženosti ne le škoduje posameznim državam članicam, temveč tudi slabi celotno evroobmočje;

K. ker so nedavni dogodki jasno pokazali, da evroobmočje še vedno ni ustrezno opremljeno za reševanje krize in ustrezno odzivanje na regionalne in svetovne gospodarske pretrese v njegovem okviru;

L. ker pomembna vloga, ki jo ima evro v evroobmočju in na svetovni ravni kot druga najpomembnejša mednarodna rezervna valuta, zahteva odločen odziv in usklajeno ukrepanje na evropski ravni, da se obnovita rast in stabilnost gospodarstva;

M.       ker je evro v zadnjem desetletju državljanom Unije prinesel veliko koristi, kot so stabilnost cen, odprava stroškov menjave valute znotraj evroobmočja, onemogočenje pojava nominalne konkurenčne devalvacije valut, nižje obrestne mere, spodbude za povezovanje finančnih trgov in lažji čezmejni pretok kapitala;

N. ker enotna valuta Unije ne bi smela postati simbol razdeljenosti, ki ogroža celotni evropski projekt, ampak mora ostati valuta Unije kot celote, ki je odločna in sposobna sprejemati daljnosežne odločitve za skupno in uspešno prihodnost;

O. ker bi ukrepi na poti k pravi EMU morali upoštevati željo držav članic, ki imajo možnost odstopanja od uvedbe evra, da obdržijo svoje nacionalne valute;

P. ker pomeni članstvo v evroobmočju visoko stopnjo gospodarske in finančne soodvisnosti med sodelujočimi državami članicami in torej zahteva tesnejše usklajevanje finančnih, fiskalnih, socialnih in gospodarskih politik, pri čemer morajo države članice pristojnosti prenesti na raven Unije, v povezavi s strožjimi nadzornimi instrumenti in učinkovitim izvrševanjem; ker pa je treba takšno večje povezovanje držav članic, katerih valuta je evro, in morda še skupine tistih držav članic, ki so na to pripravljene, razviti v okviru „ene Evrope dveh hitrosti“, da bi se izognili političnim ukrepom, ki bi nazadnje pripeljali do dveh različnih Evrop;

Q. ker najnovejše raziskave Eurobarometra kažejo, da je zaradi dolgotrajne krize močno oslabljeno zaupanje v politične institucije tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, bistveno pa se je zmanjšalo tudi dojemanje Unije kot pozitivne podobe v javnosti; ker Unija kljub temu ostaja akter, ki se po mnenju državljanov Unije najučinkoviteje spopada z gospodarsko krizo;

R. ker bi morali oblikovalci politike na ravni Unije in nacionalni ravni državljane stalno obveščati o koristih evropskega povezovanja ter posledicah in izzivih enotne valute ter o stroških in tveganjih, povezanih z razpadom evroobmočja;

S. ker je 17 držav članic že sprejelo enotno valuto Unije, številne druge države pa se bodo evroobmočju pridružile, ko bodo pripravljene;

T. ker je vsak dvom v zvezi s prihodnostjo ekonomske in monetarne unije (EMU) na splošno, vključno z nepreklicnostjo članstva v evroobmočju, in še zlasti v zvezi z enotno valuto Unije neutemeljen, saj je močna Unija v interesu vseh državljanov;

U.       ker je ponovna pridobitev zaupanja glavna naloga, ki jo je treba opraviti za pritegnitev evropskih državljanov in podjetij k ponovnemu vlaganju v gospodarstvo ter za vzpostavitev pogojev, ki bodo finančnim institucijam omogočili ponovno kreditiranje realnega gospodarstva na široki, vendar trdni podlagi;

V. ker je rešitev za krizo evra zapletena ter zahteva stalna in vsestranska prizadevanja na ravni vseh institucij in politik;

W.      ker imajo institucije Unije ter predsedniki držav in vlad držav članic na splošno, držav članic evroobmočja pa še posebej, pomembno vlogo pri vzpostavljanju fiskalne unije na način, da bodo vsi mehanizmi za obvladovanje krize v evroobmočju, na primer evropski mehanizem za stabilnost (ESM), vključeni v institucionalni okvir, v katerem Parlament polno sodeluje kot sozakonodajalec; ker predstavlja zdajšnja medvladna struktura primer velikega pomanjkanja demokratične legitimnosti; ker je skupno valuto mogoče stabilizirati samo, če bodo države članice pripravljene prenesti pristojnosti na področju fiskalnih politik na raven Unije;

X. ker morajo predsedniki držav in vlad ter njihovi ministri, če želijo ponovno vzpostaviti zaupanje, v svojih državah članicah braniti in pojasnjevati politične odločitve, ki so bile sprejete na ravni Unije; ker pomeni nepošteno pripisovanje nepriljubljenih odločitev Uniji v nekaterih primerih zelo nevarno igro oblikovanja predstav, ki lahko odznotraj spodkoplje Unijo, oslabi solidarnost in nazadnje povzroči nepopravljivo škodo verodostojnosti nacionalnih voditeljev samih in potencialno celotnemu evropskemu projektu;

Y. ker je Unija v tem trenutku socialno šibka; ker v več državah članicah potekajo zelo zahtevni ukrepi strukturnih reform in programi konsolidacije; ker je politična unija navsezadnje nujna, če želimo premagati te težke čase, ob spodbujanju solidarnosti in z nadaljevanjem evropskega projekta;

Z. ker sta zasedanje Evropskega sveta in vrh držav evroobmočja dne 28. in 29. junija 2012 potrdila zavezanost teh držav k sprejetju ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev finančno stabilne, konkurenčne in uspešne Evrope, s čimer bi se povečala blaginja državljanov;

AA.  ker vse večji prepad med osrednjimi in obrobnimi državami v Uniji ne bi smel postati kroničen; ker bi bilo treba vzpostaviti stalni okvir, v skladu s katerim bi se lahko države članice v težavah zanašale na solidarnostno podporo drugih držav članic; ker bi države članice, ki si želijo solidarnosti, morale biti zavezane prevzeti odgovornost za izvajanje vseh svojih zavez na proračunskem področju ter priporočil za posamezne države članice in svojih zavez v okviru evropskega semestra, zlasti tistih, povezanih s Paktom za stabilnost in rast, paktom „evro plus“, strategijo Evrope 2020 in postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji, pri čemer je treba upoštevati razmere v vsaki državi članici; ker je zagotavljanje finančne stabilnosti vseh držav članic v skupnem interesu držav članic; ker morajo države članice v skladu s členom 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta;

AB.  ker je za ponovno rast najpomembnejše dokončanje notranjega trga; ker mora Komisija kot varuhinja Pogodb okrepiti svoja prizadevanja za uveljavitev izvajanja obstoječe zakonodaje o notranjem trgu in skladnost z njo; ker je za pravilno delovanje notranjega trga nujno, da bodo pravila o povezovanju trgov osnovana bolj na uredbah in ne na direktivah;

AC.  ker je evropsko povezovanje nedvomno nepovraten in postopen proces;

Pot naprej: poročilo štirih predsednikov

AD.  ker je z demokratičnega vidika in ob upoštevanju vseh določb Lizbonske pogodbe nesprejemljivo, da predsednik Evropskega parlamenta, sestavljenega iz izvoljenih poslancev, ki zastopajo več kot 502 milijona evropskih državljanov, ni bil vključen v pripravo zgoraj omenjenega poročila z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“;

AE.   ker je prišel čas, da politični voditelji Unije in znotraj nje pokažejo svojo odločnost, ustvarjalnost, pogum, trdnost in vodilno vlogo pri odpravi preostalih pomanjkljivosti, ki še naprej ovirajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije (EMU); ker je medvladna metoda dosegla, kar je lahko, in ni primerna za demokratično in učinkovito odločanje v 21. stoletju; ker je treba narediti preskok v resnično zvezno Evropo;

AF.   ker zgoraj omenjeno poročilo z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ nedvoumno predstavlja pot naprej in si s strukturnimi ukrepi prizadeva za prekinitev kroga nezaupanja; ker bi moralo poročilo nameniti pozornost tudi socialni razsežnosti;

AG.  ker je Evropski svet na zasedanju dne 28. in 29. junija 2012 pozval svojega predsednika, naj razvije specifičen in časovno omejen načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije; ker je razvoj globalne dolgoročne vizije prek načrta pomemben znak, ki bi lahko prispeval k ponovni vzpostavitvi zaupanja, ki bi se lahko krepilo s postopnim izvajanjem načrta;

AH.  ker stalen napredek pri izvajanju dolgoročnega načrta ne zagotavlja takojšnje rešitve za izhod iz krize in ne bi smel upočasniti izvajanja potrebnih kratkoročnih ukrepov;

AI.    ker ni mogoče izključiti, da bodo za krepitev demokratične legitimnosti povsem delujoče ekonomske in monetarne unije (EMU) potrebne nove spremembe Pogodbe; ker bi morala Komisija oblikovati seznam tekočih zakonodajnih pobud, ki jih institucionalne spremembe na daljši rok ne smejo časovno zamakniti;

AJ.   ker bodo za dokončno vzpostavitev prave EMU v Uniji srednjeročno potrebne spremembe Pogodbe;

AK.  ker je za dosego demokratičnega soglasja za prihodnjo celovito in uspešno spremembo Pogodbe treba v celoti izkoristiti postopke in fleksibilnost obstoječih Pogodb, da se čim prej izboljša upravljanje ekonomske in monetarne unije (EMU) v okviru oblikovanja pravega evropskega političnega prostora;

AL.   ker ima Evropski parlament pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija (EMU) s povečanjem pristojnosti Unije, predvsem na področju gospodarske politike, ter z okrepitvijo proračunske zmogljivosti Unije in njenih lastnih sredstev, vloge in demokratične odgovornosti Komisije ter posebnih pravic Evropskega parlamenta;

AM. ker ni realno ali primerno misliti, da bi se takšna Konvencija lahko zgodila pred naslednjimi evropskimi volitvami; ker bi se priprave na takšno Konvencijo morale začeti pred naslednjimi evropskimi volitvami;

AN.  ker ukrepi, predlagani v obstoječih Pogodbah, in prihodnje spremembe Pogodb ne bi smeli izključevati možnosti pridružitve držav članic ter bi morali zagotavljati celovitost Unije;

AO.  ker prihodnje spremembe Pogodb ne bi smele ovirati hitrega izvajanja tistega, kar je že mogoče doseči v okviru obstoječih Pogodb; ker obstoječi Pogodbi ponujata veliko možnosti za bistven napredek na poti k ekonomski in monetarni uniji, ki temelji na izboljšanem in bolj povezanem okviru finančne, proračunske in gospodarske politike ter na trdnejši demokratični legitimnosti in odgovornosti;

AP.   ker do zdaj še niso bile izkoriščene vse možnosti Lizbonske pogodbe v zvezi s politiko zaposlovanja in socialno politiko, in sicer najprej in predvsem glede:

-       člena 9 PDEU, v skladu s katerim je treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije upoštevati spodbujanje visoke zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite,

-       člena 151 PDEU, v skladu s katerim si „Unija in države članice (…) prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev, ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti“,

-       člena 153(1) PDEU na splošno in zlasti njegove točke (h), ki predvideva „vključevanje oseb, ki so izključene s trga dela“;

AQ.  ker člen 48(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) za sprejetje akta, za katerega je po PDEU potreben poseben zakonodajni postopek, predvideva poseben postopek v skladu z rednim zakonodajnim postopkom; ker člen 333 PDEU vsebuje tudi določbe, ki omogočajo uporabo rednega zakonodajnega postopka v okviru okrepljenega sodelovanja;

AR.  ker bi cilj moral biti, da vse države članice skupaj napredujejo proti trdnejši evropski zvezi; ker bi utegnile biti potrebne odločitve, ki veljajo le za evroobmočje, če so zahtevane ali utemeljene na podlagi specifičnosti evroobmočja, ob vključevanju razumnih in poštenih možnosti pridružitve drugih držav članic z uravnoteženimi pravicami in obveznostmi;

AS.   ker je skupna evropska strategija za mlade nujna za boj proti brezposelnosti mladih in nevarnosti, da Evropa izgubi celo generacijo;

Bančna unija

AT.   ker so bili dosedanji ukrepi za stabilizacijo finančnega sistema nezadostni, da bi se v celoti ponovno vzpostavilo zaupanje; ker je imela Evropska centralna banka (ECB) s serijo izjemnih ukrepov začasne pomoči za države članice in banke ključno vlogo pri teh reševalnih operacijah, pri tem pa ni zanemarila glavnega cilja, tj. zagotavljanja stabilnosti cen;

AU.  ker operativna neodvisnost Evropske centralne banke (ECB) na področju monetarne politike, ki jo določa Pogodba, ostaja temelj za verodostojnost ekonomske in monetarne unije (EMU) in enotne valute;

AV.  ker negotov položaj bančnega sektorja v več državah članicah in Uniji kot celoti ogroža realno gospodarstvo in javne finance ter prekomerno obremenjuje davkoplačevalce in razvoj realnega gospodarstva s stroški obvladovanja bančne krize, kar ovira rast; ker obstoječi mehanizmi in strukture ne morejo preprečiti širjenja negativnih učinkov prelivanja;

AW. ker so države članice v težavah zaradi očitne neusklajenosti med bankami, ki izvajajo operacije na ravni evropskega trga, in pogojnimi obveznostmi, ki jih prevzemajo njihove države; ker se je v tej krizi izkazalo, da je vez med bankami in državami močnejša in bolj škodljiva v monetarni uniji, kjer je notranja obrestna mera fiksna in kjer na ravni Unije ni mehanizma, ki bi zmanjšal stroške prestrukturiranja bank;

AX.  ker je odprava negativnih povratnih zank med državami, bankami in realnim gospodarstvom bistvena za nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije (EMU);

AY.  ker je kriza povzročila razpršenost obrestnih mer in tudi dejansko razdrobila enotni trg za finančne storitve;

AZ.   ker je Parlament večkrat in dosledno poudaril, da je treba nujno sprejeti dodatne in daljnosežne ukrepe za odpravo krize v bančnem sektorju; ker bi bilo treba razlikovati med kratkoročnimi ukrepi za stabilizacijo akutnih kriznih razmer v bančnem sektorju ter srednje- in dolgoročnimi ukrepi, vključno z zavezami z vrha G-20 glede pravočasnega, popolnega in doslednega izvajanja mednarodno dogovorjenih pravil o bančnem kapitalu, likvidnosti in finančnem vzvodu, namenjenimi vzpostavljanju povsem delujoče evropske bančne unije;

BA.  ker ukrepi, sprejeti v okviru take bančne unije, ne bi smeli ogrožati nadaljnjega pravilnega delovanja notranjega trga za finančne storitve in prostega pretoka kapitala;

BB.   ker bi morale finančne institucije in njihovi predstavniki delovati odgovorno in v skladu z visokimi moralnimi standardi ter tako podpirati realno gospodarstvo;

BC.  ker Unija potrebuje vzpostavitev enotnega evropskega nadzornega mehanizma za bančne institucije; ker sta za zagotovitev potrebnega zaupanja na finančnem trgu in stabilnosti na skupnem notranjem trgu za finančne storitve bistvena evropski okvir za trdna in učinkovita jamstva za vloge ter za reševanje bank;

BD.  ker bi morali vse ukrepe za vzpostavitev bančne unije spremljati večja preglednost in odgovornost institucij, ki jo izvajajo;

BE.   ker bi bilo treba preučiti vprašanje, ali je treba zahtevati ločitev nekaterih posebno tveganih finančnih dejavnosti od bank, ki sprejemajo depozite znotraj bančne skupine, v skladu z Liikanenovim poročilom;

BF.   ker bi morali nadzorni organi na splošno zaznati in odpraviti težave na začetni stopnji, da bi preprečili pojav kriz ter ohranili finančno stabilnost in odpornost;

BG.  ker imajo večino pooblastil za bančni nadzor v današnji Uniji nacionalni nadzorniki, usklajevalno vlogo pa ima Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010(1); ker se je sedanji sistem nacionalnega nadzora izkazal za preveč razdrobljenega, da bi lahko obvladal sedanje izzive;

BH.  ker je visokokakovosten in učinkovit evropski nadzorni mehanizem nujno potreben za zagotovitev učinkovitega zaznavanja težav in odločnega spopadanja z njimi, za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med vsemi bančnimi institucijami, da se ponovno vzpostavi čezmejno zaupanje, in preprečevanje razdrobljenosti notranjega trga;

BI.    ker bi bilo treba jasno razdeliti operativne pristojnosti med evropskim nadzornim mehanizmom in nacionalnimi nadzornimi organi, in sicer glede na velikost in poslovne modele bank ter nadzorne naloge, ob uporabi načel sorazmernosti in subsidiarnosti;

BJ.    ker sta evropski nadzor bančnih institucij v ekonomski in monetarni uniji in krepitev vloge EBA pri ohranjanju notranjega trga absolutni prednostni nalogi za rešitev krize; ker pa je zaradi stabilnosti notranjega finančnega trga treba zagotoviti, da je državam, katerih valuta ni evro in ki se odločijo za udeležbo v enotnem nadzornem mehanizmu prek tesnega sodelovanja, dodeljena formula udeležbe, ki zagotavlja simetrično razmerje med sprejetimi obveznostmi in vplivom na postopek sprejemanja odločitev;

BK.  ker bi moral enotni nadzorni mehanizem že od samega začetka zajemati finančne institucije, ki potrebujejo neposredno podporo Unije, ter sistemsko pomembne finančne institucije;

BL.   ker neodvisnost enotnega evropskega nadzornega mehanizma od vplivov politike in sektorja ne pomeni, da je izvzet iz obveznosti, da Parlamentu pojasni in utemelji ukrepe in odločitve, sprejete na področju evropskega nadzora, ter odgovarja zanje, redno in kadar koli to zahtevajo razmere, glede na vpliv, ki jih lahko imajo nadzorni ukrepi na javne finance, banke, zaposlene in stranke; ker učinkovita demokratična odgovornost med drugim zahteva, da Parlament odobri predsednika ali predsednico nadzornega sveta enotnega nadzornega mehanizma, ki je izbran z javnim izbirnim postopkom, da ima predsednik obveznost poročati in biti zaslišan v Parlamentu, da ima Parlament pravico pisno ali ustno postavljati vprašanja ter pravico do preiskave v skladu s PDEU;

BM.  ker bo lahko v prihodnosti evropski mehanizem za stabilnost (ESM) pod določenimi pogoji neposredno financiral banke v težavah; ker je iz tega razloga zagotovitev delovanja enotnega nadzornega mehanizma prva in najbolj nujna naloga na poti do vzpostavitve bančne unije;

BN.  ker bi moral enotni sklop pravil (enotna pravila), ki ga oblikuje Evropski bančni organ (EBA), zagotoviti popolnoma usklajena pravila in njihovo enotno uporabo po vsej Uniji; ker so oblikovanje enotnih pravil v zvezi z bančnim nadzorom ter širše usklajene in strožje bonitetne zahteve nujne za učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma, saj evropski nadzornik ne more uporabljati različnih nacionalnih bonitetnih pravil;

BO.  ker bi bilo treba pravila glasovanja v EBA po vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma skrbno prilagoditi, da se okrepi konstruktivno sodelovanje med državami članicami evroobmočja in državami članicami, ki niso del evroobmočja, ter da so interesi vseh držav članic v celoti upoštevani;

BP.   ker je treba brez odlašanja končati zakonodajne postopke v obravnavi, povezane z enotnim nadzornim mehanizmom;

BQ.  ker je treba za izvajanje nove finančne strukture nujno nadaljevati pogajanja o direktivah o sistemih zajamčenih vlog in o odškodninskih shemah za vlagatelje, saj pogajanja med Parlamentom in Svetom o teh vprašanjih mirujejo kljub njihovemu bistvenemu pomenu pri zagotavljanju skupnih mehanizmov za reševanje bank in jamčenje depozitov strank;

BR.   ker so za enotni evropski okvir zajamčenih vlog potrebne enotne, skupne in stroge zahteve, ki se uporabljajo za vse sisteme zajamčenih vlog v Uniji, da se zagotovijo enaka zaščita, enaka stabilnost sistemov zajamčenih vlog in enaki konkurenčni pogoji; ker je le tako mogoče ustvariti pogoje za potrebno prilagodljivost, da se ustrezno upoštevajo posebne nacionalne okoliščine v finančnem sektorju;

BS.   ker bi dolgoročni cilj lahko bil evropski sklad za zajamčene vloge z delujočimi sistemi zajamčenih vlog, ki imajo ustrezno finančno podporo, s čimer bi se povečala verodostojnost in zaupanje vlagateljev, ko bi začela delovati učinkovit okvir za reševanje in učinkovit enotni nadzorni mehanizem;

BT.   ker so predhodno načrtovanje, hitrost, pravočasno ukrepanje, ustrezna skrbnost, dostop do kakovostnih informacij in verodostojnost bistveni za obvladovanje bančnih kriz;

BU.  ker bi bilo treba vzpostaviti enotno evropsko ureditev za sanacijo in reševanje, najbolje vzporedno z začetkom veljavnosti enotnega nadzornega mehanizma, ki bi obnovila sposobnost preživetja bank v težavah in reševala nezdrave finančne institucije;

BV.  ker ima kratkoročno vsekakor prednost sprejetje sedanjih predlogov Komisije za okvir kriznega upravljanja za banke v težavah;

BW. ker je splošni namen učinkovitega sistema reševanja in okvira za sanacijo zmanjšati možnost morebitne uporabe davkoplačevalskih sredstev, potrebnih za sanacijo in reševanje bančnih institucij;

BX.  ker morata biti zaradi zaščite zasebnih prihrankov evropski sklad za zajamčene vloge ter evropski sklad za sanacijo in reševanje funkcionalno ločena, a učinkovito povezana;

BY.  ker bi morali imeti mehanizmi za reševanje in zajamčene vloge močno finančno strukturo, v prvi vrsti predhodno financirano, ki temelji na prispevkih sektorja, pri čemer bi moral prispevek zadevne finančne institucije odražati tveganost te institucije, evropska javna sredstva pa bi služila le kot končno varovalo, zmanjšano na najmanjši možni obseg;

Fiskalna unija

BZ.   ker je v zvezi s tem zgoraj omenjeno poročilo „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ pomemben korak naprej, saj priznava, da je treba „za nemoteno delovanje EMU ne le hitro in dosledno izvesti že dogovorjene ukrepe v okviru okrepljenega gospodarskega upravljanja (zlasti Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju), temveč sprejeti tudi konkretne ukrepe za vzpostavitev fiskalne unije“;

CA.  ker so zdrave javne finance, uravnoteženi proračuni v teku celotnega gospodarskega ciklusa in obeti srednjeročno trajnostne rasti ter ustrezne ravni javnih naložb osnovni pogoj za dolgoročno gospodarsko in finančno stabilnost, socialno državo in plačilo stroškov pričakovanega demografskega razvoja;

CB.  ker je za nemoteno delovanje EMU potrebno celovito in hitro izvajanje ukrepov, ki so že bili dogovorjeni v sklopu okrepljenega okvira gospodarskega upravljanja, kot sta okrepljen Pakt za stabilnost in rast ter evropski semester, dopolnjena s politikami za spodbujanje rasti; ker bodo v največ petih letih od začetka veljavnosti Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem narejeni potrebni koraki v skladu s PEU in PDEU, z namenom, da se vsebina Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju vključi v pravni okvir Unije;

CC.  ker Pakt za rast in delovna mesta vztraja, da je treba izvajati rasti prijazno fiskalno konsolidacijo, ter poziva, naj se posebna pozornost posveti naložbam v področja, usmerjena v prihodnost; ker bi morala Komisija pripraviti predloge za opredelitev naložb, ki jim je treba dati prednost znotraj meja fiskalnega okvira Unije in nacionalnih fiskalnih okvirov;

CD.  ker je kriza jasno poudarila potrebo po kakovostnem preskoku k trdnejši in bolj demokratični fiskalni uniji s povečanjem lastnih sredstev Unije in učinkovitejšimi mehanizmi za odpravo netrajnostnih fiskalnih usmeritev, zmanjšanje stopnje zadolženosti in določitev zgornjih mej proračunskega salda držav članic;

CE.   ker morajo „pravo ekonomsko in monetarno unijo“ podpreti in sprejeti državljani Unije; ker je zato treba poudariti potrebo po vključitvi oblikovalcev politik, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na vseh političnih ravneh;

CF.   ker bi dodatni mehanizmi za zagotavljanje, da vse države članice izpolnjujejo svoje zaveze v posameznih proračunskih postopkih, morali okrepiti in ne oslabiti trenutni okvir gospodarskega upravljanja; ker je treba okrepiti neodvisno vlogo evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve, to pa morajo spremljati močni mehanizmi odgovornosti Parlamentu in Svetu; ker je treba ustanoviti evropsko zakladnico pod vodstvom evropskega finančnega ministra, ki bi individualno odgovarjal Parlamentu;

CG.  ker se v skladu z obstoječima Pogodbama v ta namen in za ustanovitev urada evropske zakladnice lahko uporabi klavzula o fleksibilnosti (člen 352 PDEU), kar je bistveni element prave ekonomske in monetarne unije;

CH.  ker člen 136 PDEU omogoča sprejetje – po enem od ustreznih zakonodajnih postopkov iz členov 121 in 126 PDEU – posebnih ukrepov za večjo uskladitev in nadzorovanje proračunske discipline držav članic, katerih valuta je evro; ker lahko taka zakonodaja določa, da se na Komisijo prenesejo pooblastila, da sprejema nezakonodajne akte, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta; ker PDEU Evropskemu parlamentu ali Svetu podeljuje pravico do preklica prenosa pooblastil na Komisijo;

CI.    ker ima v skladu z obstoječim splošnim pravilom pravnega reda Unije Sodišče Evropske unije pooblastilo za to, da pri razlagi in uporabi Pogodb zagotavlja upoštevanje prava EU, razen če je slednje izrecno izključeno;

CJ.   ker bi morala tristranska pogajanja o tako imenovanih ureditvah „dvojnega svežnja“ kmalu prinesti konkretne politične rezultate;

CK.  ker je Pakt za stabilnost in rast zasnovan kot ciklični instrument za stabilizacijo, ki s tem, ko državam članicam dovoljuje do triodstotni primanjkljaj, omogoča preprečevanje in odpravo gospodarskih pretresov v zadevni državi članici; ker ta proticiklična politika lahko deluje le, če države članice v dobrih časih dosegajo proračunske presežke; ker so mehanizmi finančne pomoči, kot je ESM, ukrep v skrajni sili;

CL.   ker morajo države članice pogodbenice Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji sporočati svoje načrte za izdajanje javnega dolga Komisiji in Svetu, kar omogoča pravočasno usklajevanje izdajanja dolžniških instrumentov na ravni Unije;

CM. ker lahko države članice, katerih valuta je evro, v skladu z obstoječima Pogodbama financirajo povečani proračun EU v okviru postopka lastnih sredstev z uvedbo posebnih davkov ali dajatev po postopku okrepljenega sodelovanja; ker bi bilo treba pri tem dati posebno prednost povezavi z obstoječim proračunskim okvirom EU, ob tem pa ne bi smeli ogroziti tradicionalnih funkcij proračuna EU, da finančno podpira skupne politike;

CN.  ker bi skupno izdajanje dolžniških instrumentov na dolgi rok in po izpolnitvi strogih pogojev lahko bilo način za dopolnitev EMU; ker bi bile za skupno izdajanje dolžniških instrumentov s solidarno odgovornostjo v evroobmočju potrebne spremembe Pogodb;

CO.  ker se za skupno izdajanje dolžniških instrumentov vzpostavlja trajnosten fiskalni okvir, namenjen krepitvi gospodarskega upravljanja, fiskalne discipline in skladnosti s Paktom za stabilnost in rast, ter oblikujejo nadzorni instrumenti za preprečevanje moralnega tveganja;

CP.   ker bi morala močnejša in bolj povezana fiskalna unija vključevati postopen prenos v sklad za odkup dolgov;

CQ.  ker je treba upoštevati, da lahko neverodostojna uvedba instrumentov za skupno izdajanje dolžniških instrumentov povzroči neobvladljive posledice in izgubo dolgoročnega zaupanja v sposobnost evroobmočja za odločno ukrepanje;

CR.  ker sta zaradi dolžniške krize Unija in predvsem evroobmočje vzpostavila nove instrumente finančne solidarnosti v Evropi: evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) in druge projekte, povezane z načrtom za pravo EMU; ker je finančni učinek teh instrumentov po višini zneskov mnogo večji od učinka proračuna Unije in ker je inovativna zamisel centralnega proračuna za evroobmočje, ki bi ga financirale članice evroobmočja, zdaj predstavljena kot glavno jamstvo za novo finančno solidarnost;

CS.   ker je zaradi povečanega števila teh instrumentov solidarnosti težko oceniti dejanski prispevek posameznih držav članic k evropski solidarnosti, ta prispevek pa močno presega njihov finančni prispevek v proračun Unije; ker bodo poleg tega zaradi razlik med obstoječimi instrumenti z vidika njihove pravne podlage, načina ukrepanja in zadevnih držav članic evropski voditelji verjetno težko upravljali celoten sistem, večina evropskih državljanov ga bo težko razumela, parlamentarni nadzor nad njim pa ne bo mogoč;

CT.   ker bi bilo s klavzulo o fleksibilnosti (člen 352 PDEU) v povezavi s členom 136 PDEU mogoče evropski mehanizem za stabilnost (ESM) vključiti v evropski pravni okvir;

CU.  ker lahko Svet v skladu z obstoječima Pogodbama določi opredelitve za uporabo „klavzule o nereševanju iz finančnih težav“ na predlog Komisije in po posvetovanju s Parlamentom (člen 125(2) PDEU);

CV.  ker bi morali visoki standardi demokratične odgovornosti na evropski ravni veljati za trojko;

CW. ker bi aktivnosti Komisije v okviru fiskalne in gospodarske unije morale temeljiti na ustreznem socialnem dialogu in bi morale v celoti spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev;

CX.  ker je treba neodvisnost evropskega statističnega sistema zavarovati na nacionalni in evropski ravni, da se ohrani verodostojnost evropske statistike v njeni ključni vlogi podpornice v celoti uveljavljeni fiskalni uniji (z visokokakovostnimi standardi in sistemskim pristopom k oblikovanju, pripravi in preverjanju natančnosti statistike javnih financ);

CY.  ker bi se morali javni računovodski standardi uporabljati v vseh državah članicah enotno in bi morali biti podvrženi mehanizmom notranje in zunanje revizije, kar je bistveno dopolnilo k večjim pristojnostim Komisije in večji usklajevalni vlogi Računskega sodišča in nacionalnih računskih sodišč pri preverjanju kakovosti nacionalnih virov, porabljenih za določanje podatkov o nacionalnem dolgu in primanjkljaju;

Ekonomska unija

CZ.   ker je bil do sedaj velik poudarek namenjen monetarni strani EMU, medtem ko je treba nujno zgraditi pravo ekonomsko unijo, pri čemer bi strategija „Evropa 2020“ morala dati zavezujoč okvir za zasnovo in izvajanje ekonomskih politik;

DA.  ker je pakt „evro plus“, strategijo Evropa 2020 in Pakt za rast in delovna mesta treba vključiti v zakonodajo Unije in ker utirajo pot uvedbi kodeksa za doseganje konvergence gospodarstev držav članic;

DB.  ker je evropski semester, kot je določen v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast, ustrezen okvir za usklajevanje gospodarskih politik in proračunskih izbir, ki se izvajajo na nacionalni ravni v skladu s priporočili za posamezne države, ki jih je sprejel Svet;

DC.  ker člen 9 PDEU poziva k spodbujanju visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanju ustrezne socialne zaščite, boju proti socialni izključenosti ter visoki stopnji izobraževanja, usposabljanja in varovanja zdravja ljudi;

DD.  ker so fiskalna konsolidacija, zmanjšanje prevelikih makroekonomskih neravnovesij, strukturne reforme in naložbe nujni za izhod iz krize ter zagotovitev kakovostne in trajnostne rasti in zaposlovanja v družbi, ki temelji na znanju, kar odraža dejansko vlogo EMU v socialnem tržnem gospodarstvu; ker strukturne reforme prinašajo rezultate šele na dolgi rok;

DE.   ker lahko Pakt za rast in delovna mesta, ki je bil odobren na evropskem vrhu 28. in 29. junija 2012, bistveno prispeva k evropski rasti, zaposlovanju in večji sposobnosti konkuriranja; ker morajo Unija in države članice prevzeti odgovornost in hitro ukrepati, da bi se dokončno vzpostavil notranji trg in sprostil njegov potencial; ker je preusmeritev pozornosti s sprejetjem Pakta za rast dobrodošla, čeprav mobilizacija sredstev za ukrepe za spodbujanje rasti iz strukturnih skladov zajema le prerazporeditev obstoječih sredstev, kar pomeni, da niso zagotovljena dodatna finančna sredstva;

DF.   ker morajo države članice nemudoma izvesti dogovorjene reforme v okviru nacionalnih programov reform in ker je naloga nacionalnih parlamentov, da zagotovijo pravočasen in z informacijami podprt nadzor ukrepov svojih vlad na tem področju;

DG.  ker popolno delovanje notranjega trga preprečujejo ovire, ki so v nekaterih državah članicah še vedno prisotne; ker je za koriščenje celotnega potenciala rasti gospodarstva Unije potrebno dokončanje notranjega trga zlasti na področjih storitev, energetike, telekomunikacij, standardizacije, poenostavitve pravil o javnem naročanju, omrežnih panog, elektronskega poslovanja in režima avtorskih pravic;

DH.  ker bo tesnejše gospodarsko in proračunsko povezovanje brez tesnejšega usklajevanja na področju obdavčevanja ogroženo; ker pravilo soglasja na področju obdavčevanja ovira napredek na tem področju in bi bilo treba pogosteje uporabiti instrument okrepljenega sodelovanja; ker se je pri tem mogoče sklicevati na stališče Parlamenta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in davku na finančne transakcije (FTT); ker je na področju obdavčevanja očitna potreba po zbliževanju med ustroji davčnih sistemov in davčno osnovo v državah članicah; ker je škodljiva davčna konkurenca med državami članicami v očitnem nasprotju z logiko notranjega trga in jo je treba preprečiti;

DI.    ker je pomembno, da je oživljanje gospodarstva skladno s politiko trga dela, ki spodbuja iskanje zaposlitve in podjetniški duh ter zmanjšuje strukturno brezposelnost, zlasti mladih, starejših in žensk, ob tem pa varuje evropski socialni model in v celoti upošteva vlogo socialnih partnerjev ter pravico do pogajanja, sklepanja ali izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami; ker bi bilo v tem smislu treba spodbujati povezovanje trgov dela držav članic za krepitev čezmejne mobilnosti delovne sile;

DJ.   ker je pri nekaterih ključnih vprašanjih gospodarske politike, ki so posebej pomembna za rast in zaposlovanje, treba uvesti obvezno usklajevanje na ravni Unije;

DK.  ker trajnostnih in vzdržnih javnih financ ni mogoče doseči le z gospodarno porabo omejenih vladnih sredstev, ampak tudi s poštenim obdavčevanjem, progresivnimi davki, dobro organiziranim pobiranjem davkov, učinkovitejšim bojem proti vsem oblikam davčnih goljufij in davčne utaje, davčnim sodelovanjem in usklajevanjem z namenom omejiti škodljivo davčno konkurenco ter z dobro zasnovanim davčnim sistemom, ki spodbuja razvoj podjetništva in ustvarjanje delovnih mest;

DL.   ker bi morale biti države članice odgovorne za izvajanje strategije „Evropa 2020“;

DM. ker bi bil potreben vmesni pregled strategije Evropa 2020, v okviru katerega se ne bi smeli izogniti poimenski navedbi kršiteljev in s katerim bi bilo treba preučiti, ali je cilje treba izpopolniti ali prilagoditi in kako bi bilo mogoče povečati pritisk na države članice, da jih izpolnijo;

DN.  ker ima razpoložljivost kakovostne evropske statistike bistveno vlogo v samem jedru novega gospodarskega upravljanja, predvsem pa je predpogoj za podporo pravilnega delovanja glavnih procesov nadzora in uveljavljanja, kot so evropski semester, postopek makroekonomskih neravnovesij in strategija EU-2020;

DO.  ker si je treba nadalje prizadevati za posodobitev metod priprave evropske statistike, da bi tako zagotovili visoke standarde, stroškovno učinkovitost in ustreznost sredstev ter omogočili potrebno širjenje in dostop organom oblasti, gospodarskim akterjem in državljanom;

Od demokratične legitimnosti in odgovornosti k politični uniji

DP.   ker Unija dolguje svojo legitimnost demokratičnim vrednotam, ciljem, ki jih zasleduje, ter pristojnostim, instrumentom in institucijam;

DQ.  ker ta legitimnost izhaja iz dvojnega zastopanja državljanov, in sicer ljudi, ki jih zastopa Parlament, in držav članic, ki jih zastopa Svet;

DR.  ker se je zaradi trajajoče krize in načina sprejemanja nekaterih ukrepov za boj proti krizi okrepila razprava o stopnjevanju demokratične narave sprejemanja odločitev v EMU;

DS.   ker bi politični voditelji in predstavniki institucij, agencij in drugih organov Unije morali biti politično odgovorni Parlamentu; ker bi morali pred pristojnim odborom Parlamenta redno poročati in imeti letne predstavitve svojega dela in napovedi;

DT.   ker je Evropski svet v zadnjih letih iskal način za izhod iz krize ter oblikoval več predlogov, za katere Unija v skladu s Pogodbama ni bila vedno jasno pristojna;

DU.  ker je mogoče obžalovati njegovo izbiro, da ubere medvladno pot, ki ni vključila Parlamenta kot pomembnega akterja pri iskanju načina za izhod iz krize, čeprav je bila v nekaterih primerih neizogibna;

DV.  ker bi morale biti v zvezi s predlogi, ki sodijo v pristojnost Unije, odločitve sprejete po rednem zakonodajnem postopku, ki v celoti vključuje Parlament;

DW. ker bi za izvršilne pristojnosti Komisije pri pristopu k okviru gospodarskega upravljanja, ki temelji na pravilih, kakor je določeno zlasti v okrepljenem Paktu za stabilnost in rast in makroekonomskem mehanizmu nadzora, morala veljati naknadni demokratični nadzor s strani Parlamenta in odgovornost Parlamentu;

DX.  ker bi bilo medvladne instrumente, ki so bili oblikovani od začetka krize decembra 2009, treba prenesti pod okrilje Skupnosti;

DY.  ker so potrebni bolj demokratičen nadzor, sodelovanje in soodločanje v zvezi z ekonomsko, monetarno in socialno politiko, obdavčevanjem, večletnim finančnim okvirom in lastnimi sredstvi; ker bi bilo v ta namen treba aktivirati obstoječe premostitvene klavzule;

DZ.   ker ni sprejemljivo, da predsednik Evropskega parlamenta ne more biti prisoten med celotnim trajanjem zasedanj Evropskega sveta in vrha držav evroobmočja; ker bi bilo treba nujno najti rešitev za to pomanjkanje demokratične legitimnosti, in sicer s političnim sporazumom med obema institucijama;

EA.   ker je treba nujno odpraviti sedanji demokratični primanjkljaj EMU, vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije pa tesno povezati s povečano demokratično legitimnostjo in odgovornostjo na ravni Unije;

EB.   ker je treba, kadar koli se nove pristojnosti prenesejo na raven Unije ali se ustvarijo na ravni Unije ali pa se ustanovijo nove institucije Unije, zagotoviti ustrezno legitimnost in demokratični nadzor s strani Parlamenta ter odgovornost do njega;

EC.   ker noben medvladni sporazum med državami članicami ne sme ustvariti struktur, vzporednih strukturam Unije; za vse sporazume, s katerimi se uvajajo mednarodni ali nadnacionalni režimi, mora veljati demokratični nadzor s strani Parlamenta;

ED.   ker je zagotavljanje priprave, preverjanja in širjenja kakovostne evropske statistike s pomočjo pravega evropskega statističnega sistema ključni prispevek k povečanju popolne preglednosti in učinkovite javne odgovornosti pri zasnovi, upravljanju, izvajanju in izvrševanju politik Unije na ravni Unije in nacionalni ravni;

EE.   ker je treba okrepiti sodelovanje med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti na podlagi Protokola št. 1, da se izboljšata izmenjava stališč in kakovost parlamentarne dejavnosti na področju upravljanja ekonomske in monetarne unije na ravni Unije in nacionalni ravni; ker se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika;

1.  meni, da je treba upravljanje ekonomske in monetarne unije vključiti v institucionalni okvir Unije, kar je predpogoj za njegovo učinkovitost in za zapolnitev sedanje politične vrzeli med nacionalnimi in evropskimi politikami;

2.  poziva vse institucije, naj hitro ukrepajo s kar največjo izrabo možnosti, ki jih ponujata obstoječi Pogodbi in njuni elementi fleksibilnosti, ter se istočasno pripravijo za potrebne spremembe Pogodb za zagotovitev pravne varnosti in demokratične legitimnosti; ponovno poudarja, da bi bilo treba izključiti možnost novega medvladnega sporazuma;

3.  poudarja, da ne ukrepi, predlagani v okviru obstoječih Pogodb, ne prihodnje spremembe Pogodb ne bi smeli izključevati možnosti pridružitve držav članic ter bi morali zagotavljati celovitost EU;

4.  poziva Svet – ki je dal pooblastilo avtorjem zgoraj omenjenega poročila „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ –, naj kot pripravljavca tega predloga z enakimi pravicami nemudoma vključi tudi predsednika Evropskega parlamenta za okrepitev njegove demokratičnosti legitimnosti;

5.  pozdravlja dejstvo, da je konferenca predsednikov Evropskega parlamenta, čeprav je bila njena vključenost do sedaj le neformalna, zahtevala, da pristojni odbor Parlamenta preuči vsebinske predloge skupaj s tremi predstavniki (pomočniki), ki se v imenu Parlamenta pogajajo s stalnim predsednikom Evropskega sveta;

6.  potrjuje, da bo v celoti uveljavljal svojo posebno pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se s povečanjem pristojnosti Unije, predvsem na področju gospodarske politike, ter z okrepitvijo lastnih sredstev in proračunske zmogljivosti Unije, vloge in demokratične odgovornosti Komisije ter posebnih pravic Evropskega parlamenta dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija (EMU);

7.  poziva nacionalne parlamente, naj se vključijo v proces priprave fiskalnih in reformnih načrtov svojih vlad, preden jih te predložijo Uniji; namerava predlagati Konvenciji, naj to izrecno odgovornost doda med dolžnosti, ki jih imajo nacionalni parlamenti v skladu z določbami člena 12 PEU;

8.  poziva predsednika Sveta, naj brez odlašanja v soglasju s Parlamentom po rednem zakonodajnem postopku v skladu z Lizbonsko pogodbo zaključi zakonodajne postopke, ki jih Svet blokira, in jih sprejme, zlasti tiste, ki zadevajo direktivo CRD IV (kapitalske zahteve) in nacionalne sisteme zajamčenih vlog;

9.  meni, da je občutno izboljšanje demokratične legitimnosti in odgovornosti upravljanja evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) na ravni EU s povečano vlogo Parlamenta absolutna nuja in predpogoj za vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije;

10. meni, da bi v skladu z obstoječima Pogodbama uskladitev in nadzorovanje proračunske discipline držav članic, katerih valuta je evro, lahko postala zavezujoča in bi ju lahko nadziralo Sodišče Evropske unije na podlagi samega člena 136 PDEU v povezavi s členom 121(6), vendar pa bi z ustavnega vidika ta korak moral priti v poštev samo, če bi občutno okrepil vlogo Parlamenta, kar zadeva natančno izvajanje členov 121(3) in 121(4) PDEU ter da se dopolni in izvede postopek večstranskega nadzora z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU; opozarja, da je v skladu s Pogodbama treba upoštevati spodbujanje visoke stopnje zaposlovanja in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije, in sicer z uvajanjem, ob podpori obstoječih strategij, novega sklopa smernic za države članice, ki bo vključeval socialna in ekonomska merila z določenimi najnižjimi standardi, ki bi morali veljati za glavne stebre njihovih gospodarstev;

11. meni, da „prava EMU“ ne more biti omejena na sistem pravil, ampak zahteva večjo proračunsko zmogljivost na podlagi posebnih lastnih sredstev (vključno z davkom na finančne transakcije), ki bi v okviru proračuna EU podpirala gospodarsko rast in socialno kohezijo, odpravljala neravnovesja in strukturne razlike ter reševala finančne nujne primere, neposredno povezane z monetarno unijo, ne da bi pri tem ogrozila tradicionalne naloge financiranja skupnih politik;

12. meni, da v skladu z obstoječima Pogodbama člen 136 PDEU omogoča, da Svet na priporočilo Komisije in z glasovanjem samo držav članic, katerih valuta je evro, sprejema zavezujoče smernice ekonomske politike za države evroobmočja v okviru evropskega semestra; poudarja, da bi spodbujevalni mehanizem okrepil zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik; poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi Parlament vključili v pripravo in potrditev letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

13. ponovno potrjuje svoj namen, da okrepi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na podlagi Protokola št. 1, in poudarja, da se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika; poudarja, da je Parlament popolnoma legitimen parlamentarni organ na ravni Unije za okrepljeno in demokratično upravljanje ekonomske in monetarne unije (EMU);

14. poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej in po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, pri čemer ima Parlament vlogo sozakonodajalca, predloži predloge aktov o izvajanju podrobnih priporočil iz spodnje priloge;

15. potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov Unije;

16. poziva Komisijo, naj poleg ukrepov, ki jih je mogoče in treba hitro sprejeti v skladu z obstoječima Pogodbama, pripravi seznam institucionalnih sprememb, ki se lahko izkažejo za potrebne pri vzpostavljanju močnejše strukture EMU, pri čemer mora upoštevati potrebo po celostnem finančnem okviru, celostnem proračunskem okviru in celostnem okviru gospodarskih politik, ob izhajanju iz okrepljene vloge Parlamenta;

17. meni, da je treba finančne posledice zahtevanega predloga kriti z ustrezno dodelitvijo proračunskih sredstev;

18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in podrobna priporočila iz priloge pošlje Komisiji, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, predsedniku evroskupine ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)

             UL L 331, 15.12.2010, str. 12.


PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE:PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

1.  Integrirani finančni okvir

Priporočilo št. 1.1 v zvezi z enotnim nadzornim mehanizmom

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Sedanje predloge Komisije o enotnem nadzornem mehanizmu bi bilo treba sprejeti čim prej, da se zagotovi učinkovita uporaba bonitetnih pravil, nadzor nad tveganji in preprečevanje kriz, povezanih s kreditnimi institucijami v celotni Uniji.

Pravna podlaga, oblika in vsebina predloga bi morale omogočati popolno sodelovanje vseh držav članic v evropskem enotnem nadzornem mehanizmu, in sicer tako, da se v procesu odločanja zagotovi polno sodelovanje držav članic, katerih valuta ni evro, in s tem simetrično razmerje med sprejetimi obveznostmi in vplivom na postopek sprejemanja odločitev.

Sodelovanje držav članic evroobmočja v evropskem nadzorniku bi moralo biti obvezno.

Za predlog bi moral veljati celovit in obširen demokratični nadzor Evropskega parlamenta v okviru Pogodb.

Pravna podlaga bi morala zagotavljati vključenost Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca, kadar soodločanja Evropskega parlamenta ni mogoče zagotoviti s konceptom „nadzornega svežnja“. V skladu s členom 263 PDEU Sodišče Evropske unije nadzira zakonitost aktov Evropske centralne banke (ECB), razen priporočil in mnenj, s pravnim učinkom za tretje osebe.

Predlog bi moral zagotoviti, da se vse naloge Evropskega bančnega organa (EBA), predvidene v Uredbi (EU) št. 1093/2010, še naprej izvajajo na ravni Unije in da so predlogi skladni z neoporečnim delovanjem evropskih nadzornih organov, kot je zapisano v Uredbi (EU) št. 1093/2010.

Enotni nadzorni mehanizem bi moral odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu za ukrepe in odločitve, sprejete na področju evropskega nadzora, in poročati pristojnemu odboru Evropskega parlamenta. Demokratična odgovornost med drugim zahteva, da Parlament odobri predsednika ali predsednico nadzornega sveta enotnega nadzornega mehanizma, ki je izbran z javnim izbirnim postopkom, da ima predsednik obveznost poročati in biti zaslišan v Evropskem parlamentu, da ima Evropski parlament pravico pisno ali ustno postavljati vprašanja ter pravico do preiskave v skladu s PDEU.

Evropski enotni nadzorni mehanizem bi moral biti neodvisen od nacionalnega političnega interesa in se zavzemati za prevlado evropskega interesa nad nacionalnim, in sicer prek mandata Unije in ustreznega upravljanja.

Proces odločanja v okviru enotnega nadzornega mehanizma bi moral biti opredeljen v ustreznem zakonodajnem predlogu, sprejetem po rednem zakonodajnem postopku.

Evropski nadzornik bi moral biti pristojen in odgovoren za:

-    izvajanje nadzora nad kreditnimi institucijami v državah, vključenih v sistem, pri čemer pa mora biti operativna odgovornost jasno razmejena med evropskim in nacionalnimi nadzorniki glede na velikost in poslovne modele bank ter naravo nadzornih nalog;

-    delovanje v skladu s potrebo, da se ohranijo enotnost in celovitost ter mednarodna konkurenčnost notranjega trga, na primer zato da med državami članicami ne bo nobenih ovir za konkurenco;

-    ustrezno upoštevanje učinka svojih dejavnosti na konkurenčnost in inovativnost na notranjem trgu, neokrnjenost Unije kot celote, globalno konkurenčnost Unije, finančno vključenost, varstvo potrošnikov in strategijo Unije za delovna mesta in rast;

-    zaščito stabilnosti in odpornosti vseh delov finančnega sistema sodelujočih držav članic, preglednosti trgov in finančnih produktov ter varstvo vlagateljev, naložbenikov in davkoplačevalcev, pri čemer je treba upoštevati raznolikost trgov in institucionalnih oblik;

-    preprečevanje regulativne arbitraže in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev;

-    krepitev mednarodnega usklajevanja nadzora in po potrebi zastopanje Unije v mednarodnih finančnih institucijah;

-    v primeru neukrepanja ustreznih nacionalnih organov sprejemanje ustreznih ukrepov za prestrukturiranje, reševanje in ukinitev finančnih institucij, ki propadejo ali katerih propad bi lahko bil zaskrbljujoč z vidika interesa širše javnosti.

Organi, ki so odgovorni za nadzor na nadnacionalni ravni, bi morali dobiti dovolj sredstev, vključno z osebjem, da bi imeli potrebne operativne zmožnosti za izvajanje svojih nalog.

Priporočilo št. 1.2 v zvezi z zajamčenimi vlogami

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Evropski parlament poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno, da bo zakonodajni postopek v zvezi s preoblikovano direktivo o sistemih zajamčenih vlog čim prej dokončan na podlagi stališča Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012.

Glede na dolgoročni cilj evropskega okvira za zajamčene vloge bi se za vse sisteme zajamčenih vlog v Uniji morale uporabljati enotne in stroge zahteve, da se zagotovijo enaka celovita zaščita, enaka stabilnost sistemov zajamčenih vlog in enaki konkurenčni pogoji. Le tako je mogoče ustvariti pogoje za potrebno prilagodljivost, da se ustrezno upoštevajo posebne nacionalne okoliščine v finančnem sektorju.

Po vzpostavitvi učinkovitega sistema reševanja in učinkovitega enotnega nadzornega mehanizma bi bilo treba preučiti možnosti za enotni evropski sklad za zajamčene vloge z delujočimi sistemi zajamčenih vlog, ki imajo ustrezno finančno podporo, s čimer bi se povečala verodostojnost in zaupanje vlagateljev.

Zaradi zaščite zasebnih prihrankov morata biti sklad za zajamčene vloge ter sklad za sanacijo in reševanje funkcionalno ločena, a učinkovito povezana.

Mehanizmi za zajamčene vloge ter sistemi sanacije in reševanja bi morali imeti močno finančno strukturo, v prvi vrsti predhodno financirano, ki temelji na prispevkih sektorja, pri čemer bi moral prispevek zadevne finančne institucije odražati tveganost te institucije, javna sredstva pa bi služila le kot končno varovalo, zmanjšano na najmanjši možni obseg.

Priporočilo št. 1.3 v zvezi s sanacijo in reševanjem

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Zdajšnji predlog direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij bi bilo treba sprejeti čim prej, da bi vzpostavili evropski sistem za uporabo ukrepov reševanja in srednjeročno omogočili vzpostavitev enotne evropske ureditve za sanacijo in reševanje. Upoštevati je treba dejstvo, da nekateri bančni sektorji že imajo mehanizme popolne zaščite ter orodja za sanacijo in reševanje, ki bi jih bilo treba priznati, podpreti in opredeliti v zakonodajnem aktu.

Splošni namen učinkovitega sistema za reševanje in za sanacijo je čim bolj zmanjšati možnost uporabe davkoplačevalskega denarja, ki je potreben za sanacijo in reševanje bančnih institucij.

Zaradi zaščite zasebnih prihrankov morata biti sklad za zajamčene vloge ter sklad za sanacijo in reševanje funkcionalno ločena, a učinkovito povezana.

Sistemi za sanacijo in reševanje ter za zajamčene vloge bi morali imeti močno finančno strukturo, v prvi vrsti predhodno financirano, ki temelji na prispevkih sektorja, pri čemer bi moral prispevek zadevne finančne institucije odražati tveganost te institucije, javna sredstva pa bi služila le kot končno varovalo, zmanjšano na najmanjši možni obseg.

Ta predlog bi moral biti usklajen tudi z drugimi vidiki resolucije Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2010, ki vsebuje priporočila Komisiji glede čezmejnega obvladovanja krize v bančnem sektorju, kot so usklajevanje insolvenčnega prava, skupno ocenjevanje tveganja, enoten nabor orodij in „lestvica posredovanj“.

Priporočilo št. 1.4 v zvezi z dodatnimi elementi bančne unije

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

-    po potrebi zahtevo po ločitvi nekaterih posebno tveganih finančnih dejavnosti od bank, ki sprejemajo depozite znotraj bančne skupine, v skladu z Liikanenovim poročilom;

-    regulativni okvir z „enakimi pravili za enako tveganje“, ki bo zagotovil, da nebančni subjekti, ki opravljajo bančnim podobne dejavnosti in sodelujejo z bankami, ne bodo zunaj dosega regulatorjev;

-    verodostojno in redno stresno testiranje finančnega zdravja bank, ki bo spodbujalo zgodnje zaznavanje težav in učinkovito določanje obsega intervencije;

-    enoten skupni pravilnik za bonitetni nadzor vseh bank in enoten okvir makrobonitetnega nadzora za preprečitev nadaljnje finančne drobitve.

2.  Integrirani fiskalni okvir

Priporočilo št. 2.1 o dvojnem svežnju

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Komisija bi morala učinkovito izvajati sporazume, ki bodo doseženi v okviru tristranskih pogajanj v zvezi z dvojnim svežnjem med Evropskim parlamentom in Svetom, na naslednjih področjih:

-    vzpostavitev skupnega proračunskega časovnega okvira;

-    preoblikovanje nacionalnih proračunskih okvirov;

-    ocenjevanje proračunskih načrtov, vključno z oceno kakovosti javnih naložb in odhodkov, povezanih s cilji strategije „Evropa 2020“;

-    oblikovanje programov ekonomskega partnerstva;

-    natančnejše spremljanje držav članic, katerih valuta je evro in ki so v postopku v zvezi z čezmernim primanjkljajem;

-    natančnejše spremljanje držav članic, katerih valuta je evro in ki verjetno ne bodo mogle izpolniti svoje obveznosti v okviru postopka v zvezi z čezmernim primanjkljajem;

-    poročanje o izdajanju dolžniških instrumentov;

-    pobuda, ki določa serijo programov, potrebnih za mobilizacijo dodatnih dolgoročnih naložb v višini približno 1 % BDP za večjo trajnostno rast in dopolnitev nujnih strukturnih reform;

Priporočilo št. 2.2 o prenosu (komunitarizaciji) fiskalnega pakta na Evropsko skupnost

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Na podlagi ocene izkušenj z izvajanjem in v skladu s pogodbama PEU in PDEU bi bilo treba fiskalni pakt čim prej prenesti v sekundarno zakonodajo Unije.

Priporočilo št. 2.3: obdavčenje

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

V čedalje tesneje povezani gospodarski, fiskalni in proračunski Uniji je treba več ukreniti za uskladitev sistemov obdavčitve ter se spopasti s škodljivo davčno konkurenco med državami članicami, ki je povsem očitno sprta z logiko notranjega trga. Na področju obdavčevanja je treba, ko odpovedo že vse možnosti razprave in sporazuma, najprej pogosteje uporabljati okrepljeno sodelovanje (na primer za oblikovanje CCCTB ali davka na finančne transakcije), saj bodo usklajeni okviri za obdavčevanje okrepili povezanost proračunskih politik.

Priporočilo št. 2.4: osrednji evropski proračun, financiran z lastnimi sredstvi

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Komisija in Svet bi morala pri oblikovanju možnosti politike upoštevati stališča Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih. Evropski parlament je večkrat izrazil, da sta nujna reforma sistema lastnih sredstev in vrnitev k duhu in črki PDEU, ter izjavil, naj se proračun Unije financira izključno iz lastnih sredstev.

Nemudoma bi se bilo treba spopasti s stanjem, v katerem so finančne potrebe proračuna EU v nasprotju s konsolidacijo proračuna v državah članicah. Zato je prišel čas, da se postopno ponovno vzpostavi stanje, v katerem se proračun EU financira iz pravih lastnih virov, to pa bi ustrezno razbremenilo državne proračune. Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 29. marca 2007, 8. junija 2011, 13. junija 2012 in 23. oktobra 2012 pojasnil svoja stališča o tem, kaj pomeni pravi sistem lastnih sredstev in kako v kratkem času zagotoviti združljivost tega sistema s potrebno fiskalno konsolidacijo na nacionalni ravni.

Za nadaljnje proračunsko usklajevanje v Uniji so potrebni konsolidirani podatki o javnih financah Unije, držav članic in lokalnih in regionalnih organov, ki odražajo cilje Unije. Komisija bi zato morala v prihodnje zakonodajne predloge vključiti uvedbo takšnih konsolidiranih podatkov.

Priporočilo št. 2.5: postopni prenos v sklad za odkup

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Nemški svet ekonomskih strokovnjakov je pripravil predlog za postopen prenos presežnega dolga v sklad za odkup, po katerem naj bi se začasno vzpostavil sklad, v katerega bi se stekal ves dolg držav članic, ki izpolnjujejo določena merila, in sicer dolg nad 60 %; dolg bi se odkupoval v obdobju približno 25 let; tako bi oblikovanje sklada, skupaj z izvajanjem vseh obstoječih mehanizmov, v prihodnosti pomagalo obdržati skupni dolg držav članic pod 60 %.

Priporočilo št. 2.6 za boj proti davčnim utajam

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Prost pretok kapitala se ne sme uporabljati kot način za izogibanje davkom, zlasti ne v državah članicah, katerih valuta je evro in ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo v evroobmočju. Zato bi morala Komisija v skladu s svojo pomembno pobudo z dne 27. junija 2012 za okrepitev boja proti davčnim goljufijam, izmikanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, zaključiti kroge pogajanj za dosego mednarodnega sporazuma in predložiti predloge za izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med davčnimi organi.

Uvesti bi bilo treba davek na finančne transakcije, in sicer v okviru okrepljenega sodelovanja v skladu s členi 326 do 333 PDEU.

Priporočilo št. 2.7 o zagotavljanju demokratičnega nadzora nad evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM)

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

ESM se mora razvijati v smeri upravljanja po metodi Skupnosti in biti odgovoren Evropskemu parlamentu. Za ključne odločitve, kot sta dodeljevanje finančne pomoči državi članici in sklepanje memorandumov, mora veljati ustrezen nadzor Evropskega parlamenta.

Trojka, imenovana za zagotavljanje izvajanja memorandumov, se mora pred prevzemom dolžnosti udeležiti predstavitve v Evropskem parlamentu, zanjo pa morata veljati obveznost rednega poročanja Evropskemu parlamentu in njegov demokratični nadzor.

Priporočilo št. 2.8 o zagotavljanju demokratične odgovornosti in legitimnosti fiskalnega usklajevanja

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Vsi novo oblikovani mehanizmi za usklajevanje fiskalne politike bi morali biti podprti z ustreznimi določbami, da bi bili zagotovljeni demokratična odgovornost in legitimnost.

3. Integrirani okvir ekonomskih politik

Priporočilo št. 3.1 o boljšem predhodnem usklajevanju gospodarske politike in o izboljšanju evropskega semestra

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Komisija bi morala zagotoviti, da se sporazumi, ki bodo doseženi v okviru tristranskih pogajanj v zvezi z dvojnim svežnjem med Evropskim parlamentom in Svetom, celovito izvajajo.

Temeljito je treba raziskati instrumente Unije za evropsko socialno varnost in minimalne socialne standarde, vključno z instrumentom za zmanjševanje brezposelnosti mladih, kot je evropsko jamstvo za mlade.

Komisija bi morala nemudoma predstaviti predloge v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, da se zaveze voditeljev držav ali vlad z dne 28. junija 2012 za „Pakt za rast in delovna mesta“ prenesejo v sekundarno zakonodajo. Okvir za gospodarsko usklajevanje mora ustrezno upoštevati predvsem zavezo države članice za „izvedbo diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije, izpolnjevanje Pakta za stabilnost in rast ter upoštevanje razmer v posameznih državah“ in za spodbujanje „naložb v področja, usmerjena v prihodnost, ki so neposredno povezana s potencialom gospodarske rasti“.

Komisija bi morala predložiti pojasnitev glede statusa letnega pregleda rasti. Evropski semester bi moral vključevati Evropski parlament in nacionalne parlamente.

Za nadaljnje proračunsko usklajevanje v Uniji so potrebni konsolidirani podatki o javnih financah Unije, držav članic in lokalnih in regionalnih organov, ki odražajo cilje Unije. Komisija bi zato morala v prihodnje zakonodajne predloge vključiti uvedbo takšnih konsolidiranih podatkov.

Na podlagi ocene raznih ukrepov evropskega semestra, kot je določeno v okrepljenem Paktu za stabilnost in rast ter v mehanizmu za makroekonomski nadzor, je treba oceniti potrebo po dodatni zakonodaji ob upoštevanju naslednjega:

-    razvoj in krepitev notranjega trga ter spodbujanje mednarodnih trgovinskih povezav so bistveni za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, povečevanje konkurenčnosti in obvladovanje makroekonomskih neravnovesij. Zato mora Komisija v letnem pregledu rasti upoštevati ukrepe, ki so jih države članice sprejele oz. jih še morajo sprejeti za dopolnitev notranjega trga;

-    nacionalne programe reform (NRP) in nacionalne programe za stabilnost (NSP) je treba tesno povezati. Ustrezno spremljanje mora zagotavljati povezanost NRP in NSP;

-    evropski semester mora omogočati razvoj večje sinergije med proračunom Unije in proračuni držav članic z namenom uresničiti cilje strategije Evropa 2020; s tem je treba evropski semester razvijati tudi v tem smislu, da bi vključeval kazalnike stopnje učinkovite rabe virov;

-    vključevanje regionalnih in lokalnih organov ter partnerjev v načrtovanje in izvajanje ustreznih programov je treba okrepiti, da bi povečali občutek zavezanosti ciljem strategije na vseh ravneh in zagotovili večjo ozaveščenost o ciljih in dosežkih strategije na kraju samem;

-    Komisija mora do 1. decembra vsako leto sprejeti letni pregled rasti in mehanizem opozarjanja s posebnim poglavjem za evroobmočje. Komisija mora v celoti razkriti svoje osnovne makroekonomske metodologije in predpostavke;

-    Komisija mora v letnem pregledu rasti jasno oceniti najpomembnejše gospodarske in fiskalne težave Unije in posameznih držav članic, predlagati prednostne ukrepe za njihovo reševanje ter opredeliti pobude, ki so jih sprejele Unija in države članice, da bi okrepile konkurenčnost in dolgoročne naložbe, odpravile ovire za trajnostno rast, uresničile cilje, določene v Pogodbah in aktualni strategiji Evropa 2020, izpeljale sedem vodilnih pobud ter zmanjšale makroekonomska neravnovesja;

-    države članice in njihove regije morajo v oblikovanje nacionalnih reformnih, razvojnih in kohezijskih programov zlasti v večji meri vključiti nacionalne in regionalne parlamente, socialne partnerje, javne organe ter civilno družbo ter se z njimi redno posvetovati;

-    Komisija mora v letnem pregledu rasti izrecno opredeliti morebitne čezmejne učinke prelivanja glavnih ukrepov gospodarske politike, ki se izvajajo na ravni Unije in v državah članicah;

-    komisarji, pristojni za evropski semester, morajo začeti razpravo o letnem pregledu rasti v pristojnih odborih Parlamenta takoj, ko Komisija omenjeni dokument sprejme;

-    Svet mora julija pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta pojasniti svoje bistvene spremembe k predlaganim priporočilom Komisije za posamezne države; Komisija se mora udeležiti te predstavitve in predložiti svoja stališča o razmerah;

-    države članice morajo predložiti čim natančnejše informacije o ukrepih in instrumentih, predvidenih v nacionalnih programih reform za uresničevanje zastavljenih nacionalnih ciljev, vključno z rokom izvedbe, pričakovanimi učinki, morebitnimi učinki prelivanja, tveganjem neuspešne izvedbe, stroški in morebitno uporabo strukturnih skladov EU;

-    spodbujevalni mehanizmi bi okrepili zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik.

Priporočilo št. 3.3 o socialnem paktu za Evropo

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

V skladu s Pogodbama je treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije upoštevati spodbujanje visoke zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite.

Posebna pravila za zavezujoči nadzor nad proračunsko disciplino v evroobmočju lahko dopolnijo in bi morala dopolniti fiskalna in makroekonomska merila z merili uspešnosti na področju zaposlovanja in socialne zaščite, da bi se zgoraj omenjena določba ustrezno izvajala prek ustreznih finančnih določb Unije.

Uvesti je treba socialni pakt za Evropo, ki bo spodbujal:

-    zaposlovanje mladih, vključno s pobudami, kot je evropsko jamstvo za mlade;

-    visoko kakovost in ustrezno financiranje javnih storitev;

-    dostojno plačilo;

-    dostop do cenovno dostopnih in socialnih stanovanj;

-    socialni prag, ki zagotavlja splošen dostop do osnovnih zdravstvenih storitev, ne glede na dohodek;

-    izvajanje socialnega protokola za varstvo temeljnih socialnih in delavskih pravic;

-    evropske standarde za upravljanje prestrukturiranja na socialen in odgovoren način;

-    novo strategijo na področju zdravja in varnosti, vključno z boleznimi, ki so povezane s stresom;

-    enako plačilo in enake pravice za enakovredno delo za vse.

4. Krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti

Priporočilo št. 4.1 o ekonomskem dialogu

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Komisija mora celovito izvajati sporazume, ki bodo doseženi v okviru tristranskih pogajanj v zvezi z dvojnim svežnjem med Evropskim parlamentom in Svetom.

Priporočilo št. 4.2: evropska finančna varovala

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Za operacije EFSF/ESM in katerekoli prihodnje podobne strukture morata veljati redni demokratični nadzor in spremljanje s strani Evropskega parlamenta in Računskega sodišča, v nadzor in spremljanje pa mora biti vključen tudi OLAF. ESM mora biti v pristojnosti Skupnosti.

Priporočilo št. 4.3 o krepitvi vloge Evropskega parlamenta in medparlamentarnega sodelovanja v okviru evropskega semestra

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

-    predsednik Evropskega parlamenta na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta predloži stališča Parlamenta o letnem pregledu rasti. Dogovoriti se je treba o medinstitucionalnem sporazumu, s katerim bi Parlament vključili v pripravo in potrditev letnega pregleda rasti ter smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

-    Komisija in Svet morata biti prisotna na medparlamentarnih srečanjih med predstavniki nacionalnih parlamentov in predstavniki Evropskega parlamenta, ki se organizirajo v ključnih trenutkih semestra (tj. po objavi letnega pregleda rasti in po objavi priporočil za posamezne države), kar nacionalnim parlamentom zlasti omogoča, da pri oblikovanju nacionalnih proračunov upoštevajo evropski vidik.

Priporočilo št. 4.4 o krepitvi preglednosti, legitimnosti in odgovornosti

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

-    da bi okrepili preglednost, morata Ecofin in evroskupina pred svojimi srečanji Evropskemu parlamentu predložiti ključne notranje dokumente, agende in osnovno gradivo; poleg tega mora predsednik evroskupine redno nastopati pred Evropskim parlamentom, npr. s predstavitvami, ki bi se organizirale v okviru Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve;

-    Evropski parlament mora biti v celoti vključen v nadaljnjo pripravo poročila štirih predsednikov v skladu z metodo Skupnosti; sodeluje lahko na ravni delovne skupine (pripravljalno delo) in na predsedniški ravni (sprejemanje odločitev);

-    predsednika Evropskega parlamenta je treba vabiti k udeležbi na zasedanjih Evropskega sveta in na vrhih držav evroobmočja;

-    kadar koli se nove pristojnosti prenesejo na raven Unije ali se ustvarijo na ravni Unije ali pa se ustanovijo nove institucije Unije, je treba zagotoviti ustrezen demokratični nadzor s strani Evropskega parlamenta in odgovornost do njega;

-    Evropski parlament mora organizirati predstavitev in dati soglasje k imenovanju predsednika ESM. Predsednik mora redno poročati Evropskemu parlamentu;

-    predstavnik(-i) Komisije v trojki se morajo pred prevzemom dolžnosti udeležiti predstavitve v Evropskem parlamentu, ki mu morajo redno poročati;

-    krepitev vloge komisarja za ekonomske in monetarne zadeve ali ustanovitev evropskega ministrstva za finance mora biti povezana z ustreznimi sredstvi za demokratično odgovornost in legitimnost, vključno s postopki Evropskega parlamenta za potrjevanje in nadzor;

-    samo spoštovanje metode Skupnosti, prava Unije in institucij Unije lahko zagotovi spoštovanje demokratične odgovornosti in legitimnosti v Uniji; na podlagi Pogodb lahko EMU ustanovi samo Unija;

-    valuta Unije je evro, njen parlament pa je Evropski parlament; prihodnja struktura EMU mora priznavati, da je Evropski parlament sedež odgovornosti na ravni Unije;

-          v proces, s katerim se pripravlja načrt za prihodnost EMU, mora biti v celoti vključen Parlament v skladu z metodo Skupnosti.

Vse odločitve v zvezi s krepitvijo EMU se morajo sprejeti na podlagi Pogodbe o Evropski uniji; vsakršno odstopanje od metode Skupnosti ter povečana uporaba medvladnih sporazumov bi le razdelila in oslabila Evropsko unijo, vključno z evroobmočjem.


MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE (*) (12.10.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o poti k pravi ekonomski in monetarni uniji

(2012/2223(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Roberto Gualtieri

(Pobuda – člen 42 poslovnika)

(*)       Postopek s pridruženim odborom – člen 50 Poslovnika

Mod

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Pobuda   1

Uvodna izjava O

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

O. ker je 17 držav članic že sprejelo enotno valuto Unije, številne druge države pa se bodo evroobmočju pridružile, ko bodo pripravljene;

O. ker je 17 držav članic že sprejelo enotno valuto Unije, vse druge države, razen Združenega kraljestva, pa se bodo evroobmočju pridružile, ko bodo izpolnile konvergenčno merilo in nacionalne ustavne zahteve;

Pobuda   2

Uvodna izjava X

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

X. ker je z demokratičnega vidika nerazumljivo, da predsednik Evropskega parlamenta, ki zastopa več kot 502 milijona evropskih državljanov, ni bil vključen v pripravo poročila z dne 26. junija 2012, ki ga je oblikoval predsednik Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Evropske komisije, predsednikom evroskupine in predsednikom Evropske centralne banke z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“;

 

X. ker Evropski parlament ni bil neposredno vključen v pripravo poročila z dne 26. junija 2012, ki ga je oblikoval predsednik Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Evropske komisije, predsednikom evroskupine in predsednikom Evropske centralne banke z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“;

Pobuda   3

Uvodna izjava AC

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

AC. ker ni mogoče izključiti, da bodo za krepitev upravljanja povsem delujoče ekonomske in monetarne unije (EMU) potrebne nove spremembe Pogodbe; ker bi morala Komisija nemudoma oblikovati seznam institucionalnih sprememb, potrebnih na daljši rok;

AC. ker obstoječi evropski Pogodbi ponujata veliko možnosti za bistven napredek na poti k ekonomski in monetarni uniji, ki temelji na izboljšanem, bolj povezanem in bolj uravnoteženem okviru finančne, proračunske in gospodarske politike ter na trdnejši demokratični legitimnosti in odgovornosti; ker bodo za dokončno vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije v EU srednjeročno potrebne spremembe Pogodbe;

Pobuda   4

Uvodna izjava ACa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

ACa. ker Pogodbi že zagotavljata ustrezne postopke za upravljanje na več ravneh, ki omogočajo večje napredovanje v smeri prave ekonomske in monetarne unije (EMU), ne da bi spodkopavali celovitost pravnega in institucionalnega reda EU, in sicer s sprejetjem določb v okviru fiskalne in gospodarske politike, ki veljajo posebej za tiste države članice, katerih valuta je evro, ter z vzpostavitvijo okrepljenega sodelovanja med državami članicami v okviru neizključnih pristojnosti Unije;

Pobuda   5

Uvodna izjava AD

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

AD. ker prihodnje spremembe Pogodb ne bi smele ovirati hitrega izvajanja tistega, kar je že mogoče doseči v okviru obstoječih Pogodb; ker je mogoče veliko doseči v obstoječem institucionalnem okviru;

AD. ker je za dosego demokratičnega soglasja za prihodnjo celovito in uspešno spremembo Pogodb treba v celoti izkoristiti postopke in fleksibilnost obstoječih Pogodb, da se čim prej izboljša upravljanje ekonomske in monetarne unije (EMU) v okviru oblikovanja pravega evropskega političnega prostora;

Pobuda   6

Uvodna izjava ADa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

ADa. ker ima Evropski parlament pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija (EMU) s povečanjem pristojnosti EU, predvsem na področju gospodarske politike, ter z okrepitvijo lastnih sredstev in proračunske zmogljivosti Unije, vloge in demokratične odgovornosti Komisije ter posebnih pravic Evropskega parlamenta;

Pobuda   7

Uvodna izjava ADb (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

ADb. ker ni realno ali primerno misliti, da bi se takšna Konvencija lahko zgodila pred naslednjimi evropskimi volitvami; ker bi se priprave na takšno Konvencijo morale začeti že pred naslednjimi evropskimi volitvami;

Pobuda   8

Uvodna izjava AE

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

AE. ker bi cilj moral biti, da vse države članice skupaj napredujejo proti trdnejši evropski zvezi; ker bi utegnile biti potrebne odločitve, ki veljajo le za evroobmočje, če so zahtevane ali utemeljene na podlagi specifičnosti evroobmočja, kar pa ne izključuje možnosti pridružitve drugih držav članic;

AE. ker ukrepi, predlagani v obstoječih Pogodbah, in prihodnje spremembe Pogodb ne bi smeli izključevati možnosti pridružitve držav članic ter bi morali zagotavljati celovitost EU;

Pobuda   9

Uvodna izjava AYa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

AYa. ker bo vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma bolj legitimna, preglednejša in učinkovitejša, če bo sprejeta po postopku soodločanja z Evropskim parlamentom;

Pobuda   10

Uvodna izjava AYb (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

AYb. ker člen 48(7) PEU za sprejetje akta, za katerega je po PDEU potreben poseben zakonodajni postopek, predvideva poseben postopek v skladu z rednim zakonodajnim postopkom; ker člen 333 PDEU vsebuje tudi določbe, ki omogočajo uporabo rednega zakonodajnega postopka v okviru okrepljenega sodelovanja;

Pobuda                      11

Uvodna izjava AYc (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

AYc. ker je za dejavnosti bančnega nadzora treba vzpostaviti demokratični parlamentarni nadzor;

Pobuda   12

Uvodna izjava BV

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

BV. ker so potrebni dodatni mehanizmi za zagotavljanje, da vse države članice izpolnjujejo svoje zaveze v posameznih proračunskih postopkih, pri čemer ni izključeno, da bo treba okrepiti vlogo evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve;

BV. ker so potrebni dodatni mehanizmi za zagotavljanje, da vse države članice izpolnjujejo svoje zaveze v posameznih proračunskih postopkih, pri čemer ni izključeno, da bo treba okrepiti vlogo evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve; ker se v skladu z obstoječima Pogodbama v ta namen in za ustanovitev urada evropske zakladnice lahko uporabi klavzula o fleksibilnosti (člen 352 PDEU), kar je bistveni element prave ekonomske in monetarne unije;

Pobuda   13

Uvodna izjava BVa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

BVa. ker člen 136 PDEU omogoča sprejetje – po ustreznem izmed zakonodajnih postopkov iz členov 121 in 126 PDEU – posebnih ukrepov za okrepitev usklajevanja in nadzora proračunske discipline držav članic, katerih valuta je evro; ker lahko taka zakonodaja določa, da se na Komisijo prenesejo pooblastila, da sprejema nezakonodajne akte, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta; ker PDEU predvideva možnost, da se Evropskemu parlamentu ali Svetu podeli pravica do preklica prenosa pooblastil na Komisijo;

Pobuda   14

Uvodna izjava BVb (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

BVb. ker je v skladu s Pogodbama pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti EU treba upoštevati spodbujanje visoke zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite; ker bi bilo treba na podlagi obstoječih strategij uvesti nov sklop smernic za države članice, ki bo vključeval socialna in ekonomska primerjalna merila z določenimi najnižjimi standardi, ki bi morali veljati za glavne stebre njihovih gospodarstev;

Pobuda   15

Uvodna izjava BVc (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

BVc. ker ima v skladu z obstoječim splošnim pravilom pravnega reda EU Sodišče Evropske unije pooblastilo za to, da pri razlagi in uporabi Pogodb zagotavlja upoštevanje prava EU, razen če je slednje izrecno izključeno;

Pobuda   16

Uvodna izjava BW

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

BW. ker bi morala tristranska pogajanja o tako imenovanih ureditvah „dvojnega svežnja“ kmalu prinesti konkretne politične rezultate; ker bi Svet moral opustiti svoj odpor do zadeve;

BW. ker je bistveno najprej zaključiti pogajanja o tako imenovanih ureditvah „dvojnega svežnja“, ki bodo še dodatno okrepila obstoječe pristojnosti Komisije na področju proračunskih zadev;

Pobuda   17

Uvodna izjava BXa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

BXa. ker lahko države članice, katerih valuta je evro, v skladu z obstoječima Pogodbama financirajo povečani proračun EU v okviru postopka lastnih sredstev z uvedbo posebnih davkov ali dajatev po postopku okrepljenega sodelovanja; ker bi bilo treba pri tem dati posebno prednost povezavi z obstoječim proračunskim okvirom EU, ob tem pa ne bi smeli ogroziti tradicionalnih funkcij proračuna EU, da finančno podpira skupne politike; ker bi morala povečana proračunska zmogljivost podpirati gospodarsko rast in socialno kohezijo, odpravljati neravnovesja in strukturne razlike ter reševati finančne nujne primere, ki so neposredno povezani z monetarno unijo;

Pobuda   18

Uvodna izjava BXb (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

BXb. ker mora za ekonomsko in monetarno unijo veljati ustrezen nadzor Evropskega parlamenta;

Pobuda   19

Uvodna izjava CBa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CBa. ker bi se s klavzulo o fleksibilnosti (člen 352 PDEU) v povezavi z revidiranim členom 136 PDEU evropski mehanizem za stabilnost (ESM) lahko vključil v pravni okvir EU;

Pobuda   20

Uvodna izjava CBb (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CBb. ker lahko Svet v skladu z obstoječima Pogodbama določi opredelitve za uporabo „klavzule o nereševanju iz finančnih težav“ na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom (člen 125(2) PDEU);

Pobuda   21

Uvodna izjava CBc (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CBc. ker bi morali visoki standardi demokratične odgovornosti na evropski ravni veljati za trojko;

Pobuda   22

Uvodna izjava CG

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CG. ker morajo države članice nemudoma izvesti dogovorjene reforme v okviru nacionalnih programov reform;

CG. ker morajo države članice nemudoma izvesti dogovorjene reforme v okviru nacionalnih programov reform in ker je naloga nacionalnih parlamentov, da zagotovijo pravočasen in z informacijami podprt nadzor ukrepov svojih vlad na tem področju;

Pobuda   23

Uvodna izjava CJ

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CJ. ker je pri nekaterih ključnih vprašanjih gospodarske politike, ki so posebej pomembna za rast in zaposlovanje, obvezno usklajevanje na ravni Unije;

CJ. ker je pri nekaterih ključnih vprašanjih gospodarske politike, ki so posebej pomembna za ukrepe za produktivnost in konkurenčnost, začrtane v strategiji Evropa 2020, treba razmisliti o konvergenčnih merilih na ravni Unije;

Pobuda   24

Uvodna izjava CJa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CJa. ker člen 136 PDEU omogoča, da Svet na priporočilo Komisije in z glasovanjem samo držav članic, katerih valuta je evro, sprejema zavezujoče smernice ekonomske politike za države evroobmočja v okviru evropskega semestra; ker bi spodbujevalni mehanizem okrepil zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik;

Pobuda   25

Uvodna izjava CJb (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CJb. ker v skladu z obstoječima Pogodbama Evropski parlament, Svet in Komisija lahko sklenejo medinstitucionalni sporazum, da se na eni strani predvidijo predhodno sodelovanje Evropskega parlamenta pri pripravi letnega pregleda rasti, priporočila Komisije Svetu o smernicah ekonomske politike za države evroobmočja in priporočila Komisije Svetu o smernicah za zaposlovanje; na drugi strani pa obveznost Sveta, da razpravlja o priporočilih Parlamenta o smernicah za ekonomsko politiko in zaposlovanje ter jih upošteva, in da uvede nadzor prek Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

Pobuda   26

Uvodna izjava CL

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CL. ker Unija dolguje svojo legitimnost demokratičnim vrednotam, ciljem, ki jih zasleduje, ter pristojnostim, instrumentom in institucijam;

črtano

Pobuda   27

Uvodna izjava CM

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CM. ker se je zaradi trajajoče krize okrepila razprava o upravljanju EMU in tudi o demokratični naravi sprejemanja odločitev v EMU;

CM. ker je izrazita finančna in gospodarska kriza od leta 2008 občutno spremenila razpravo o prihodnosti Evropske unije in izpostavlja pomembna vprašanja o političnem in ustavnem razvoju Evrope in našem prostoru v svetu;

Pobuda   28

Uvodna izjava CN

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CN. ker je Evropski svet v zadnjih letih ravnal odgovorno pri obvladovanju krize ter oblikoval več predlogov za izhod iz krize, za katere Unija v skladu s Pogodbama ni bila vedno jasno pristojna;

CN. ker se je moral Evropski svet v teh letih zateči h kriznemu upravljanju, zdaj pa je prišel čas za temeljitejšo analizo slabosti ekonomske in monetarne unije, kot je določeno v Maastrichtski pogodbi, in za podrobnejšo preučitev učinkov fiskalne unije na gospodarsko upravljanje Unije, vključno s podeljenimi pristojnostmi in pooblastili njenih institucij;

Pobuda   29

Uvodna izjava CP

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CP. ker ukrepi, sprejeti na ravni Unije, pogosto veljajo za nezadostne in prepozne zaradi postopkov, ki izhajajo iz demokratičnega zakonodajnega postopka, ter neobstoja evropske institucionalne podstrukture ali lastnih sredstev Unije za neposredno posredovanje za odpravo kriznih razmer;

črtano

Pobuda   30

Uvodna izjava CQ

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CQ. ker so bile odkrite pomanjkljivosti v EMU, ki bi jih bilo treba dokončno odpraviti;

črtano

Pobuda   31

Uvodna izjava CR

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CR. ker bi bilo treba vmesno in končno poročilo, ki ju bo oktobra oziroma decembra 2012 predložil predsednik Evropskega sveta, pripraviti v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom, ki želi biti v celoti udeležen kot enakovreden partner v skladu z metodo Skupnosti; ker je to mogoče organizirati z vključitvijo predsednika Evropskega parlamenta v delo štirih predsednikov in s pomočjo predstavnikov, ki jih mora v začasno delovno skupino Sveta, vzpostavljeno za namene oblikovanja poročila štirih predsednikov, imenovati konferenca predsednikov Parlamenta;

CR. ker je predsednik Evropskega parlamenta sodeloval pri pripravi poročila, ki ga bo decembra 2012 Evropskemu svetu predložil njegov predsednik; ker je Evropski parlament imenoval svoje predstavnike v začasno delovno skupino;

Pobuda   32

Uvodna izjava CS

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

CS. ker ni več sprejemljivo, da predsednik Evropskega parlamenta ne more biti prisoten med celotnim trajanjem zasedanj Evropskega sveta in vrha držav evroobmočja; ker bi bilo treba nujno najti rešitev za to pomanjkanje demokratične legitimnosti, in sicer s političnim sporazumom med obema institucijama;

črtano

Pobuda   33

Uvodna izjava CSa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CSa. ker je treba nujno odpraviti sedanji demokratični primanjkljaj ekonomske in monetarne unije (EMU), vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije pa tesno povezati s povečano demokratično legitimnostjo in odgovornostjo na ravni EU;

Pobuda   34

Uvodna izjava CTa (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

CTa. ker je treba okrepiti sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti na podlagi Protokola št. 1, da se izboljšata izmenjava stališč in kakovost parlamentarne dejavnosti na področju upravljanja ekonomske in monetarne unije (EMU) na evropski in nacionalni ravni; ker se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika;

Pobuda   35

Odstavek -1 (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

-1. meni, da je treba upravljanje ekonomske in monetarne unije vključiti v institucionalni okvir Unije, kar je predpogoj za njegovo učinkovitost in za zapolnitev sedanje politične vrzeli med nacionalnimi in evropskimi politikami;

Pobuda   36

Odstavek -1 a (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

-1a. meni, da je občutno izboljšanje demokratične legitimnosti in odgovornosti upravljanja ekonomske in monetarne unije na ravni EU s povečano vlogo Evropskega parlamenta nujna potreba in predpogoj za vsak nadaljnji korak v smeri bančne, fiskalne in ekonomske unije;

Pobuda   37

Odstavek - 1 b (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

-1b. poziva vse institucije, naj hitro ukrepajo s kar največjo izrabo možnosti, ki jih ponujata obstoječi Pogodbi in njuni elementi fleksibilnosti, ter se istočasno pripravijo za potrebne spremembe Pogodb za zagotovitev pravne varnosti in demokratične legitimnosti; ponovno poudarja, da bi bilo treba izključiti možnost novega medvladnega sporazuma;

Pobuda   38

Odstavek -1 c (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

-1c. poudarja, da bo Evropski parlament obravnaval uredbo o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, v povezavi s predlogi o Evropskem bančnem organu, in jih obravnaval kot sveženj;

Pobuda   39

Odstavek -1 d (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

-1d. meni, da bi v skladu z obstoječima Pogodbama uskladitev in nadzorovanje proračunske discipline držav članic, katerih valuta je evro, lahko postala zavezujoča in bi ju lahko nadziralo Sodišče Evropske unije na podlagi samega člena 136 PDEU v povezavi s členom 121(6), vendar pa bi z ustavnega vidika ta korak moral priti v poštev samo, če bi občutno okrepil vlogo Evropskega parlamenta, kar zadeva natančno izvajanje členov 121(3) in 121(4) PDEU ter da se dopolni in izvede postopek večstranskega nadzora z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU; opozarja, da je v skladu s Pogodbama treba upoštevati spodbujanje visoke stopnje zaposlovanja in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti EU, in sicer z uvajanjem, ob podpori obstoječih strategij, novega sklopa smernic za države članice, ki bo vključeval socialna in ekonomska merila z določenimi najnižjimi standardi, ki bi morali veljati za glavne stebre njihovih gospodarstev;

Pobuda   40

Odstavek -1 e (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

-1e. meni, da „prava ekonomska in monetarna unija“ ne more biti omejena na sistem pravil, ampak zahteva večjo proračunsko zmogljivost na podlagi posebnih lastnih sredstev (vključno z davkom na finančne transakcije), ki bi v okviru proračuna EU podpirala gospodarsko rast in socialno kohezijo, odpravljala neravnovesja in strukturne razlike ter reševala finančne nujne primere, neposredno povezane z monetarno unijo, ne da bi pri tem ogrozila tradicionalne funkcije financiranja skupnih politik;

Pobuda   41

Odstavek -1f (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

- 1f. meni, da v skladu z obstoječima Pogodbama člen 136 PDEU omogoča, da Svet na priporočilo Komisije in z glasovanjem samo držav članic, katerih valuta je evro, sprejema zavezujoče smernice ekonomske politike za države evroobmočja v okviru evropskega semestra; poudarja, da bi spodbujevalni mehanizem okrepil zavezujočo naravo usklajevanja gospodarskih politik; poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi Evropski parlament vključili v pripravo in potrditev letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

Pobuda   42

Odstavek -1 g (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

- 1g. ponovno potrjuje svoj namen, da okrepi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na podlagi Protokola št. 1, in poudarja, da se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika; poudarja, da je Evropski parlament popolnoma legitimen parlamentarni organ na ravni EU za okrepljeno in demokratično upravljanje ekonomske in monetarne unije (EMU);

Pobuda   43

Odstavek -1 h (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

- 1h. poudarja, da ne ukrepi, predlagani v okviru obstoječih Pogodb, ne prihodnje spremembe Pogodb ne bi smeli izključevati možnosti pridružitve držav članic ter bi morali zagotavljati celovitost EU;

Pobuda   44

Odstavek 1

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

1. poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej in po posvetovanju z vsemi deležniki, pri čemer ima Evropski parlament vlogo sozakonodajalca, predloži predloge aktov o izvajanju podrobnih priporočil iz spodnje priloge;

1. poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej in po posvetovanju z vsemi deležniki ter skupaj s celovito oceno učinka predloži vse zakonodajne predloge, potrebne za dokončno vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije, in naj upošteva podrobna priporočila Parlamenta iz spodnje priloge;

Pobuda   45

Odstavek 2

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

2. potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov Evropske unije;

črtano

Pobuda   46

Odstavek 3

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

3. poziva Komisijo, naj poleg ukrepov, ki jih je mogoče in treba hitro sprejeti v skladu z obstoječima Pogodbama, pripravi seznam institucionalnih sprememb, ki se lahko izkažejo za potrebne pri vzpostavljanju močnejše strukture EMU, pri čemer mora upoštevati potrebo po bančni, fiskalni in ekonomski uniji;

3. potrjuje, da bo v celoti uveljavljal svojo posebno pravico, da Svetu predloži predloge za spremembo Pogodb, ki jih mora naknadno preučiti Konvencija, da se s povečanjem pristojnosti EU, predvsem na področju gospodarske politike, ter z okrepitvijo lastnih sredstev in proračunske zmogljivosti Unije, vloge in demokratične odgovornosti Komisije ter posebnih pravic Evropskega parlamenta dokončno oblikuje prava ekonomska in monetarna unija (EMU);

Pobuda  47

Odstavek 3 a (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

3a. poziva nacionalne parlamente, naj se vključijo v proces priprave fiskalnih in reformnih načrtov svojih vlad, preden jih predložijo EU; namerava predlagati Konvenciji, naj to izrecno odgovornost doda med dolžnosti, ki jih imajo nacionalni parlamenti v skladu z določbami člena 12 PEU;

Pobuda  48

Odstavek 4 a (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

4a. vztraja pri čim hitrejšem dokončanju akcijskega načrta za enotni trg, zlasti na področju storitev;

Pobuda  49

Priloga – priporočilo 1.1 – odstavek 8

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

Organu ali organom z najvišjimi pooblastili v okviru evropskega nadzornika morajo predsedovati uradniki, imenovani po potrditvi Evropskega parlamenta.

Predstavnike ECB v nadzornem svetu izvoli Izvršilni odbor ECB po potrditvi Evropskega parlamenta.

 

Predsednika in podpredsednika nadzornega sveta izvolijo člani Sveta ECB med seboj po potrditvi Evropskega parlamenta.

Pobuda  50

Priloga – priporočilo 4.4 – alinea 1 a (novo)

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

 

Evro je valuta Evropske unije, Evropski parlament pa njen parlament, zato je Evropski parlament parlament ekonomske in monetarne unije;

Pobuda  51

Priloga – priporočilo 4.4 – alinea 3

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

– predsednika Evropskega parlamenta je treba vabiti k udeležbi na zasedanjih Evropskega sveta in na vrhih držav evroobmočja;

črtano

Pobuda  52

Priloga – priporočilo 4.4 – alinea 5

Osnutek poročila pristojnega odbora

Pobuda

Evropski parlament mora organizirati predstavitev in dati soglasje k imenovanju predsednika ESM. Predsednik mora redno poročati Evropskemu parlamentu;

Evropski parlament mora organizirati predstavitev in dati soglasje k imenovanju generalnega direktorja ESM. Generalni direktor mora redno poročati Evropskemu parlamentu;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfredo Antoniozzi, Andrew Henry William Brons, Carlo Casini, Andrew Duff, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, David Martin, Morten Messerschmidt, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, Indrek Tarand, Rafa³ Trzaskowski, Manfred Weber, Luis Yáñez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zuzana Brzobohatá, Andrea Češková, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Anneli Jäätteenmäki, Vital Moreira, Helmut Scholz, György Schöpflin


MNENJE Odbora za proračun (11.10.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o poti k pravi ekonomski in monetarni uniji

(2012/2223(INI))

Pripravljavec mnenja: Alain Lamassoure

(Pobuda – člen 42 poslovnika)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor:

–   da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so zaradi dolžniške krize Unija in zlasti države članice evroobmočja vzpostavile nove instrumente finančne solidarnosti v Evropi: evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) in druge projekte, povezane z načrtom poti k pravi ekonomski in monetarni uniji; ker je finančni učinek teh instrumentov po višini zneskov mnogo večji od učinka proračuna Unije in ker je inovativna zamisel centralnega proračuna za evroobmočje, ki bi ga financirale članice evroobmočja, zdaj predstavljena kot glavno jamstvo za novo finančno solidarnost;

B. ker je zaradi povečanega števila teh instrumentov solidarnosti težko oceniti dejanski prispevek posameznih držav članic k evropski solidarnosti, ta prispevek pa močno presega njihov finančni prispevek v proračun Unije; ker bodo poleg tega zaradi razlik med obstoječimi instrumenti z vidika njihove pravne podlage, načina ukrepanja in zadevnih držav članic evropski voditelji verjetno težko upravljali celoten sistem, večina evropskih državljanov ga bo težko razumela, parlamentarni nadzor nad njim pa ne bo mogoč;

C. ker je poleg tega zaradi raznolikosti obstoječih mehanizmov za finančno stabilizacijo težko oceniti njihov morebitni skupni učinek, zlasti na države članice, ki še niso prevzele evra oziroma imajo možnost zavrnitve, to pa lahko privede do pomanjkljivosti sistemskega nadzora ter vzajemnih učinkov prelivanja med državami, ki sodelujejo v „bančni uniji“, in tistimi, ki ne;

D. ker brez ustreznih konsolidiranih podatkov o javnih financah Unije, držav članic ter lokalnih in regionalnih organov ni mogoče oceniti, katera je prava kombinacija politik v evroobmočju in preostanku Unije; ker bi moralo biti na podlagi teh podatkov tudi mogoče oceniti, kakšen delež nacionalnega, regionalnega in lokalnega proračuna je namenjen financiranju ciljev Unije, kot je strategija Evropa 2020; ker je zdaj celo obseg teh osnovnih podatkov neznan;

E. ker vsa tveganja in koristi evroobmočja vplivajo na celotno Unijo; ker je stabilnost evra v interesu vseh držav članic EU; ker bi vsakršno odstopanje od metode Skupnosti ter povečana uporaba medvladnih sporazumov le razdelila in oslabila Evropsko unijo, vključno z evroobmočjem;

F. ker bi vsakršna delitev EU, bodisi glede na članstvo v evroobmočju bodisi kaj drugega, ogrozila dosežke Unije in zmanjšala njene zmogljivosti;

G. ker lahko Pakt za rast in delovna mesta, ki je bil odobren na evropskem vrhu 28. in 29. junija 2012, bistveno prispeva k evropski rasti, zaposlovanju in večji sposobnosti konkuriranja, zato morajo Unija in države članice prevzeti odgovornost in hitro ukrepati, tako da zagotovijo potrebna sredstva;

H. ker bi bilo instrument okrepljenega sodelovanja treba na področju obdavčevanja pogosteje uporabljati; ker se je pri tem mogoče sklicevati na stališče Evropskega parlamenta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in davku na finančne transakcije (FTT) kot pravem lastnem viru;

I. ker bo ne glede na to, katera institucionalna možnost bo izbrana, enotni nadzorni mehanizem, predviden za bančni sektor, imel proračunske posledice za obstoječe evropske nadzorne organe;

–   da v prilogo k svojemu predlogu resolucije vključi naslednje pobude:

1. vse obveznosti in jamstva, ki jih Unija ali posamezne države članice sprejmejo oziroma dajo v okviru novih evropskih instrumentov solidarnosti, kot so EFSF, ESM ali drugi projekti, povezani z načrtom poti k pravi ekonomski in monetarni uniji, bi morale biti zbrane v pregledu, priloženem k proračunu Unije;

2. za nadaljnje proračunsko usklajevanje v Uniji so potrebni konsolidirani podatki o javnih financah Unije, držav članic in lokalnih in regionalnih organov, ki odražajo cilje Unije. Komisija bi zato morala v prihodnje zakonodajne predloge vključiti uvedbo takšnih konsolidiranih podatkov;

3. nemudoma bi se bilo treba spopasti s stanjem, v katerem so finančne potrebe proračuna Unije v nasprotju s konsolidacijo proračuna v državah članicah. Zato je prišel čas, da se postopno ponovno vzpostavi stanje, v katerem se proračun Unije financira iz pravih lastnih virov, to pa bi ustrezno razbremenilo državne proračune. Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 29. marca 2007(1), 8. junija 2011(2), 13. junija 2012(3) in 23. oktobra 2012(4), pojasnil svoja stališča o tem, kaj pomeni pravi sistem lastnih sredstev in kako v kratkem času zagotoviti združljivost tega sistema s potrebno fiskalno konsolidacijo na nacionalni ravni;

4. Komisija bi morala medtem preučiti možnost, da se bruto prispevki iz naslova BND držav članic v proračun Unije ne bi upoštevali pri izračunu strukturnega primanjkljaja v skladu z opredelitvijo v dvojnem svežnju, šesterčku in Pogodbi o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, pri čemer pa bi se morala dosledno izogibati tveganju, da bi ustvarila precedens, ki bi lahko privedel do izkrivljanja enotne metode, v skladu s katero se izračunavajo strukturni primanjkljaji;

5. vse odločitve, povezane s krepitvijo ekonomske in monetarne unije, je treba sprejeti na podlagi Pogodbe o Evropski uniji; vsakršno odstopanje od metode Skupnosti ter povečana uporaba medvladnih sporazumov bo le razdelila in oslabila Evropsko unijo, vključno z evroobmočjem;

6. Komisija mora upoštevati proračunske posledice enotnega nadzornega mehanizma, še zlasti glede obstoječih evropskih nadzornih agencij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Richard Ashworth, Francesca Balzani, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia El¿bieta Jêdrzejewska, Ivailo Kalfin, Sergej Kozlík, Jan Koz³owski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, George Lyon, Barbara Matera, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadezhda Neynsky, Dominique Riquet, Potito Salatto, Alda Sousa, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Jürgen Klute, Georgios Papastamkos, Nils Torvalds, Catherine Trautmann

(1)

UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0245.

(4)

v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020 (COM(2012)03882011/0177(APP)).


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (12.10.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o poti k pravi ekonomski in monetarni uniji

(2012/2223(INI))

Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

(Pobuda – člen 42 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor:

– da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker se je stopnja brezposelnosti v EU27 med letom 2008 in sredino leta 2012 povečala s 7 % na 10,4 % oz. na 25 milijonov brezposelnih ter je vsaka peta mlada oseba brezposelna (22 %), pri čemer brezposelnost med mladimi v nekaterih državah članicah presega 50 %;

B. ker so ustvarjanje delovnih mest, kakovostno zaposlovanje in dostojno delo ključni pri premagovanju sedanje krize;

C. ker načrt za stabilno in uspešno EU, ki ga je na zasedanju Evropskega sveta junija 2012 predstavil predsednik Evropskega sveta Van Rompuy, ne obravnava ustrezno politike zaposlovanja in socialne politike, čeprav sta temeljni element na poti Unije in še zlasti držav evroobmočja k pravi ekonomski in monetarni uniji; ker v primeru, da teh vidikov ne bomo obravnavali, grozi, da bomo sledili gospodarskim politikam, ki ne upoštevajo drugih kazalnikov in posledično ne bodo prinesle rezultatov v smislu delovne in socialne vključenosti;

D. ker morajo države članice sprejeti gospodarske politike, namenjene ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest v čedalje bolj konkurenčnem okolju, in ob tem podpreti prehod v bolj trajnostno gospodarstvo; ker omejitve političnih odločitev o gospodarskih in monetarnih vprašanjih ter pomanjkanje uravnoteženega in celovitega pristopa povečujejo tveganje procikličnih učinkov pobud, ki so bile prvotno zasnovane za stabilizacijo finančnih trgov;

E. ker so procesi prestrukturiranja in selitve v velikem obsegu v zadnjih treh letih povzročili izgubo skoraj dveh milijonov delovnih mest v EU in ker ni bilo odziva na evropski ravni, ki bi olajšal upravljanje prestrukturiranja na socialno in ekonomsko bolj odgovoren način;

F. ker se mora EU v nekaterih državah članicah izvleči iz začaranega kroga varčevalnih ukrepov/recesije in v celoti izkoristiti dodano vrednost EU, ki ne pomeni le pravil, temveč tudi skupne politike;

G. ker bi morala evropska ekonomska in monetarna unija služiti predvsem ljudem in realnemu gospodarstvu kot podlaga za izboljšanje življenjskega standarda vseh ljudi;

H. ker do zdaj še niso bile izkoriščene vse možnosti Lizbonske pogodbe v zvezi s politiko zaposlovanja in socialno politiko, in sicer najprej in predvsem glede:

– člena 9 PDEU, v skladu s katerim je treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti EU upoštevati spodbujanje visoke zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite,

– člena 151 PDEU, ki navaja, da si „Unija in države članice (…) prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev, ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti“,

– člena 153(1) PDEU na splošno in zlasti člena 153(1)(h) „vključevanje oseb, ki so izključene s trga dela“;

I. ker je evro valuta Unije in je njegovo upravljanje predvideno po Pogodbi najprej in predvsem v okviru oblikovanja gospodarske in socialne politike s členoma 121 in 148, ki veljata za vse države članice;

Na poti k integriranemu okviru za zaposlovanje in socialno politiko

J. ker bi bilo treba štiri temeljne gradnike, opisane v načrtu za ekonomsko in monetarno unijo, dopolniti s petim gradnikom „na poti k integriranemu okviru za zaposlovanje in socialno politiko“, da bi spodbudili:

– spoštovanje avtonomnosti socialnih partnerjev v skladu s členom 152 Pogodbe in vzpostavitev tristranskega dialoga EU za spremljanje razvoja plač glede na produktivnost, inflacijo in notranje povpraševanje, brezposelnosti in dohodkovne neenakosti ter izmenjavo mnenj v zvezi s tem,

– uvedbo evropskega jamstva za mlade,

– evropski okvir za kakovost delovne prakse in vajeništva,

– izvajanje socialnega protokola za varstvo temeljnih socialnih in delavskih pravic,

– pakt za socialne naložbe, vključno z dodelitvijo 25 % kohezijskih sredstev za Evropski socialni sklad,

– prenovljeno strategijo na področju zdravja in varnosti;

in kot dopolnilo ukrepov, ki so jih sprejele države članice,

– dostojne in dostopne javne storitve,

– plače za dostojno življenje, pri čemer najnižji dohodki preprečujejo revščino zaposlenih,

– enako plačilo in enake pravice za enakovredno delo za vse,

– dostop do cenovno dostopnih in primernih socialnih stanovanj,

– celostno aktivno politiko zaposlovanja,

– oblikovanje socialnega praga, ki bo zagotavljal splošen dostop do osnovnih zdravstvenih storitev in preživetje,

K. ker bi morala Komisija v zvezi s splošnim neravnovesjem v evroobmočju in trenutnim stanjem brezposelnosti izboljšati izvedljivost in dodano vrednost uvedbe minimalnega nadomestila za brezposelnost;

L. ker mora Komisija krepiti in spodbujati mobilnost, ki lahko prispeva k zmanjšanju brezposelnosti, in sicer v pravični obliki, da se preprečita beg možganov in socialna neenakost, tako da zagotovi dostop do socialne zaščite in prenosljivost pravic iz pokojninskega zavarovanja; ker je treba opozoriti, da bi morali napotene delavce ustrezno plačati in ne zaposlovati kot obliko nelojalne konkurence;

M. ker je treba okrepiti nadzor nad učinki ekonomskih in monetarnih politik na socialne razmere in trge dela ter uvesti ukrepe za odpravo negativnih socialnih posledic teh politik; ker je zato treba določbam o nadzoru nacionalnih gospodarskih politik v okviru evropskega semestra dodati socialne politike, povezane z ustvarjanjem delovnih mest;

N. ker je okrepljen nadzor različnih makroekonomskih vidikov, kot so naložbe in poraba, neenakosti v porazdelitvi prihodka, brezposelnost, revščina in neenakosti med regijami, nujen, saj je sedanja kriza še poglobila makroekonomska neravnovesja in s tem zmanjšala realno konvergenco v evroobmočju;

O. ker bi morala Komisija v svojo oceno proračunskih načrtov držav članic vključiti spodbujanje ciljev rasti in zaposlovanja ter socialnih ciljev strategije Evropa 2020 ter razviti sistematičen pristop k priporočilom z obravnavo vseh primerov, v katerih države članice niso na pravi poti, da bi dosegle različne cilje;

P. ker je zaveza Sveta, da bo še naprej odpravljal obstoječe ovire za mobilnost delovne sile, dobrodošla in ker bi države članice morale nujno odpraviti vse omejitve za prost dostop do dela za delavce iz Romunije in Bolgarije;

Q. ker sta Svet in Komisija poudarila svojo zavezo, da bosta brezposelnost mladih obravnavala kot najpomembnejšo prednostno nalogo politike EU; ker države članice z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih niso predložile nacionalnih načrtov za delovna mesta za mlade o tem, kako preprečiti, da se brezposelnost mladih ne bi spremenila v strukturno brezposelnost;

R. ker je skupna evropska strategija za mlade nujna za boj proti brezposelnosti mladih in nevarnosti, da Evropa izgubi celo generacijo;

Bančni uniji naproti

S. ker je evro logična posledica notranjega trga, kar pomeni, da morajo biti vse strani, ki jih slednji zadeva, v celoti vključene v ponovno vzpostavitev dobro delujočega evroobmočja;

T. ker bi morala bančno unijo spremljati močnejša regulacija in nadzor; ker je vloga finančnega sistema tudi podpreti rast, ustvarjanje novih delovnih mest in trajnosti socialne zaščite;

U.  ker bo ustanovitev bančne unije vplivala na delovna mesta v bančnem sektorju v državah članicah;

Na poti k integriranemu fiskalnemu okviru

V. ker terjata fiskalna konsolidacija in okrevanje gospodarstva stabilno raven notranje potrošnje ter primeren prispevek k socialni državi in sistemom socialne varnosti, kar je možno doseči le z visoko stopnjo kakovostne zaposlenosti v konkurenčnem gospodarstvu, dostojnimi plačami in pošteno porazdelitvijo bremena;

W. ker bi Komisija in Svet morala zagotoviti, da bodo politične smernice za fiskalno konsolidacijo popolnoma usklajene s cilji Unije o socialnem in trajnostnem razvoju, ki temeljijo na členu 9 PDEU, in da bodo dopolnjevale cilje svežnja za rast in zaposlovanje – na način, ki omogoča zmanjšanje javnega dolga –, zlasti tiste, namenjene trajnostnemu razvoju in kakovostnim delovnim mestom; ker bi bilo treba upoštevati, da plače in pokojnine niso zgolj ekonomska spremenljivka, temveč predvsem dohodek, ki ga ljudje potrebujejo za preživetje;

X. ker bi bilo treba socialno upravljanje na evropski ravni izboljšati in bolje usklajevati, vzporedno z evropskim gospodarskim upravljanjem, da bi zagotovili temeljit nadzor in spremljanje ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj ter sinergijske učinke in skladno oblikovanje politik;

Y. ker morajo državljani EU podpirati in sprejemati „pravo ekonomsko in monetarno unijo“, zaradi česar poudarja, da je treba na vseh političnih ravneh vključevati oblikovalce politik, socialne partnerje in organizacije civilne družbe;

Z. ker bo morala vsaki okrepitvi vloge komisarja za ekonomske in monetarne zadeve slediti okrepitev vloge komisarja za zaposlovanje in socialne zadeve, da bi bil zagotovljen uravnotežen pristop socialnega tržnega gospodarstva, in v enakem smislu bi morali okrepiti in organizirati Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) na ravni evroobmočja;

AA. ker je sedanja kriza razkrila, da obstajajo in se zaostrujejo notranja neravnovesja, ki zahtevajo uvedbo avtomatskih stabilizatorjev na ravni EU ali na ravni evroobmočja;

Na poti k integriranemu okviru ekonomskih politik

AB. ker je uravnotežena interakcija med gospodarskimi in monetarnimi politikami na eni strani ter politikami zaposlovanja in socialnimi politikami na drugi nujna, saj je evropski socialni model pomemben dejavnik v zagotavljanju pravične porazdelitve dohodka brez porušitve socialne kohezije, ki bi lahko ogrozila okrevanje gospodarstva; ker bi morali uvesti minimalna socialna primerjalna merila, da bi zaustavili zaostrovanje družbenih neenakosti in zagotovili ustrezno socialno zaščito;

AC. ker večina držav članic v svojih nacionalnih programih reform za leto 2012 ni predložila nacionalnega načrta za delovna mesta in Komisija ni zahtevala, da jih države članice predložijo; ker mora integriran in okrepljen okvir ekonomskih politik vključevati načela trajnostnega razvoja, zaposlovanja ter socialne varnosti in socialne kohezije;

AD. ker je sprejetje pakta za rast korak v pravo smer, ki bi ga morali ustrezno izvesti; ker bi temu morale slediti primerljive politične pobude v socialnem sektorju;

AE. ker bi moralo biti spremljanje dostopa do trga kapitala odvisno od učinka naložb na zaposlovanje; ker bi lahko instrument okrepljenega sodelovanja izkoristili tudi za zmanjšanje obdavčitve dela, tako da bi breme prenesli zlasti na okolju škodljive dejavnosti;

AF. ker je treba okrepiti demokratično razsežnost evropskega semestra, med drugim z okrepitvijo vloge Evropskega parlamenta s postopkom soodločanja in tako, da se slednjemu omogoči, da bo lahko v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti ter skupaj s socialnimi partnerji in civilno družbo določil svoj časovni načrt, vsebino in metodologijo;

AG. ker mora Komisija zagotoviti večjo primerljivost nacionalnih programov reform in vzpostaviti skupna primerjalna merila za njihovo ocenjevanje;

– da v prilogo k svojemu predlogu resolucije vključi naslednja priporočila:

Priporočilo 1

Na poti k integriranemu okviru za zaposlovalno in socialno politiko kot socialnemu paktu za Evropo

Evropski parlament meni, da se mora zakonodajni akt, ki bi naj bil sprejet, osredotočiti na naslednje:

Posebna pravila za zavezujoči nadzor nad proračunsko disciplino v evroobmočju lahko dopolnijo in bi morala dopolniti fiskalna in makroekonomska primerjalna merila, ki bi se izrecno sklicevala na primerjalna merila na področju zaposlovanja in socialne zaščite, da bi zagotovili ustrezno izvajanje zgoraj omenjene določbe in vzdržnost socialnega modela kot orodja za konkurenčnost EU.

Temeljiti bi moral na štirih gradnikih:

1) v zvezi s politikami:

V skladu s Pogodbama je treba pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti EU upoštevati spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite. Zato je treba vzporedno z vzpostavitvijo gospodarskega upravljanja na ravni Evrope izboljšati socialno upravljanje z integrirano aktivno politiko zaposlovanja kot enim od temeljev. Pri tem je treba spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev in socialnega dialoga.

2) opredelitev instrumentov za:

– uvedbo evropskega jamstva za mlade,

– okvir za kakovost delovne prakse in vajeništva,

– dostojne in dostopne javne storitve,

– plače za dostojno življenje, pri čemer najnižji dohodki preprečujejo revščino zaposlenih,

– socialno zaščito in prenosljivost pravic iz pokojninskega zavarovanja,

– dostop do cenovno dostopnih in socialnih stanovanj,

– socialni prag, ki zagotavlja enak dostop do osnovnih zdravstvenih storitev in preživetje,

– izvajanje socialnega protokola za varstvo temeljnih socialnih in delavskih pravic,

– enako plačilo in enake pravice za enakovredno delo za vse,

– prenovljeno strategijo na področju zdravja in varnosti;

3) nova zakonodajna pobuda za:

– možnost, da lahko nacionalni parlamenti na podlagi člena 352 Pogodbe od Komisije zahtevajo zakonodajno pobudo, v smislu „zelene karte“;

4) ustrezna finančna sredstva za socialne naložbe, ki naj se določijo v paktu za socialne naložbe:

– 25 % kohezijskih sredstev za Evropski socialni sklad,

– projektne obveznice za socialne naložbe,

– skupni cilji za naložbe v izobraževanje.

Priporočilo 2

Evropski nadzornik bi moral biti pristojen in odgovoren za:

-    vključevanje nadzora, ki temelji na družbeni odgovornosti podjetij in vlogi finančnega sistema v podporo rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in vzdržnosti socialne zaščite;

Priporočilo 3

Vsaka misija trojke v posamezni državi članici mora vključevati predstavnika Mednarodne organizacije dela.

Priporočilo 4

Ko se izkaže, da pristop EU ni mogoč, je treba na področju obdavčevanja pogosteje uporabljati okrepljeno sodelovanje (na primer za oblikovanje skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ali davka na finančne transakcije, prenos bremena z dela na kapital ali okolju prijazno obdavčevanje), saj bodo usklajeni okviri za obdavčevanje okrepili povezanost proračunskih politik ter ugodno vplivali na financiranje javnih storitev, ustvarjanje novih delovnih mest in energetski prehod.

Priporočilo 5

Prost pretok kapitala se ne sme uporabljati kot način za izogibanje davkom, zlasti ne v državah članicah, katerih valuta je evro in ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo v evroobmočju in posledično s financiranjem njihovih javnih storitev. Zato mora Komisija zaključiti kroge pogajanj za dosego mednarodnega sporazuma in predložiti predloge za izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med davčnimi organi.

Priporočilo 6

Različne korake evropskega semestra je treba vključiti v zakonodajo, in sicer:

-    razvoj in krepitev notranjega trga in socialnega modela ter spodbujanje mednarodnih trgovinskih povezav so bistveni za spodbujanje gospodarske rasti, povečevanje konkurenčnosti in obvladovanje makroekonomskih neravnovesij; zato mora Komisija v letnem pregledu rasti upoštevati ukrepe, ki so jih sprejele države članice za dopolnitev notranjega trga in za spodbujanje vzdržnosti socialnega modela;

-    – uvesti je treba tristranske dvoletne konference, ki bi vključevale vse članice Sveta in na katerih bi razpravljali o nacionalnih socialnih zadevah, ki povzročajo učinek prelivanja na ravni EU, jamstvu za mlade in minimalnem nadomestilu EU za brezposelnost;

-    Komisija mora v letnem pregledu rasti jasno oceniti najpomembnejše gospodarske in fiskalne težave Unije in posameznih držav članic, predlagati prednostne ukrepe za njihovo reševanje ter opredeliti pobude, ki so jih sprejele Unija in države članice, da bi okrepile konkurenčnost, energetski prehod, ustvarjanje delovnih mest in dolgoročne naložbe, odpravile ovire za trajnostno rast, uresničile cilje, določene v Pogodbah in aktualni strategiji Evropa 2020, izvedle sedem vodilnih pobud ter zmanjšale makroekonomska neravnovesja;

-    države članice in njihove regije morajo nacionalne in regionalne parlamente, socialne partnerje, javne organe ter civilno družbo v večji meri vključiti v oblikovanje nacionalnih reformnih, razvojnih in kohezijskih programov ter se z njimi redno posvetovati;

-    države članice morajo predložiti čim natančnejše informacije o ukrepih in instrumentih, predvidenih v nacionalnih programih reform za uresničevanje zastavljenih nacionalnih ciljev, vključno z nacionalnim načrtom za zaposlovanje in rokom izvedbe, pričakovanimi učinki, morebitnimi učinki prelivanja, tveganjem neuspešne izvedbe, stroški in morebitno uporabo strukturnih skladov EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

16

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiûtë, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Emer Costello, Karima Delli, Richard Falbr, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jaz³owiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Õry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Malika Benarab-Attou, Edite Estrela, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Csaba Sógor, Gabriele Zimmer


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.10.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, George Sabin Cutaþ, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, S³awomir Witold Nitras, Ani Podemata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Philippe De Backer, Vicky Ford, Roberto Gualtieri, Sophia in ‘t Veld, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Gay Mitchell

Namestnik(i) (člen 187(2)), navzoč(i) pri končnem glasovanju

Alejandro Cercas, Knut Fleckenstein, Vittorio Prodi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Wim van de Camp

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov