POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)

22.10.2012 - (COM(2011)0651 – C7‑0360/2011 – 2011/0295(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Arlene McCarthy

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 472 KB)
• 001-001 (DOC - 409 KB)
• 002-002 (PDF - 793 KB)
• 002-002 (DOC - 542 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)

(COM(2011)0651 – C7‑0360/2011 – 2011/0295(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2011)0651) in spremenjenega predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2012)0421),

–   ob upoštevanju členov 294(2) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katero je Komisija predstavila predlog Parlamentu (C7-0360/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. marca 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012[2],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravne zadeve (A7-0347/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA^[3]*

k predlogu Komisije za

---------------------------------------------------------

UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega  ekonomsko-socialnega odbora[5] ,

v skladu z rednim zakonodajnim  postopkom[6],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Pravi notranji trg finančnih storitev je bistven za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji.

(2)         Za povezan, učinkovit in pregleden finančni trg je potrebna celovitost trga. Nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje javnosti v trge sta predpogoj za gospodarsko rast in blaginjo. Zloraba trga škoduje celovitosti finančnih trgov in zaupanju javnosti v vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente.

(3)         Z Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)[7] z dne 28. januarja 2003 je bil dopolnjen in posodobljen pravni okvir Unije za zaščito celovitosti trga. Vendar so se zaradi razvoja zakonodaje in trga ter tehnološkega razvoja razmere na finančnem področju od takrat znatno spremenile, zato je zdaj treba navedeno direktivo nadomestiti, da se bo ta razvoj upošteval. Nov zakonodajni akt je potreben tudi za zagotovitev enotnih predpisov in jasnosti ključnih pojmov ter vzpostavitev enotnih pravil v skladu s sklepi skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU.

(4)         Vzpostaviti je treba enoten okvir za ohranitev celovitosti trga in preprečevanje morebitne regulativne arbitraže, za zagotovitev odgovornosti pri poskusih manipulacije ter za zagotavljanje pravne varnosti in zmanjšanje regulativne zapletenosti za udeležence na trgu. Cilj tega pravnega akta, ki se uporablja neposredno, je odločujoče prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi moral temeljiti na določbah člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(5)         Za odpravo preostalih ovir za trgovanje in znatnih izkrivljanj konkurence, ki so posledica razlik med nacionalnimi zakonodajami, ter za preprečitev nastanka verjetnih dodatnih ovir za trgovanje in znatnih izkrivljanj konkurence je treba sprejeti uredbo, s katero bodo vzpostavljena enotna pravila, ki bodo veljala v vseh državah članicah. Z določitvijo zahtev v zvezi z zlorabo trga v obliki uredbe je treba zagotoviti, da bodo te zahteve veljale neposredno. S tem je treba zagotoviti enake pogoje, da se preprečijo različne nacionalne zahteve, ki so posledica prenosa direktive. S to uredbo je treba zagotoviti, da bodo za vse osebe v celi Uniji veljala enaka pravila. S to uredbo je treba tudi zmanjšati regulativno zapletenost in stroške za skladnost za podjetja, zlasti podjetja, ki poslujejo čezmejno, ter je treba prispevati k odpravi izkrivljanj konkurence.

(6)         V sporočilu Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo so Unija in njene države članice pozvane, naj oblikujejo pravila za zmanjšanje upravnih obremenitev, prilagodijo zakonodajo potrebam izdajateljev na trgih za mala in srednje velika podjetja ter tem izdajateljem omogočijo dostop do financiranja. Več določb Direktive 2003/6/ES povzroča upravne obremenitve za izdajatelje, predvsem izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih MSP, te upravne obremenitve pa je treba zmanjšati.

(7)         Zloraba trga je pojem, ki vključuje vse oblike nezakonitega ravnanja na finančnih trgih ter za namene te uredbe zajema trgovanje z notranjimi informacijami ali zlorabo notranjih informacij in tržno manipulacijo. Takšno ravnanje onemogoča popolno in ustrezno preglednost trga, ki je predpogoj za trgovanje za vse gospodarske udeležence na povezanih finančnih trgih.

(8)         Področje uporabe Direktive 2003/6/ES je bilo osredotočeno na finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranih trgih, vendar se v zadnjih letih s finančni instrumenti vse pogosteje trguje v večstranskih sistemih trgovanja (MFT). Poleg tega se z nekaterimi finančnimi instrumenti trguje le v vseh drugih vrstah organiziranih trgovalnih sistemov (OTF), kot so zasebni sistemi trgovanja, ali le na prostem trgu. Področje uporabe te uredbe je zato treba razširiti, da bodo vključeni vsi finančni instrumenti, s katerimi se trguje v MTF ali OTF, in finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu, kot so posli kreditnih zamenjav, ali druga ravnanja ali dejanja, ki lahko vplivajo na takšne finančne instrumente, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v MTF ali OTF. S tem se mora izboljšati zaščita vlagateljev, ohraniti celovitost trgov in zagotoviti jasna prepoved tržne manipulacije s takšnimi instrumenti prek finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu.

(9)         Stabilizacija finančnih instrumentov ali trgovanje z lastnimi finančnimi instrumenti v okviru programov odkupa sta v določenih okoliščinah lahko dovoljena iz gospodarskih razlogov, zato se sama po sebi ne smeta šteti za tržno zlorabo.

(10)       Države članice in Evropski sistem centralnih bank, evropski instrument za finančno stabilnost, nacionalne centralne banke in druge agencije ali pravne osebe s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ali Unije in nekateri drugi javni organi ne smejo biti omejeni pri vodenju denarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga, vendar bi to morali početi pregledno.

(11)       Razumni vlagatelji oblikujejo svoje naložbene odločitve na podlagi informacij, ki so jim že na voljo, to pomeni na podlagi predhodno razpoložljivih informacij. Vprašanje, ali bi razumni vlagatelj pri sprejemanju naložbene odločitve upošteval določeno informacijo, je zato treba ocenjevati na podlagi predhodno razpoložljivih informacij. Pri takšni oceni je treba upoštevati pričakovan vpliv informacije z vidika celote dejavnosti zadevnega izdajatelja, zanesljivosti vira informacije in drugih tržnih spremenljivk, ki bi lahko v določenih okoliščinah vplivale na finančne instrumente, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančne produkte na dražbi na podlagi pravic do emisije.

(12)       Naknadne informacije se lahko uporabijo za preverjanje domneve, da je bila predhodna informacija cenovno občutljiva, ne smejo pa se uporabiti za ukrepanje proti osebi, ki je oblikovala razumne zaključke na podlagi predhodnih informacij, ki so ji bile na razpolago.

(13)       Pravno varnost za udeležence na trgu bi bilo treba povečati z natančnejšo opredelitvijo elementov, ki sta bistvena za opredelitev notranjih informacij, in sicer natančne narave takšnih informacij in pomembnosti njihovega možnega učinka na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije. Za izvedene finančne instrumente, ki so energetski proizvodi na debelo, bi bilo treba informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z Uredbo (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta … [o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo], šteti za notranje informacije.

(14)       Notranje informacije se lahko zlorabijo, preden začne za izdajatelja veljati obveznost, da jih razkrije. Stanje pogajanj o pogodbi, pogoji, začasno dogovorjeni v okviru pogajanj o pogodbi, možnost plasiranja finančnih instrumentov, pogoji, pod katerimi se bodo finančni instrumenti tržili, ali začasni pogoji za plasiranje finančnih instrumentov so lahko za vlagatelje pomembne informacije. Zato je treba takšne informacije šteti za notranje informacije. Vendar takšne informacije niso vedno dovolj natančne, da bi za izdajatelja veljala obveznost, da jih razkrije. V takih primerih mora veljati prepoved trgovanja z notranjimi informacijami, obveznost, da izdajatelj informacije razkrije, pa ne.

(14a)     Možno je, da uporaba notranjih informacij pomeni tudi, da se finančni instrumenti pridobijo ali odtujijo. Ker pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov nujno vključuje predhodno odločitev, izvršitev pridobitve ali odtujitve samo po sebi ne bi smela šteti kot trgovanje na podlagi notranjih informacij.

(14b)     Dostop do notranjih informacij, povezanih z drugo družbo, in uporaba teh informacij v zvezi z javno ponudbo za prevzem z namenom pridobitve nadzora nad to družbo ali predlaganje združitve s to družbo se kot tako še ne bi smelo šteti za trgovanje na podlagi notranjih informacij.

(14c)     Raziskave in ocene, ki nastanejo na podlagi podatkov, ki so dostopni javnosti, se ne bi smele šteti kot notranje informacije in zato transakcij, ki se izvršijo na podlagi takih raziskav ali ocen, samih po sebi ne bi smeli šteti za trgovanje na podlagi notranjih informacij.

(14d)     Dejstvo, da se vzdrževalci trga ali osebe, ki na podlagi pooblastila delujejo kot nasprotna stranka, omejijo na opravljanje svojega zakonitega posla nakupovanja ali prodaje finančnih instrumentov ali da se osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil za tretje stranke, ki imajo notranje informacije, omejijo na vestno izvršitev naročila, ne bi smelo samo po sebi šteti za trgovanje z notranjimi informacijami.

(14e)     Trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerih je oseba prejela zahtevek, da najde posamezni vrednostni papir ali potrdi upravičeno pričakovano poravnavo, da bi stranka lahko izpolnila zahteve iz Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav[8], je lahko zakonito in samo po sebi ne bi smelo šteti za trgovanje na podlagi notranjih informacij.

(14f)      Namen te uredbe ni prepovedati razumne razprave glede podjetja in njegovih izgledov med delničarji in drugimi udeleženci na trgu ter vodstvom. Ta udeležba delničarjev pri korporativnem upravljanju podjetja bi morala biti osnovni pogoj za dober odnos med podjetji in delničarji.

(14g)     Kadar notranje informacije zadevajo proces, ki se odvija v več fazah, je mogoče vsako od faz – tako kot celotni postopek – opredeliti kot natančno informacijo.

(14h)     Posli ali naročila za trgovanje, ki bi utegnili šteti za tržno manipulacijo, se lahko upravičijo na podlagi dejstva, da so zakoniti in skladni s sprejeto prakso zadevnega reguliranega trga. Še vedno pa je mogoče naložiti sankcijo, če pristojni organ ugotovi, da je za te posle ali naročila za trgovanje obstajal tudi nezakonit razlog.

(14i)      Praksa, ki je dopustna na določenem trgu, ne bi smela biti dopustna na drugih trgih, dokler organi, pristojni za te trge, te prakse niso uradno potrdili.

(15)       Promptni trgi in z njimi povezani trgi izvedenih finančnih instrumentov so medsebojno tesno povezani in globalni, pri čemer lahko zloraba trga zajema več trgov in več držav, kar lahko povzroči precejšnja sistemska tveganja. To velja za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Zlasti lahko notranje informacije s promptnega trga koristijo osebi, ki trguje na finančnem trgu. Zato mora splošna opredelitev notranjih informacij v zvezi s finančnimi trgi in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago veljati za vse informacije, ki so pomembne za zadevno blago. Poleg tega se lahko strategije manipulacije razširijo tudi na promptne trge in trge izvedenih finančnih instrumentov. Trgovanje s finančnimi instrumenti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, se lahko uporabi za manipulacijo povezanih blagovnih promptnih pogodb, blagovne promptne pogodbe pa se lahko uporabijo za manipulacijo povezanih finančnih instrumentov. Prepoved tržne manipulacije mora zajemati te medsebojne povezave. Vendar ni niti primerno niti izvedljivo, da se področje uporabe Uredbe razširi na ravnanja, ki ne vključujejo finančnih instrumentov, na primer na trgovanje z blagovnimi promptnimi pogodbami, ki vpliva samo na promptni trg. V primeru energetskih proizvodov na debelo morajo pristojni organi upoštevati posebne značilnosti opredelitev pojmov iz [Uredbe (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo], ko uporabljajo opredelitve pojmov notranjih informacij, trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije iz te uredbe za finančne instrumente, povezane z energetskimi proizvodi na debelo.

(15a)     V skladu z Direktivo 2003/87/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti[9] so Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi pristojni za tehnično izdajo pravic do emisij, njihovo prosto dodelitev upravičenim industrijskim sektorjem in novim udeležencem ter bolj na splošno za razvoj in izvajanje okvira Unije za podnebno politiko, ki je osnova za zagotavljanje pravic do emisij kupcem z obveznostmi v sistemu trgovanja z emisijami EU. Ti javni organi imajo pri izvajanju svojih nalog dostop do cenovno občutljivih nejavnih informacij in morajo v skladu z Direktivo2003/87/EU izvajati nekatere dejavnosti na trgu, ki so povezane s pravicami do emisij. Da bi Komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi ohranili zmožnost razvijati in izvajati podnebno politiko Unije, bi morale biti njihove dejavnosti, ki jih lahko izvajajo zgolj v okviru te politike in v zvezi s pravicami do emisij, izvzete iz veljavnosti te uredbe. Izvzetje ne bi smelo negativno vplivati na skupno tržno preglednost, saj imajo ti javni organi z zakonom določene obveznosti, da delujejo tako, da se zagotavljata pravilna, poštena in nediskriminatorna razkritje in dostop do vseh novih odločitev, razvoja in podatkov, ki so cenovno občutljivi. Poleg tega obstajajo v Direktivi 2003/87/EU in izvedbenih ukrepih, sprejetih v zvezi z njo, zaščitni ukrepi za pošteno in nediskriminatorno razkritje nekaterih cenovno občutljivih podatkov, s katerimi razpolagajo javni organi. Hkrati se izvzetje za javne organe, ki ravnajo v okviru podnebne politike Unije, ne bi smelo raztezati na primere, ko so ti javni organi udeleženi v ravnanju ali poslih, s katerimi se uresničuje podnebna politika Unije, ali če so osebe, ki delajo za te organe, udeležene pri ravnanju ali v poslih na svoj račun.

(16)       Zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov v okviru pregleda Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov[10], bodo ti instrumenti prav tako vključeni v področje uporabe te uredbe. Glede na posebne značilnosti navedenih instrumentov in strukturne značilnosti trga ogljika je treba zagotoviti, da dejavnosti držav članic, Komisije in drugih uradno imenovanih organov, ki vključujejo pravice do emisije in so namenjene izvajanju podnebne politike Unije, niso ovirane. Ta uredba pa upošteva visoko občutljivost informacij o ponudbi v zvezi s trgom s pravicami do emisije, ki so na voljo javnim organom in uradnikom, in da je zato treba s temi informacijami ravnati skrbno in v skladu z jasno določenimi postopki in nadzornimi mehanizmi, da bi se izognili nekontrolirani ali diskriminatorni objavi na trgih s pravicami do emisije, kar bi posledično izkrivilo normalno oblikovanje cen na teh trgih. Po drugi strani bi morali ti javni organi omogočati dovolj preglednosti za normalen proces oblikovanja cen na trgih s pravicami do emisije. Zato je treba specifične, cenovno občutljive in nejavne informacije, s katerimi razpolagajo javni organi, objaviti na pošten, pravočasen in nediskriminatorni način. Poleg tega mora obveznost razkritja notranjih informacij veljati za udeležence na navedenem trgu na splošno. Da se prepreči izpostavljanje trga nekoristnemu poročanju in se ohrani stroškovna učinkovitost predvidenega ukrepa, je treba omejiti regulatorni vpliv te obveznosti le na operaterje sistema EU za trgovanje z emisijami, za katere se lahko zaradi njihove velikosti in dejavnosti razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivali na ceno pravic do emisije. Kadar udeleženci na trgu s pravicami do emisije že izpolnjujejo enakovredne obveznosti razkritja notranjih informacij, zlasti v skladu z Uredbo o celovitosti in preglednosti energetskega trga (Uredba (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo), obveznost razkritja notranjih informacij glede pravic do emisije ne sme povzročiti podvajanja obveznih razkrivanj, ki imajo bistveno enako vsebino.

(17)       Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti[11] določa dve vzporedni ureditvi proti zlorabi trga, ki se uporabljata za dražbe pravic do emisije. Vendar mora zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov ta uredba vsebovati enotna pravila glede ukrepov proti zlorabi trga, ki se uporabljajo za primarni in tudi sekundarni trg pravic do emisije. Uredba se uporablja tudi za dražbo pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1031/2010.

(18)       Ta uredba mora določati ukrepe glede tržne manipulacije, ki jih je mogoče prilagoditi novim oblikam trgovanja ali novim strategijam, ki bi lahko bile zlorabe. Ker je trgovanje s finančnimi instrumenti vedno bolj avtomatizirano, je zaželeno, da se tržna manipulacija dopolni s primeri posebnih strategij zlorabe, ki se lahko izvajajo na vse razpoložljive načine trgovanja, vključno z algoritemskim in visokofrekvenčnim trgovanjem, kot ga opredeljuje direktiva [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov]. Navedeni primeri niso izčrpni in ne pomenijo, da iste strategije ne bi pomenile zlorabe, če bi se izvajale na drugačen način.

(19)       Da se dopolni prepoved tržne manipulacije, mora ta uredba vključevati prepoved poskusa izvedbe tržne manipulacije, saj je treba sankcionirati tudi neuspele poskuse tržne manipulacije. Poskus izvedbe tržne manipulacije je treba razlikovati od primerov, ko ravnanje nima želenega učinka na ceno finančnega instrumenta. Takšno ravnanje se šteje za tržno manipulacijo, ker bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale.

(20)       V tej uredbi je treba tudi pojasniti, da lahko tržno manipulacijo ali poskus tržne manipulacije s finančnim instrumentom pomeni tudi uporaba povezanih finančnih instrumentov, kot so izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na drugem mestu trgovanja ali na prostem trgu.

(20a)     Cene številnih finančnih instrumentov se oblikujejo z upoštevanjem referenčnih vrednosti. Dejanska manipulacija referenčnih vrednosti, kot so ponujene medbančne obrestne mere, ali poskus manipulacije lahko bistveno vpliva na zaupanje v trg ter povzroči velike izgube za investitorje ali izkrivi realno gospodarstvo. Zato so potrebne posebne določbe v zvezi z referenčnimi vrednostmi, da se ohrani integriteta trgov in zagotovi, da lahko pristojni organi jasno prepovedo manipulacije z referenčnimi vrednostmi. Splošno prepoved tržne manipulacije je treba dopolniti s prepovedjo manipulacije samih referenčnih vrednosti, širjenja lažnih ali zavajajočih informacij, zagotavljanja lažnih ali zavajajočih vhodnih podatkov ali katerega koli drugega dejanja, s katerim se manipulira izračun referenčne vrednosti, vključno z metodologijo za izračun referenčne vrednosti. Ta pravila dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga[12], ki prepoveduje namerno dajanje napačnih informacij podjetjem, ki zagotavljajo presojo cen ali tržna poročila o veleprodajnih energetskih proizvodih, zaradi zavajanja udeležencev na trgu, ki ravnajo na podlagi teh presoj ali poročil. Poleg tega ne bi smeli zahtevati od pristojnih organov, da dokazujejo neposredno povezavo med kršitvami enega ali več posameznikov ter končni učinek enega ali več finančnih instrumentov. zadostuje obstoj povezave, četudi posredne, med zlorabo in finančnim instrumentom. V opredelitvi tržne manipulacije bi moralo biti zajeto tudi na primer zgolj posredovanje napačnih ali zavajajočih informacij o medbančni obrestni meri ali drugem referenčnem merilu.

(21)       Za zagotovitev enotnih tržnih pogojev za mesta in sisteme trgovanja, za katere se uporablja ta uredba, bi morali upravljavci organiziranih trgov, MTF in OTF sprejeti in vzdrževati učinkovito in pregledno ureditev in postopke za preprečevanje in odkrivanje praks tržnih manipulacij in zlorab.

(22)       Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi oddaja naročil, ki se morda ne bodo izvršila. Poleg tega se lahko s finančnim instrumentom manipulira tudi prek ravnanja zunaj mesta trgovanja. Zato morajo osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo ali izvajajo posle ▌, imeti in vzdrževati učinkovito ureditev in postopke za odkrivanje sumljivih poslov in poročanje o njih. To vključuje tudi poročanje o sumljivih naročilih in poslih, ki se izvajajo zunaj mesta trgovanja.

(23)       Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij. Razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij lahko bistveno vpliva na cene finančnih instrumentov v razmeroma kratkem času. Lahko zajema izmišljanje očitno napačnih informacij, pa tudi namerno izpustitev pomembnih dejstev in zavestno netočno poročanje o informacijah. Ta oblika tržne manipulacije je zlasti škodljiva za vlagatelje, ker svoje naložbene odločitve sprejemajo na podlagi napačnih ali izkrivljenih informacij. Škodi tudi izdajateljem, ker zmanjšuje njihovo zaupanje v razpoložljive informacije, povezane z njimi. Premajhno zaupanje v trg lahko nato ogrozi zmožnost izdajatelja za izdajanje novih finančnih instrumentov ali zagotovitev posojil od drugih udeležencev na trgu za financiranje njegovih dejavnosti. Informacije se na trgu zelo hitri širijo. Zato lahko povzročanje škode vlagateljem in izdajateljem traja razmeroma dolgo, preden se ugotovi, da so informacije napačne ali zavajajoče, in preden jih lahko izdajatelj ali oseba, odgovorna za razširjanje, popravi. Zato je treba razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, vključno z govoricami in napačnimi ali zavajajočimi novicami, obravnavati kot kršitev te uredbe. Zato je ustrezno, da se tistim, ki delujejo na finančnih trgih, ne dovoli, da v škodo vlagateljev in izdajateljev ter v nasprotju z lastnim mnenjem ali dobro presojo svobodno razširjajo informacije, za katere vedo ali bi morali vedeti, da so napačne ali zavajajoče.

(23a)     Ker tako izdajatelji kot vlagatelji vse bolj uporabljajo spletne strani, bloge in družabne medije, je treba pojasniti, da bi bilo treba razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij prek spleta, tudi na spletnih straneh družabnih medijev ali v blogih, kjer avtor ni znan, obravnavati kot tržne zlorabe na enak način, kot pri bolj tradicionalnih načinih komunikacije.

(24)       Za preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami in zavajanja vlagateljev je bistveno, da izdajatelj takoj razkrije notranje informacije javnosti. Zato je treba od izdajateljev zahtevati, da notranje informacije čim prej sporočijo javnosti, razen kadar ni verjetno, da bi bila javnost zaradi odložitve zavedena, in kadar lahko izdajatelj zagotovi zaupnost informacij.

(25)       Včasih je zaradi finančne stabilnosti najbolje, da se razkritje notranjih informacij odloži, kadar so te sistemsko pomembne. Zato je treba pristojnemu organu omogočiti, da se odloči o odložitvi razkritja notranjih informacij.

(25a)     Pri finančnih institucijah, zlasti če prejemajo posojila centralne banke, vključno z nujno likvidnostno pomočjo, bi bilo treba v tesnem sodelovanju z ustrezno centralno banko, pristojnim organom za nadzor izdajatelja in po potrebi nacionalnim makrobonitetnim nadzornim organom preveriti, ali so informacije sistemsko pomembne in ali je odložitev razkritja teh informacij v javnem interesu.

(26)       Zahteva glede razkritja notranjih informacij lahko povzroča obremenitev za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih MSP, zaradi stroškov spremljanja informacij, ki jih imajo, in uporabe pravnih nasvetov o tem, ali in kdaj je treba informacije razkriti. Kljub temu je takojšnje razkritje notranjih informacij bistveno za zagotovitev zaupanja vlagateljev v te izdajatelje. Zato bi moral evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[13], objaviti smernice za pomoč izdajateljem pri izpolnjevanju obveznosti razkritja notranjih informacij brez ogrožanja zaščite vlagateljev.

(27)       Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij so pomembno orodje regulatorjev pri preiskovanju morebitne zlorabe trga, vendar nacionalne razlike glede podatkov, ki jih je treba vključiti na te sezname, povzročajo nepotrebno upravno obremenitev za izdajatelje. Za zmanjšanje teh stroškov za podjetja vseh velikosti bi morala biti podatkovna polja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij enotna in v celoti usklajena. Pomembno je tudi, da so osebe, ki so na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij, obveščene o tem in o posledicah v skladu s to uredbo in direktivo .../…/EU [nova direktiva o zlorabi trga]. Ker imajo te osebe dostop do notranjih informacij, bi morale v skladu s to uredbo biti dolžne razkriti vse informacije, ki jih imajo o dejanski ali potencialni zlorabi trga.

(28)       Večja preglednost poslov, ki jih izvajajo osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, in, kjer je primerno, tudi osebe, ki so z njimi tesno povezane, je preventivni ukrep za preprečevanje zlorabe trga. Zato bi morali v zvezi z razkritjem poslov vodilnih delavcev in za vse obveščanje javnosti veljati najvišji možni standardi. Objava takih poslov vsaj na individualni ravni je za vlagatelje lahko zelo koristen vir informacij. Pojasniti je treba, da obveznost objave poslov vodilnih delavcev zajema tudi zastavljanje ali posojanje finančnih instrumentov in tudi posle drugih oseb, ki izvajajo diskrecijske pravice vodilnih delavcev.

(29)       Sklop učinkovitih orodij in pooblastil pristojnega organa posamezne države članice zagotavlja učinkovitost nadzora. Tržna podjetja in vsi gospodarski udeleženci morajo prav tako prispevati k celovitosti trga. V tem smislu določitev enega samega organa, pristojnega za zlorabo trga, ne sme izključevati povezovanja s sodelovanjem ali prenosa pooblastil ob odgovornosti pristojnega organa med tem organom in tržnimi podjetji z namenom zagotavljanja učinkovitega nadzora nad spoštovanjem določb te uredbe.

(30)       Pristojni organi morajo imeti možnost vstopiti v zasebne prostore in zaseči dokumente, da lahko odkrivajo primere trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Možnost vstopa v zasebne prostore je zlasti nujna, kadar: oseba (v celoti ali delno) ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi se zahtevani dokumenti ali informacije odstranili, spremenili ali uničili.

(31)       Obstoječi zapisi telefonskih pogovorov, elektronskih komunikacij ter ▌ podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih pri investicijskih podjetjih, ki izvajajo posle, in obstoječi zapisi telefonskih pogovorov in zapisi podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih pri telekomunikacijskih operaterjih so ključni in včasih edini dokazi pri odkrivanju in dokazovanju trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Na podlagi zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih se lahko ugotovi identiteta osebe, odgovorne za razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, pri čemer se lahko ugotovi tudi, da so bile osebe v določenem trenutku v stiku in da med dvema ali več osebami obstaja povezava. Zato bi pristojni organi morali imeti možnost zahtevati obstoječe zapise telefonskih pogovorov, elektronskih komunikacij in podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih ima investicijsko podjetje v skladu z Direktivo [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov]. Da se zagotovijo enaki pogoji po vsej Uniji v zvezi z dostopom pristojnih organov do zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hrani telekomunikacijski operater ▌, lahko pristojni organi zapise telefonskih pogovorov in zapise podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, ki jih hranijo, če taki zapisi telefonskih pogovorov in zapisov podatkov obstajajo, zahtevajo v primeru, če bi zapisi telefonskega in podatkovnega prometa, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, kot je opredeljena v Direktivi .../.../EU [nova direktiva o zlorabi trga], s katero se krši ta uredba ali Direktiva …/…/EU [nova direktiva o zlorabi trga]. Ti zapisi ne bi smeli vključevati vsebine govornih sporočil po telefonu, razen če ni bilo dano dovoljenje sodnega organa, da se take vsebine vključijo.

(32)       Ker lahko zloraba trga zajema več držav in trgov, morajo pristojni organi sodelovati in si izmenjevati informacije z drugimi pristojnimi in regulativnimi organi ter ESMA, zlasti v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi. Kadar je pristojni organ prepričan, da se v drugi državi članici izvaja ali se je izvajala zloraba trga ali da vpliva na finančne instrumente, s katerimi se trguje v drugi državi članici, mora o tem dejstvu uradno obvestiti pristojni organ in ESMA. V primerih zlorabe trga s čezmejnimi učinki mora imeti ESMA možnost na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov ali, če je to primerno glede na cilje te uredbe, na lastno pobudo usklajevati preiskavo.

(32a)     Zgodnje odkrivanje in učinkovito preiskovanje tržnih manipulacij pristojnim organom povzročata hude težave. Zlasti, kadar se taka manipulacija izvaja prek dejavnosti knjige naročil, razdrobljenost mest trgovanja ovira nadzor trga zaradi pomanjkanja konsolidiranih podatkov. Da bi to pomanjkljivost odpravili, je treba uvesti učinkovit mehanizem, ki bo omogočil nadzor nad knjigami naročil, ki zajemajo več trgov. Da se to doseže, morajo pristojni organi mesta trgovanja, kjer je izdajatelj prvič uvrščen v trgovanje, vsak dan sprejeti izčrpne podatke knjig naročil iz organiziranih trgov in MTF. V skladu s členom 69(2) Direktive .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] bi morali pristojni organi prenesti naloge nadzora na tretje strani.

(33)       Da se zagotovita izmenjava informacij in sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav z namenom učinkovitega uveljavljanja te uredbe, morajo pristojni organi skleniti dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah.

Kakršen koli prenos osebnih podatkov na podlagi teh dogovorov mora biti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[14] in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[15].

(34)       Učinkovit bonitetni okvir in okvir poslovanja za finančni sektor morata temeljiti na trdnih sistemih nadzora in sankcij. Nadzorni organi morajo zato imeti ustrezna pooblastila za ukrepanje in možnost, da se oprejo na enotne, trdne in odvračilne sisteme sankcij za vse finančne kršitve, tj. sankcije, ki jih je treba učinkovito izvrševati. Vendar je skupina na visoki ravni ugotovila, da trenutno ni vzpostavljen noben od teh elementov. Pregled obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihovega izvajanja v praksi, katerega cilj je bil spodbuditi uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnosti, je bil izveden v sporočilu Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev. Namen te uredbe je skupaj z Direktivo 2012/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo] določiti natančen okvir zlasti za sankcije, ki bodo naložene za preprečevanje zlorabe trga.

(35)       Zato je treba v tej Uredbi določiti tudi sklop upravnih ukrepov, sankcij in denarnih kazni, da se zagotovi skupen pristop v državah članicah in okrepi njihov odvračilni učinek. Upravne denarne kazni bi morale upoštevati dejavnike, kot so povrnitev vseh ugotovljenih finančnih koristi, resnost in trajanje kršitve, morebitne oteževalne ali olajševalne okoliščine, vpliv kršitve na tretje osebe in pravilno delovanje trgov, potreba po odvračilnem učinku denarnih kaznih in preprečevanju ponovnih kršitev, vključno z možnostjo trajne prepovedi opravljanja funkcij v investicijskih podjetjih in pri upravljavcih trga, ter bi morale po potrebi vključevati znižanje za sodelovanje s pristojnim organom. Pri sprejetju in objavi sankcij je treba spoštovati temeljne pravice, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(35a)     Na drugi strani bi morala Direktiva 2012/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo] uvesti zahtevo, da morajo vse države članice uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazenske sankcije za najhujše kršitve v zvezi s trgovanjem z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Mišljeno je, da se akta dopolnjujeta in skupaj, odvisno od primera, zagotovita potrebne instrumente in orodja za naložitev ustreznih sankcij. Vendar nič ne sme obvezati zadevnih organov, da bi morali že na začetku preiskave izbrati vrsto sankcij, ki jih želijo naložiti. Z drugimi besedami to, da se je začela preiskava z namenom, da se naložijo upravne sankcije, ne bi smelo izključevati naložitve kazenskih sankcij, glede na posebnosti primera.

(36)       Prijavitelji nepravilnosti pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi ali pomanjkanje spodbud odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Zato je treba s to uredbo zagotoviti ustrezne ureditve, ki bodo prijavitelje nepravilnosti spodbudile k obveščanju pristojnih organov o morebitnih kršitvah te uredbe in jih zaščitile pred povračilnimi ukrepi. Vendar bi morali biti prijavitelji nepravilnosti upravičeni do takšnih spodbud le v primerih, ko zagotovijo nove informacije, ki jih niso dolžni posredovati v skladu z zakonom, in ko te informacije omogočijo naložitev sankcije za kršitev te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da sistemi prijavljanja nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo mehanizme za ustrezno zaščito prijavljene osebe, zlasti kar zadeva pravico do varstva njenih osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico prijavljene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.

(37)       Ker so države članice sprejele zakonodajo o izvajanju Direktive 2003/6/ES ter ker so predvideni delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi, ki jih je treba sprejeti, preden se lahko začne okvir, ki se bo uvedel, koristno uporabljati, je treba odložiti uporabo materialnih določb te uredbe za ustrezno časovno obdobje.

(38)       Za olajšanje nemotenega prehoda na začetek uporabe te uredbe se lahko tržne prakse, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti te uredbe in so jih pristojni organi sprejeli v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov[16] za namene uporabe člena 1(2)(a) Direktive 2003/6/ES, uporabljajo še eno leto po datumu, ki je določen za dejansko uporabo te uredbe, če se o teh praksah uradno obvesti ESMA.

(39)       Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so zajeti v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo gospodarske pobude, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje ne sodi ali kaznuje dvakrat. Omejitve teh pravic so v skladu s členom 52(1) Listine, ker so potrebne za izpolnitev ciljev splošnega interesa zaščite vlagateljev in celovitosti finančnih trgov, pri čemer so določeni tudi ustrezni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da se pravice omejijo le v obsegu, ki je potreben za izpolnitev teh ciljev, in z ukrepi, ki so sorazmerni s cilji, ki jih je treba izpolniti. o pomeni, da je treba sumljive posle prijaviti, da se zagotovi, da lahko pristojni organi odkrivajo in sankcionirajo zlorabo trga. Prepoved poskusov izvajanja tržne manipulacije je potrebna, da se pristojnim organom omogoči sankcioniranje takšnih poskusov, kadar imajo dokaze o načrtovanju tržne manipulacije, čeprav ni mogoče opredeliti učinka na tržne cene. Dostop do podatkov in zapisov telefonskih pogovorov je potreben za zagotovitev dokazov in sledi v preiskavah o morebitnem trgovanju z notranjimi informacijami ali tržni manipulaciji ter posledično za odkrivanje in sankcioniranje zlorabe trga. Pogoji, določeni s to uredbo, zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic. Ukrepi glede prijavljanja nepravilnosti so potrebni za olajšanje odkrivanja zlorabe trga ter zagotovitev zaščite prijavitelja nepravilnosti in prijavljene osebe, vključno z zaščito njunega zasebnega življenja, osebnih podatkov ter pravice do zaslišanja in učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Uvedba minimalnih skupnih pravil za upravne ukrepe, sankcije in denarne kazni je potrebna za zagotovitev primerljivega načina sankcioniranja primerljivih kršitev v zvezi z zlorabo trga in sorazmernosti naložene sankcije glede na kršitev. Ta uredba na noben način ne preprečuje državam članicam, da uporabijo svoja ustavna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih.

(40)       Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice, urejata Direktiva 95/46 in Uredba (ES) št. 45/2001. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov mora biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Direktivi 95/46/ES. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani ESMA mora biti v skladu s pravili o posredovanju osebnih podatkov, določenimi v Uredbi (ES) št. 45/2001.

(41)       Ta uredba ter delegirani akti, standardi in smernice, sprejeti v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Unije o konkurenci.

(42)       Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte. Delegirane akte je treba sprejeti zlasti v zvezi s pogoji za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge 1, pragovi za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije, pogoji za oblikovanje seznamov za trgovanje z notranjimi informacijami ter pragom in pogoji glede poslov vodilnih delavcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

▌

(44)       S tehničnimi standardi na področju finančnih storitev je treba zagotoviti enotne pogoje za zadeve, ki jih zajema ta uredba, po vsej Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih in osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji.

(45)       Komisija mora z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, in sicer v zvezi ureditvami in postopki za mesta trgovanja za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga ter sistemi in predlogami, ki jih morajo osebe uporabljati za odkrivanje sumljivih naročil in poslov ter poročanje o njih, in v zvezi s tehničnimi rešitvami za kategorije oseb, za objektivno predstavitev informacij, s katerimi se priporoča naložbena strategija, ter za razkritje posameznih interesov ali navedbe navzkrižij interesov. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki.

(46)       Komisija mora biti pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z uporabo izvedbenih aktov v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. ESMA mora biti zadolžena za pripravo izvedbenih tehničnih standardov, ki se predložijo Komisiji, v zvezi z razkritjem notranjih informacij javnosti, obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij ter obrazci in postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in ESMA.

(47)       Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja uredbe, in sicer preprečiti tržno zlorabo v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, ampak ga je zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

(48)       Ker določbe Direktive 2003/6/ES niso več ustrezne in zadostne, bi bilo treba navedeno direktivo razveljaviti [...]^[17]*. Zahteve in prepovedi iz te uredbe so tesno povezane z zahtevami in prepovedmi iz direktive [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov], zato bi se morale začeti uporabljati na datum začetka uporabe revidirane direktive o trgih finančnih instrumentov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE ISPLOŠNE DOLOČBE

Oddelek 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 1Vsebina

Ta uredba vzpostavlja skupen regulativni okvir za zlorabe trga za zagotovitev celovitosti finančnih trgov v Uniji ter povečanje zaščite vlagateljev in zaupanja v te trge.

Člen 2Področje uporabe

1.          Ta uredba se uporablja za:

             (a)    finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu;

             (b)    finančne instrumente, s katerimi se trguje v MTF ali OTF v vsaj eni državi članici;

             (c)    ravnanja ali posle, ki so povezani s finančnim instrumentom iz točke (a) ali (b), ne glede na to, ali se ravnanje ali posel dejansko izvede na organiziranem trgu, v MTF ali OTF;

             (d)    ravnanja ali posle, vključno s ponudbami v zvezi z dražbami pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

Brez poseganja v katero koli izmed posebnih določb v zvezi s ponudbami, predloženimi v okviru dražbe, se vse zahteve in prepovedi iz te uredbe v zvezi z naročili za trgovanje uporabljajo za tovrstne ponudbe.

2.          Člena 7 in 9 se uporabljata tudi za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, ki niso navedeni v odstavku 1(a) in (b), vendar je njihova vrednost povezana s finančnim instrumentom iz navedenega odstavka. To vključuje izvedene finančne instrumente za prenos kreditnega tveganja, ki so povezani s finančnim instrumentom iz odstavka 1, in finančne pogodbe na razlike, ki so povezane s takšnim finančnim instrumentom.

2a.        Členi 7 do 10 se uporabljajo tudi za obrestne mere, valute, referenčne vrednosti, medbančne obrestne mere, indekse in vrste finančnih instrumentov, vključno s pogodbami za izvedene finančne instrumente, tudi izvedene finančne instrumente, katerih vrednost je izpeljana iz vrednosti obrestnih mer, valut ali indeksov.

3.          Člena 8 in 10 se uporabljata za posle, naročila za trgovanje ali druga ravnanja v zvezi z:

             (a)    vrstami finančnih instrumentov, vključno s pogodbami na izvedene finančne instrumente ali izvedenimi finančnimi instrumenti za prenos kreditnega tveganja, kadar posel, naročilo ali ravnanje vpliva, verjetno bo vplivalo ali je namenjeno vplivanju na finančni instrument iz odstavka 1(a) in (b);

             (b)    blagovnimi promptnimi pogodbami, ki niso energetski proizvodi na debelo, kadar posel, naročilo ali ravnanje vpliva, verjetno bo vplivalo ali je namenjeno vplivanju na finančni instrument iz odstavka 1(a) in (b), ali

             (c)    vrstami finančnih instrumentov, vključno s pogodbami na izvedene finančne instrumente ali izvedenimi finančnimi instrumenti za prenos kreditnega tveganja, kadar posel, naročilo ali ravnanje vpliva, verjetno bo vplivalo ali je namenjeno vplivanju na blagovne promptne pogodbe.

             ▌

4.          Prepovedi in zahteve iz te uredbe veljajo za dejanja v zvezi z instrumenti iz odstavkov 1, 2 in 3, ki se izvajajo v Uniji ali zunaj nje.

4a.        ESMA objavi in vodi seznam instrumentov iz odstavka 1(a) in (b) in mest trgovanja, na katerih se z njimi trguje. Ta seznam ne omejuje področja uporabe te uredbe.

Oddelek 2

Izključitev iz področja uporabe

Člen 3Izvzetje programov odkupa in stabilizacije

1.          Prepovedi iz členov 9 in 10 te uredbe ne veljajo za trgovanje s finančnimi instrumenti v programih odkupa, če so vse podrobnosti programa razkrite in jih odobri pristojni organ pred začetkom trgovanja, se trgovanja prijavijo pristojnemu organu kot del programa odkupa in se pozneje razkrijejo javnosti ter se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene in obsega.

2.          Prepovedi iz členov 9 in 10 te uredbe ne veljajo ▌ za stabilizacijo finančnega instrumenta, če se stabilizacija izvaja omejeno časovno obdobje, so razkrite ustrezne informacije o stabilizaciji in jih pristojni organ odobri ter se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene.

2a.        Sam dostop do notranjih informacij, povezanih z drugo družbo, in uporaba teh informacij v zvezi z javno ponudbo za prevzem z namenom pridobitve nadzora nad to družbo ali predlaganje spojitve s to družbo ne štejejo za trgovanje na podlagi notranjih informacij.

2b.        Ker pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov obvezno vključuje predhodno odločitev osebe, ki izvaja eno ali več teh operacij, o pridobitvi ali odtujitvi, izvršitev pridobitve ali odtujitve sama po sebi ne šteje kot uporaba notranjih informacij.

3.          Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 31 opredeli cilje in sprejme ukrepe za določitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati programi odkupa in ukrepi za stabilizacijo, da bi bili deležni ugodnosti izjeme iz odstavkov 1 in 2, vključno s pogoji za trgovanje, omejitvami časa in obsega, obveznostma razkritja in poročanja ter cenovnimi pogoji.

3a.        ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati programi odkupa in ukrepi za stabilizacijo iz odstavkov 1 in 2, vključno s pogoji za trgovanje, omejitvami časa in obsega, obveznostmi razkritja in poročanja ter cenovnimi pogoji.

Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[18]* predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 4Izključitev dejavnosti na področjih denarne politike in upravljanja javnega dolga ter dejavnosti na področju podnebne politike

1.          Ta uredba se ne uporablja za posle ali naročila ▌, ki jih država članica, Evropski sistem centralnih bank, nacionalna centralna banka države članice, katero koli drugo ministrstvo, agencija ali pravna oseba s posebnim namenom listinjenja države članice ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu, izvaja pri vodenju denarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga, v primeru države članice, ki je zvezna država, pa tudi za posle, naročila ali ravnanja njene članice. Prav tako ne velja za posle, naročila ali ravnanja, ki jih izvaja Unija, pravna oseba s posebnim namenom listinjenja za več držav članic, Evropska investicijska banka, mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic ter katere cilj je aktivirati finančna sredstva in zagotoviti finančno pomoč svojim članicam, ki se soočajo z velikimi finančnimi težavami ali ji te grozijo, ali evropski instrument za finančno stabilnost.

1a.        Kdor uporablja izjeme, določene v tem členu, zagotovi, da obstajajo trdna notranja pravila za nadzor in omejevanje nasprotij interesov ter sistemi in nadzorni mehanizmi za preprečevanja tržnih zlorab s strani redno zaposlenih ali zunanjih pogodbenih delavcev.

Člen 4a

Sprejete tržne prakse

1.          Pristojni organi lahko uvedejo sprejeto tržno prakso na podlagi naslednjih meril:

(a)         raven preglednosti zadevne tržne prakse glede na celotni trg;

(b)         potreba po zaščiti delovanja tržnih sil in ustreznega medsebojnega vpliva ponudbe in povpraševanja;

(c)         stopnja, do katere ima zadevna tržna praksa vpliv na likvidnost in učinkovitost trga;

(d)         stopnja, do katere zadevna praksa upošteva mehanizme trgovanja zadevnega trga in omogoča udeležencem na trgu, da se pravilno in pravočasno odzovejo na nove tržne razmere, ki so nastale zaradi omenjene prakse;

(e)         tveganje, ki ga zadevna praksa predstavlja za celovitost neposredno ali posredno povezanih trgov, reguliranih ali nereguliranih, na katerih se trguje z zadevnim finančnim instrumentom v Uniji;

(f)         izid preiskav pristojnega organa ali drugega organa o zadevni tržni praksi, zlasti ali je zadevna tržna praksa prekršila pravila ali predpise, namenjene preprečevanju zlorabe trga, ali kodekse ravnanja, bodisi na zadevnem trgu bodisi na neposredno ali posredno povezanih trgih v Uniji;

(g)         strukturne značilnosti zadevnega trga, reguliranega ali nereguliranega, vrste finančnih instrumentov, s katerimi se trguje, in vrste udeležencev na trgu, vključno z obsegom udeležbe malih vlagateljev na zadevnem trgu.

2.          Pristojni organ pred uvedbo sprejete tržne prakse uradno obvestijo ESMA in druge pristojne organe o nameravani sprejeti tržni praksi ter predložijo podrobne podatke o oceni, izvedeni na podlagi meril iz odstavka 1. To uradno obvestilo je treba priglasiti najmanj 6 mesecev pred načrtovanim začetkom veljavnosti sprejete tržne prakse.

3.          ESMA v treh mesecih od prejema uradnega obvestila predloži zadevnemu pristojnemu organu mnenje, v katerem oceni združljivost vsake posamezne sprejete tržne prakse z zahtevami iz odstavka 1 in regulativnih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z odstavkom 4(b), ter preuči, ali bi sprejeta tržna praksa lahko ogrozila zaupanje v finančne trge Unije. Mnenje se objavi na spletni strani organa ESMA.

4.          Če pristojni organ uvede sprejeto tržno prakso, ki je v nasprotju z mnenjem ESMA, izdanem v skladu z odstavkom 3, v roku 24 ur od uveljavitve sprejete tržne prakse na svoji spletni strani objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za takšno ravnanje, vključno s tem, zakaj sprejeta tržna praksa ne ogroža zaupanja v trg.

5.          Da bi zagotovil dosledno uporabo tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki natančno določajo postopek za določitev sprejete tržne cene, opredeljene v odstavkih 2 in 3.

             Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[19]* predloži Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.          Pristojni organi redno pregledujejo tržne prakse, ki so jih dovolili, in pri tem zlasti upoštevajo znatne spremembe v okolju zadevnega trga, kot so spremembe trgovalnih pravil ali tržne infrastrukture.

7.          ESMA na svoji spletni strani objavi seznam sprejetih tržnih praks in v katerih državah članicah se uporabljajo.

8.          ESMA spremlja uporabo sprejete tržne prakse in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi na zadevnih trgih.

9.          Sprejeta tržna praksa, ki jo je pristojni organ odobril pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko v zadevnih državah članicah še naprej uporablja , če je bila ESMA o njej uradno obveščena v skladu z odstavkom 2. Pristojni organi predložijo organu ESMA sprejeto tržno prakso v treh mesecih po datumu, ko je Komisija sprejela regulativne tehnične standarde iz odstavka 5.

Oddelek 3

Opredelitve

Člen 5Opredelitev pojmov

1.          V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)         „finančni instrument“ pomeni vsak instrument v smislu člena 2(1)(8) uredbe [o trgih finančnih instrumentov];

(2)         „organizirani trg“ pomeni večstranski sistem v Uniji v smislu člena 2(1)(5) Uredbe (EU) št…./… [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(3)         „večstranski sistem trgovanja (MTF)“ pomeni večstranski sistem v Uniji v smislu člena 2(1)(6) Uredbe [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(4)         „organizirani trgovalni sistem (OTF)“ pomeni sistem ali instrument v Uniji v smislu člena 2(1)(7) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(4a)       „sprejeta tržna praksa“ pomeni prakso, ki se upravičeno pričakuje na enem ali več finančnih trgih in jo pristojni organ sprejme v skladu s členom 4a;

(4b)       „stabilizacija“ pomeni nakup ali ponudbo za nakup zadevnih finančnih instrumentov ali posel s povezanimi instrumenti, ki so jim enakovredni, s strani investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki se izvaja v okviru večje distribucije teh zadevnih vrednostnih papirjev izključno z namenom podpreti njihovo tržno ceno v vnaprej določenem obdobju zaradi pritiska na prodajo teh vrednostnih papirjev;

(5)         „mesto trgovanja“ pomeni sistem ali instrument v Uniji v smislu člena 2(1)(25) Uredbe (EU) št. .../... [uredba o trgih finančnih instrumentov];

(6)         „zagonski trg MSP“ pomeni MTF v Uniji v smislu člena 4(1)(11) Direktive .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov];

(7)         „pristojni organ“ pomeni pristojni organ, imenovan v skladu s členom 16;

(8)         „oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

(9)         „blago“ pomeni blago v smislu člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006[20];

(10)       „blagovna promptna pogodba“ pomeni vsako pogodbo za dobavo blaga, s katerim se trguje na promptnem trgu in ki se dostavi takoj ob poravnavi posla, vključno z vsemi pogodbami na izvedene finančne instrumente, ki jih je treba poravnati fizično;

(11)       „promptni trg“ pomeni vsak blagovni trg, na katerem se za blago plačuje v gotovini, blago pa se dostavi takoj ob poravnavi posla;

(12)       „program odkupa“ pomeni trgovanje z lastnimi delnicami v skladu s členi 19 do 24 Direktive Sveta 77/91/EGS[21];

(13)       „algoritemsko trgovanje“ pomeni trgovanje s finančnimi instrumenti z uporabo računalniških algoritmov v smislu člena 4(1)(30) Direktive .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov];

(14)       „pravica do emisije“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki (11) oddelka C Priloge I k Direktivi .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov];

(15)       „udeleženec na trgu s pravicami do emisije“ pomeni osebo, ki sklepa posle s pravicami do emisije, vključno z oddajo naročil za trgovanje;

(16)       „izdajatelj finančnega instrumenta“ pomeni izdajatelja v smislu člena 2(1)(h) Direktive 2003/71/ES[22];

▌

(18)       „energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kot je opredeljen v členu 2(4) Uredbe (EU) št. 1227/2011[23];

(19)       „nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, kot je opredeljen v členu 2(10) Uredbe (EU) št. 1227/2012;

(19a)     „podatki iz knjige naročil“ pomeni informacije, ki jih je treba zagotoviti v zvezi s posameznim naročilom, ki se pošlje na organizirani trg ali v MTF za namene vpisa v knjigo naročil, ki jo vodi in obnavlja upravljavec zadevnih organiziranega trga ali MTF;

(19b)     „finančni instrument“ pomeni vsak instrument v smislu člena 2(1)(15) Uredbe (ES) št. …/… [o trgih finančnih instrumentov];

(20)       „referenčna vrednost“ pomeni kateri koli objavljen podatek, indeks ali številčni podatek, na podlagi katerega se z uporabo formule ali drugače določi znesek, plačljiv pri finančnem instrumentu, vključno z medbančno obrestno mero, in sicer iz:

             (a)    cene ali vrednosti osnovnih finančnih instrumentov ali

             (b)    obrestne mere (dejanske ali ocenjene), ki se uporablja za obveznosti;

2.        Komisija je v skladu s členom 32 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki zadevajo ukrepe za določanje tehničnih elementov iz prvega odstavka, če je to primerno, v skladu z opredelitvami iz Uredbe (EU) št. … /2012 [uredba o trgih finančnih instrumentov] in Direktive 2012/…/EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov], da bi upoštevala:

(a)         tehnični razvoj na finančnih trgih;

(b)         seznam zlorab iz člena 34b(b).

Oddelek 4

Notranje informacije, trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija

Člen 6Notranje informacije

1.          V tej uredbi notranje informacije zajemajo naslednje vrste informacij:

             (a)    informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov ali na ceno z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

             (b)    v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali povezano blagovno promptno pogodbo ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb ali bi imeli učinek izkrivljanja na delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov za blago ali bi ovirale nadzor nad zadevnim trgom, in informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s pravnimi ali ureditvenimi določbami na ravni Unije ali na nacionalni ravni, pravili trga, pogodbami ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih;

             (c)    v primeru pravic do emisije ali finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih finančnih instrumentov ali cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov, in za katere se zahteva razkritje v skladu z zakonskimi ali regulativnimi določbami na ravni Unije ali na nacionalni ravni, tržnimi pravili, pogodbami ali običaji o ustreznih izvedenih finančnih instrumentih na blago ali promptnih trgih;

             (d)    v primeru oseb, zadolženih za izvršitev naročil, ki se nanašajo na finančne instrumente, tudi informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki jih je posredovala stranka, ki so povezane z odprtimi naročili stranke v zvezi s finančnimi instrumenti in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov, cene povezanih blagovnih promptnih pogodb in cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

             (e)    informacije, ki niso zajete v točkah (a), (b), (c) ali (d), se nanašajo na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov, in ki so, čeprav na splošno niso na voljo javnosti, take vrste, da bi bila zanje razumno potrebno naknadno razkritje in bi jih razumni vlagatelj, ki redno trguje na trgu in z zadevnim finančnim instrumentom ali zadevno povezano blagovno promptno pogodbo, če bi mu bile na voljo, obravnaval kot pomembne pri določanju pogojev izvršitve posla s finančnim instrumentom ali povezano blagovno promptno pogodbo in kakršno koli ravnanje zadevne osebe glede na take informacije najverjetneje obravnaval kot nespoštovanje standardov ravnanja, ki bi se pričakovali od nekoga v takem položaju do trga.

2.          Za namene uporabe odstavka 1 se šteje, da imajo informacije natančno določene lastnosti, če navajajo okoliščine, ki že obstajajo ali pa se jih lahko razumno pričakuje v prihodnosti, ali dogodek, ki je že nastopil ali pa se ga lahko razumno pričakuje v prihodnosti, in če so dovolj natančne, da omogočijo oblikovanje zaključkov o možnem vplivu teh okoliščin ali dogodka na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb, pravic do emisij ali na njih temelječih finančnih produktov na dražbi ▌.

3.          Za namene uporabe odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb, pravic do emisij ali na njih temelječih finančnih produktov na dražbi ▌, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.

3a.        Da se zagotovi dosledna uporaba odstavka 6(1)(c), ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli notranje informacije v zvezi s pravicami do emisije ali finančnimi produkti na dražbi, ki temeljijo na njih.

             ESMA po opravljenem javnem posvetovanju predloži Komisiji osnutek regulativnih tehničnih standardov do [...]^[24]*.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3b.        Da se zagotovi dosledna uporaba odstavka (1)(e) za različne tržne dejavnosti, ESMA izda smernice, ki so v pomoč pri določitvi ustreznih standardov ravnanja v zvezi z ustreznimi trgi.

Člen 7Trgovanje z notranjimi informacijami in nepravilno razkritje notranjih informacij

1.          V tej uredbi trgovanje z notranjimi informacijami pomeni, da oseba, ki ima notranje informacije, na podlagi teh informacij neposredno ali posredno za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo. Za trgovanje z notranjimi informacijami se šteje tudi uporaba notranjih informacij za preklic ali spremembo naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, preden je zadevna oseba imela notranje informacije.

2.          V tej uredbi poskus trgovanja z notranjimi informacijami pomeni, da oseba, ki ima notranje informacije, te informacije uporabi, da bi poskušala neposredno ali posredno za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobiti ali odtujiti finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo. Za poskus trgovanja z notranjimi informacijami se šteje tudi poskus za preklic ali spremembo, na podlagi notranjih informacij, naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, preden je zadevna oseba imela notranje informacije. Po tem členu poskus pridobitve ali odtujitve finančnih instrumentov pomeni kakršne koli potrebne ukrepe za vplivanje na posel ali za njegov preklic ali spremembo.

3.          V tej uredbi se šteje, da oseba poziva drugo osebo k trgovanju z notranjimi informacijami ali jo k temu napeljuje, če ima ta oseba notranje informacije in na podlagi teh informacij neposredno ali posredno poziva drugo osebo k pridobitvi ali odtujitvi finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, ali jo k pridobitvi ali odtujitvi napeljuje.

3a.        Uporaba ali posredovanje priporočil ali spodbud iz odstavka 3 pomeni trgovanje na podlagi notranjih informacij, kadar oseba, ki uporabi ali posreduje priporočilo ali spodbudo, ve ali bi morala vedeti, da ta temelji na notranjih informacijah.

3b.        V tej uredbi se šteje, da oseba poziva drugo osebo k trgovanju z notranjimi informacijami ali jo k temu napeljuje, če ima ta oseba notranje informacije in na podlagi teh informacij neposredno ali posredno poziva drugo osebo k pridobitvi ali odtujitvi finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, ne da bi tej osebi razkrila notranje informacije, ali jo k pridobitvi ali odtujitvi napeljuje.

4.          V tej uredbi nedovoljeno razkritje notranjih informacij pomeni, da oseba, ki ima notranje informacije, te informacije razkrije kateri koli drugi osebi, razen kadar je razkritje del običajnega izpolnjevanja obveznosti v okviru službenih nalog ali poklica.

5.          Odstavki 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo za vsako osebo, ki ima notranje informacije, ker:

             (a)    je članica upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa izdajatelja;

             (b)    ima delež v izdajateljevem kapitalu;

             (c)    ima dostop do informacij pri opravljanju dolžnosti v okviru službenih nalog ali poklica;

             (d)    je vpletena v nezakonite dejavnosti.

             Odstavki 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo tudi za vse notranje informacije, ki jih oseba pridobi v okoliščinah, ki niso navedene v točkah (a) do (d), in za katere ve ali bi morala vedeti, da so notranje informacije.

6.          Kadar je oseba iz odstavkov 1 in 2 pravna oseba, se določbe navedenih odstavkov uporabljajo tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločitvi o pridobitvi ali odtujitvi ali poskusu pridobitve ali odtujitve za račun zadevne pravne osebe ali vplivajo na takšno odločitev.

7.          Kadar je oseba iz odstavka 1 pravna oseba, se določbe navedenega odstavka ne uporabljajo za posel te pravne osebe, če:

(a)    ta oseba ni spodbujala fizične osebe, ki je sprejela odločitev v njenem imenu za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se informacije nanašajo, niti ji tega ni priporočila ali kako drugače vplivala nanjo, in

(b)    je ta oseba vzpostavila, izvajala in ohranjala ustrezno in učinkovito notranjo ureditev in postopke, da bi zagotovila, da niti fizične osebe iz pododstavka (a) niti nobena druga fizična oseba, ki bi lahko vplivala na odločitev za pridobitev ali odtujitev teh instrumentov, ni imela notranjih informacij iz točke (a).

8.          Ta člen se ne uporablja za posle, ki se izvajajo za izpolnitev obveznosti, nastalih zaradi pridobitve ali odtujitve finančnih instrumentov, kadar ta obveznost izhaja iz sklenjenega dogovora, ali za izpolnitev pravne ali regulativne obveznosti, ki je nastala, preden je ta oseba imela notranje informacije.

9.          Kar zadeva dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, prepoved iz odstavka 1 velja tudi za uporabo notranjih informacij pri oddaji, spremembi ali umiku ponudbe za račun osebe, ki ima notranje informacije, ali za račun tretje osebe.

9a.        Za osebo, ki ima notranje informacije, se šteje, da teh informacij ni uporabila in s tem ni zagrešila trgovanja na njihovi podlagi, če:

(a)   deluje kot vzdrževalec trga ali kot oseba, ki je pooblaščena, da nastopa kot nasprotna stranka, in je pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, narejena zakonito med opravljanjem njenih običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti, ali

(b)    če je pooblaščena za izvrševanje naročil za tretje strani in je pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se naročilo nanaša, narejena zakonito med opravljanjem njenih običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti.

Člen 8Tržna manipulacija

1.          V tej uredbi tržna manipulacija zajema naslednje dejavnosti:

             (a)    sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki:

                      -       daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene ali ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe, povpraševanja po njej ali njene cene ali

                      -       zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb;

             (b)    sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali druga dejavnost ali ravnanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na ceno enega ali več finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb, pri čemer se uporabljajo navidezna sredstva ali kakršna koli druga oblika zavajanja ali zvijače;

(c)    razširjanje informacij prek sredstev javnega obveščanja, vključno z internetom, ali drugih sredstev, ki ima ali bi lahko imelo posledice iz pododstavka (a), kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče ali

             (d)    širjenje lažnih ali zavajajočih informacij, zagotavljanje lažnih ali zavajajočih vhodnih podatkov ali drugo ravnanje v zvezi z referenčnimi vrednostmi, pri katerem se ustvarja lažna ali zavajajoča predstava ali se k taki predstavi poziva.

Kadar se informacije razširjajo v novinarske namene iz točke (c) prvega pododstavka, se takšno razširjanje informacij oceni ob upoštevanju pravil, ki urejajo svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih sredstvih javnega obveščanja, pa tudi pravilnikov ali kodeksov, ki urejajo novinarski poklic, razen če:

                      -       imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij ali

                       -       je namen razkritja ali razširjanja zavajanje trga glede ponudbe finančnih instrumentov, povpraševanja po njih ali njihove cene.

2.          V tej uredbi poskus tržne manipulacije zajema naslednje, najsi ima želeni neto učinek ali ne:

(a)    poskus sklenitve posla, poskus oddaje naročila za trgovanje ali poskus katerega koli ravnanja, kot je opredeljeno v odstavku 1(a) ali (b), ali

(b)    poskus razširjanja informacij, kot je opredeljeno v odstavku 1(c).

2a.        Za namene tega člena poskus pomeni sprejetje vsakega ukrepa, ki je potreben za vplivanje na katero od dejavnosti iz odstavka 2(a) in (b).

3.          Za tržno manipulacijo ali poskus tržne manipulacije se med drugim štejejo naslednja ravnanja:

             (a)    ravnanje osebe ali oseb, ki sodelujejo, da bi zagotovile prevladujoči položaj ali drugo nad ponudbo finančnega instrumenta ali povpraševanjem po njem ali ponudbo povezanih blagovnih promptnih pogodb ali povpraševanjem po njih, ki posredno ali neposredno vpliva ali bi utegnilo vplivati na določanje nakupnih ali prodajnih cen ali ustvarjanje drugih nepoštenih pogojev trgovanja ali določanje nenormalnih ali umetnih cen;

             (b)    nakup ali prodaja finančnih instrumentov na kateri koli stopnji trgovalnega obdobja trga, katere posledica ali namen je ali bi lahko bil zavajanje vlagateljev, ki delujejo na podlagi prikazanih cen, vključno z zaključnimi;

             (c)    oddajanje naročil na mesto trgovanja, vključno z njihovim preklicem ali spremembo, večinoma v kratkem obdobju, z uporabo katerega koli razpoložljivega sredstva trgovanja, vključno z elektronskimi sredstvi in strategijami visokofrekvenčnega trgovanja, kot so opredeljene v Direktivi .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov], kar sestavlja vsaj eno od naslednjega:

                      -       oviranje ali upočasnitev delovanja trgovalnega sistema mesta trgovanja ali verjetnost, da bo do tega prišlo;

                      -       oteževanje prepoznavanja pristnih naročil v trgovalnem sistemu mesta trgovanja ali verjetnost, da bo do tega prišlo, zlasti z oddajanjem naročil, ki privedejo do preobremenitve ali destabilizacije knjige naročil; ali

                      -       ustvarjanje napačnega ali zavajajočega vtisa glede ponudbe ali cene finančnega instrumenta in povpraševanja po njem, zlasti z oddajanjem naročil za začetek ali utrditev trenda ali ravnanje na način, da bo tak vtis verjetneje nastal;

             (d)    izkoriščanje občasnega ali rednega dostopa do tradicionalnih ali elektronskih sredstev javnega obveščanja za sporočanje mnenja o finančnem instrumentu ali povezani blagovni promptni pogodbi (ali posredno o njenem izdajatelju), če so bile predhodno pridobljene pozicije v tem finančnem instrumentu ali povezani blagovni promptni pogodbi, z namenom, da na podlagi vpliva izraženega mnenja na ceno tega instrumenta ali povezane blagovne promptne pogodbe ▌pozneje nastane korist, pri čemer javnosti hkrati ni bilo pravilno in učinkovito razkrito to navzkrižje interesov;

             (e)    nakup ali prodaja pravic do emisije ali z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov na sekundarnem trgu pred dražbo, ki se izvaja v skladu z Uredbo št. 1031/2010, posledica česar je določitev končne cene finančnih produktov na dražbi na nenormalni ali umetni ravni ali zavajanje ponudnikov, ki licitirajo na dražbah.

4.          Za namene uporabe odstavka 1(a) in (b) ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 3 Priloga I opredeljuje neizčrpne kazalnike v zvezi z uporabo fiktivnih sredstev ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače in neizčrpne kazalnike v zvezi z napačnimi ali zavajajočimi signali in zagotavljanjem cene.

4a.        Mesta trgovanja morajo poskrbeti, da imajo ureditev, kot je navedeno v členu 59 Direktive …/… [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov], da se zagotovi, da osebe, ki sodelujejo, ne morejo pridobiti prevladujočega položaja nad ponudbo ali povpraševanjem po finančnem instrumentu ali nad ponudbo ali povpraševanjem po povezanih blagovnih promptnih pogodbah, ki posredno ali neposredno vplivajo na določanje nakupnih ali prodajnih cen ali ustvarjanje drugih nepoštenih pogojev trgovanja.

4b.        Da bi zagotovili urejene trge, udeleženci na trgu razkrijejo dodatne informacije mestu trgovanja in pristojnemu organu, da bodo ti laže ugotavljali zlorabe in opravili preiskavo.

             Te informacije vsebujejo naslednje:

             (a)    kdo stoji za naročilom,

             (b)    ali je bilo naročilo izvršeno ročno ali elektronsko in

             (c)    katera strategija je bila uporabljena pri izvršitvi.

5.          ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih natančno opredeli kazalnike iz Priloge I, da se pojasnijo njihovi elementi in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih.

             Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[25]* predloži Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 2

TRGOVANJE Z NOTRANJIMI INFORMACIJAMI IN TRŽNA MANIPULACIJA

Člen 9

Prepoved trgovanja z notranjimi informacijami in nepravilnega razkritja notranjih informacij

Oseba:

(a)         ne trguje ali poskuša trgovati na podlagi notranjih informacij;

(b)         ne poziva ali napeljuje druge osebe k trgovanju z notranjimi informacijami ali

(c)         ne razkriva notranjih informacij nepravilno.

Člen 10Prepoved tržne manipulacije

Oseba ne izvaja tržne manipulacije niti ne poskuša izvajati tržne manipulacije.

Člen 10aZlorabe pri oddaji naročil

1.          Vsakdo, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, mora imeti pravila za preprečitev zlorab pri oddaji naročil v skladu s členom 51(5) Direktive …/… [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov], na primer da naloži višje pristojbine udeležencem za posredovana naročila, ki so naknadno preklicana, nižje pa za izvršena naročila, ali da naloži višje pristojbine udeležencem, ki imajo visok delež preklicanih naročil v primerjavi z izvršenimi naročili, in udeležencem, ki izvajajo strategijo visokofrekvenčnega trgovanja, saj se s tem odraža dodatno breme za zmogljivosti sistema. Vsakdo, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, more svoje pristojbine za preklicana naročila prilagajati glede na dolžino obdobja, v katerem je naročilo veljalo, in pristojbine prilagoditi posameznemu finančnemu instrumentu, za katerega se uporabljajo.

2.          Vsakdo, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, mora pristojne organe obvezno obvestiti o sistematičnih in ponavljajočih se kršitvah teh pravil, da ti v skladu s to uredbo sprejmejo ustrezne ukrepe.

3.          V skladu z določbami člena 17 Direktive …/… …/… [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] velja za zlorabo vsako delovanje podjetja, ki izvaja algoritemsko trgovanje, vendar svojemu pristojnemu organu ne sporoči bistvene postavke ali bistvene spremembe delovanja algoritma ali strategije algoritemskega trgovanja ter s tem škodljivo vpliva na trg, pri čemer se v celoti uporablja ta uredba.

4.          Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 v zvezi z zahtevami iz tega člena, zlasti:

(a)         da strukture pristojbin ne bi spodbujale neurejenih pogojev trgovanja ali zlorabe trga;

(b)         da se opredeli delež preklicanih naročil v primerjavi z izvršenimi, naveden v odstavku 1;

(c)         za zagotovitev, da sistemi za algoritemsko ali visokofrekvenčno trgovanje ne bi mogli povzročiti neurejenih pogojev za trgovanje na trgu ali prispevati k njihovemu nastanku.

Člen 11Preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga

1.          Vsaka oseba, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja ali trguje na prostem trgu, v skladu s [členoma 31 in 56] Direktive [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] sprejme in vzdržuje učinkovito ureditev in postopke za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga.

1a.        Vsakdo, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, sprejme ter vzdržuje učinkovito ureditev in postopke za izmenjavo informacij z drugimi upravljavci mest trgovanja z znatno likvidnostjo v istih ali tesno povezanih instrumentih, in sicer zaradi preprečevanja in odkrivanja zlorabe trga na teh mestih trgovanja.

2.          Vsaka oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle s finančnimi instrumenti ali jih izvaja, ima vzpostavljene učinkovito ureditev in postopke za odkrivanje naročil in poslov, ki bi lahko pomenili trgovanje na podlagi notranjih informacij, tržno manipulacijo ali poskus tržne manipulacije ali trgovanja z notranjimi informacijami, ter poročanje o njih. Če ta oseba upravičeno sumi, da bi lahko oddano naročilo ali izveden posel s finančnimi instrumenti na mestu trgovanja ali zunaj njega pomenil trgovanje z notranjimi informacijami, tržno manipulacijo ali poskus tržne manipulacije ali trgovanja z notranjimi informacijami, o tem takoj uradno obvesti pristojni organ.

2a.        ESMA in nacionalni pristojni organ zagotovita enega ali več varnih komunikacijskih kanalov za obveščanje o zlorabi trga. Ti kanali zagotavljajo, da identiteto oseb, ki posredujejo informacije, pozna le ESMA ali nacionalni pristojni organ.

2b.        Vsak posameznik s seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki odkrije dejavnosti, pri katerih bi utegnilo iti za trgovanje na podlagi notranjih informacij, tržno manipulacijo oziroma poskus tržne manipulacije ali trgovanja na podlagi notranjih informacij, te informacije sporoči po kanalih iz odstavkov 2 in 2a.

2c.         Uradno obvestilo v dobri veri pristojnemu organu iz členov 7 do 10 ne pomeni kršenja omejitev glede razkritja informacij, ki jo nalaga pogodba ali zakonska, uredbena ali upravna določba, in osebe zaradi uradnega obvestila ne nosijo nikakršne odgovornosti.

2d.        Oseba, ki namerava poslovno z enim ali več investitorji izvesti raziskave za namene določitve pogojev morebitne prihodnje obsežne distribucije ali odkupa vrednostnih papirjev, pri čemer deluje na zahtevo izdajatelja ali prodajalca, vzdržuje ustrezen register teh raziskav.

             Če pri tem investitorju posreduje notranje informacije, pred poizvedbo pridobi njegova privolitev za seznanitev s tovrstnimi informacijami.

3.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)         ustrezna ureditev in postopki, v okviru katerih osebe izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1; 

(b)         sistemi in predloge uradnega obvestila, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavka, in

(c)         vrsta raziskav, ki naj bi se izvajale v sklopu morebitne prihodnje obsežne distribucije ali odkupa vrednostnih papirjev v imenu izdajalca ali prodajalca, ter predpisi o registrih, ki so skladni z zahtevami iz odstavka 2d.

             Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[26]*[27]* predloži Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 3

ZAHTEVE GLEDE RAZKRITJA

Člen 12Razkritje notranjih informacij javnosti

1.          Izdajatelj finančnega instrumenta notranje informacije čim prej sporoči javnosti in pristojnim organom, pri čemer vse notranje informacije, ki jih mora razkriti javnosti, za ustrezno obdobje objavi na svoji spletni strani.

2.          Udeleženec na trgu s pravicami do emisije javno, učinkovito in pravočasno razkrije notranje informacije o pravicah do emisije, ki jih ima v zvezi s svojimi dejavnostmi, vključno z letalskimi dejavnostmi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ali napravami v smislu člena 3(e) iste direktive, ki jih ima zadevni udeleženec, nadrejeno podjetje ali povezano podjetje v lasti, jih nadzoruje ali za delovanje katerih je v celoti ali delno odgovorno. V primeru naprav razkritje vključuje pomembne informacije o zmogljivosti in uporabi naprav, vključno z načrtovano ali nenačrtovano nerazpoložljivostjo teh naprav.

             Prvi pododstavek se ne uporablja za udeleženca na trgu s pravicami do emisije, če emisije iz naprav ali letalskih dejavnosti, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali je zanje odgovoren, v predhodnem letu niso presegle najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida in med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivna vhodna toplotna moč ni presegla najnižjega praga.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 v zvezi z ukrepi, s katerimi se spremenita najnižji prag ekvivalenta ogljikovega dioksida in najnižji prag nazivne vhodne toplotne moči za namene uporabe izvzetja iz drugega pododstavka. Pri sprejemanju delegiranega akta iz tega pododstavka Komisija oceni, ali sprememba najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida ali najnižjega praga nazivne vhodne toplotne moči ustreza potrebam, ki izvirajo iz novega tehnološkega in tržnega razvoja.

3.          Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za informacije, ki so notranje informacije le v smislu člena 6(1)(e).

4.          Brez poseganja v odstavek 5 lahko izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij iz odstavka 1 javnosti, da ne bi ogrozil svojih pravno upravičenih interesov, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

             (a)    ni verjetno, da bi opustitev zavajala javnost;

             (b)    izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije lahko zagotovi zaupnost teh informacij.

             Če namerava izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije odložiti razkritje notranjih informacij na podlagi tega odstavka, o svoji nameri obvesti pristojni organ in mu zagotovi zadostne informacije, s katerimi utemelji nujnost odložitve v skladu z merili iz odstavka 5. Če pristojni organ zavrne zahtevo za odložitev v skladu z odstavkom 5, se informacija razkrije takoj po prejetju sporočila o zavrnitvi. To obvestilo pristojnim organom nikakor ne preprečuje, da predpišejo kazen za kršitev te uredbe.

5.          Pristojni organ lahko izdajatelju finančnega instrumenta ali udeležencu na trgu pravic do emisij dovoli odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

             (a)    te notranje informacije so sistemsko pomembne;

             (b)    odložitev razkritja informacij je v javnem interesu;

             (c)    mogoče je zagotoviti zaupnost teh informacij.

             Pristojni organ po možnosti obvešča ESMA o dogodkih v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

             Odločitev o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja se sporoči v pisni obliki. Pristojni organ zagotovi, da se razkritje odloži le za obdobje, ki je potrebno v okviru javnega interesa.

             Pristojni organ vsaj enkrat tedensko oceni, ali je odložitev še primerna, pri čemer dovoljenje takoj prekliče, če ni več izpolnjen kateri od pogojev iz točke (a), (b) ali (c).

6.          Kadar izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), ali oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, pri običajnem izpolnjevanju obveznosti v okviru službenih nalog ali poklica, kot je določeno v členu 7(4), tretji osebi razkrije notranje informacije, mora te informacije pri namernem razkritju istočasno, pri nenamernem razkritju pa čim prej v celoti in učinkovito razkriti javnosti. Ta odstavek se ne uporablja, če je oseba, ki prejme informacije, po dolžnosti zavezana k zaupnosti, zaradi česar zadevnih informacij dejansko ne sme razkriti tretjim osebam, ne glede na to, ali ta dolžnost temelji na zakonu, predpisih, statutu ali pogodbi.

7.          Notranje informacije, ki se nanašajo na izdajatelje finančnih instrumentov, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu malih in srednjih podjetij, se lahko namesto na spletni strani izdajatelja objavijo na spletni strani mesta trgovanja, če mesto trgovanja izdajateljem na trgu zagotovi to možnost. V tem primeru se šteje, da je izdajatelj izpolnil obveznost iz odstavka 1.

8.          Ta člen se ne uporablja za izdajatelje, ki niso zahtevali ali odobrili uvrstitve svojih finančnih instrumentov v trgovanje na organiziranem trgu v državi članici ali, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v MTF ali OTF, niso zahtevali ali odobrili trgovanja z njihovimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF v državi članici.

9.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo pogoji za:

             –       ustrezno razkritje notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 1, 6 in 7;

             –       odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 4 in 5.

             Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[28]* predloži Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij

1.          Izdajatelji finančnih instrumentov ali udeleženci na trgu s pravicami do emisije, ki niso izvzeti na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), in osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun:

             (a)    sestavijo seznam vseh oseb, ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače in imajo dostop do notranjih informacij;

             (b)    seznam redno posodabljajo ter

             (c)    seznam na zahtevo čim prej posredujejo pristojnemu organu.

1a.        Izdajatelji iz odstavka 1 in osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun, pri oblikovanju teh seznamov zagotovijo, da vse osebe s teh seznamov sprejmejo s tem povezane pravne in regulativne dolžnosti ter da so seznanjene s predpisanimi sankcijami za zlorabo ali nepravilno širjenje takšnih informacij.

▌

4.          ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi informacije o identiteti oseb, ki jih je treba vključiti na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavka 1, in razlogi za njihovo vključitev, ter opredeli pogoje, pod katerimi izdajatelji finančnega instrumenta ali udeleženci na trgu s pravicami do emisije ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu, pripravijo tak seznam, vključno s pogoji, pod katerimi je treba te sezname posodabljati, obdobjem, v katerem jih je treba hraniti, in odgovornostmi oseb na teh seznamih. Za mala in srednja podjetja ESMA pripravi sorazmerne in poenostavljene regulativne tehnične standarde, da se zmanjšajo upravne obremenitve za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskih trgih malih in srednjih podjetij.

          Organ ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[29]* predloži Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.          Ta člen se uporablja tudi za vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražb za dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

6.          ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev natančne oblike seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in oblike za posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz tega člena.

          ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...]*.

          Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14Posli vodilnih delavcev

1.          Osebe, ki pri izdajatelju finančnih instrumentov ali udeležencu na trgu s pravicami do emisije opravljajo poslovodne naloge in niso izvzete na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), ter osebe, ki so z njimi tesno povezane, zagotovijo objavo informacij o obstoju poslov, ki so se opravili za njihov račun, v zvezi z delnicami tega izdajatelja, izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani, ali pravicami do emisije. Te osebe zagotovijo, da se te informacije objavijo v dveh delovnih dneh po dnevu izvedbe posla.

2.          Za namene odstavka 1 posli, ki jih je treba objaviti, vključujejo:

             (a)    zastave ali posojanje finančnih instrumentov s strani osebe iz odstavka 1 ali v njenem imenu;

             (b)    posle, ki jih sklepa upravljavec portfelja ali druga oseba v imenu osebe iz odstavka 1, tudi kadar ta upravljavec ali druga oseba izvaja diskrecijsko pravico.

▌

4.          Ta člen se uporablja tudi za vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražb za dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

4a.        Oseba, ki pri izdajatelju finančnih instrumentov opravlja poslovodne naloge, ne opravlja transakcij za svoj račun v zvezi z delnicami tega izdajatelja ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani zunaj trgovalnega okna.

▌

6.          Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za opredelitev:

(a)    poklicnih funkcij oseb, za katere se šteje, da opravljajo poslovodne naloge iz odstavka 1,

(b)    vrst povezav, vključno s sorodstvenimi ter civilnopravnimi in pogodbenimi razmerji, ki predstavljajo tesne medosebne povezave,

▌

(c)    ureditev in pogojev za uporabo trgovalnih oken v skladu z odstavkom 4a, zlasti pa začetek in konec takih trgovalnih oken ter pogojev, povezanih s posedovanjem cenovno občutljivih informacij, povezanih s prepovedjo trgovanja zunaj trgovalnih oken.

          ESMA Komisiji tehnično svetuje, preden se oblikujejo delegirani akti iz prvega pododstavka.

6a.         ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli značilnosti poslov iz odstavka 2, na podlagi katerih nastane navedena obveznost, ter informacije, ki jih je treba objaviti v skladu z odstavkom 1, in način njihove objave. ESMA lahko pri oblikovanju teh osnutkov po potrebi določi prag ali obseg poslov iz odstavka 2, na podlagi katerih nastane navedena obveznost in ki se lahko razlikujejo glede na kategorijo zadevne osebe.

             ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […]^[30]* predloži Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6b.        Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, lahko ESMA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s formatom [predlogo], v katerem se objavijo informacije iz odstavka 1.

             ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...]*.

             Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 15Naložbena priporočila in statistika

1.          Osebe, ki ustvarjajo ali razširjajo informacije, v katerih priporočajo ali predlagajo naložbeno strategijo in ki so namenjene distribucijskim potem ali javnosti, s potrebno skrbnostjo zagotovijo, da so informacije objektivno predstavljene in da se razkrijejo njihovi interesi ali navedejo navzkrižja interesov v zvezi s finančnimi instrumenti, na katere se informacije nanašajo.

1a.        Kadar osebe iz odstavka 1 poslujejo za svoj lastni račun z instrumenti, za katere zagotovijo svetovanje iz odstavka 1, lahko pristojni organi od teh oseb in po potrebi od drugih pristojnih organov zahtevajo informacije, na podlagi katerih lahko ugotovijo, ali je svetovanje v skladu z zahtevami iz odstavka 1.

2.          Javne ustanove, ki razširjajo statistične podatke, ki lahko znatno vplivajo na finančne trge, te podatke razširjajo na objektiven in pregleden način.

3.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tehnične rešitve za različne kategorije oseb iz odstavka 1, za objektivno predstavitev informacij, s katerimi se priporoča ali predlaga naložbena strategija, ter za razkritje posameznih interesov ali navedbe navzkrižij interesov.

             ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do […]^[31]*.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 15a

  Razkritje ali razširjanje informacij v sredstvih javnega obveščanja

Kadar se informacije objavijo ali razširjajo v novinarske namene, se to oceni ob upoštevanju pravil, ki urejajo svobodo izražanja ter svobodo in pluralnost medijev, in strokovnih novinarskih pravil ali kodeksov, razen če:

(a)    imajo osebe, ki razkrijejo ali razširjajo te informacije, ali z njimi tesno povezane osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razkritja teh informacij, ali

(b)    je namen razkritja ali razširjanja zavajanje trga glede ponudbe finančnih instrumentov, povpraševanja po njih ali njihove cene.

POGLAVJE 4

ESMA IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 16

Pristojni organi

Vsaka država članica brez poseganja v pristojnosti sodnih organov določi en pristojni upravni organ za namene te uredbe in mu zagotovi zadostna sredstva, da lahko izpolnjuje svoja pooblastila, določena v tej uredbi. Pristojni organ zagotavlja, da se na njegovem ozemlju uporabljajo določbe te uredbe za vsa dejanja, ki se izvajajo na njegovem ozemlju, ter dejanja, ki se izvajajo v tujini in so povezana z instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na tem trgu ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, ki deluje na njegovem ozemlju. Države članice o tem obvestijo Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic.

Člen 17Pooblastila pristojnih organov

1.          Pristojni organi svoje funkcije izvajajo na katerega od naslednjih načinov:

(a)    neposredno;

(b)    v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;

(c)    na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na te organe ali tržna podjetja;

(d)    z zahtevkom na pristojne sodne organe.

2.          Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje obveznosti na podlagi te uredbe, imajo v skladu z nacionalno zakonodajo in pooblastili vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

(a)    imajo dostop do kateregakoli dokumenta v katerikoli obliki in prejem ali izdelavo njegove kopije;

(b)    lahko zahtevajo informacije od vseh oseb, tudi od oseb, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih poslov, in njihovih naročnikov, ter lahko po potrebi te osebe povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

(c)    v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago lahko zahtevajo informacije od udeležencev na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami, pridobivajo poročila o poslih in imajo neposreden dostop do sistemov trgovanja;

(d)    lahko opravljajo inšpekcijske preglede na krajih, ki niso zasebni prostori, s predhodno najavo ali brez nje;

(e)    po pridobitvi predhodnega dovoljenja s strani sodnega organa zadevne države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in na podlagi utemeljenega suma, da so lahko dokumenti, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba ali Direktiva …/…/EU [nova direktiva o zlorabi trga], lahko vstopijo v zasebne prostore zaradi zasega dokumentov v katerikoli obliki;

(ea)  lahko predložijo zadevo v kazenski pregon;

(f)     lahko v skladu z [novo direktivo o trgih finančnih instrumentov] zahtevajo obstoječe zapise telefonskih pogovorov, elektronskih komunikacij in zapise podatkov ▌, ki jih ima investicijsko podjetje;

(fa)   lahko zahtevajo obstoječe zapise telefonskih pogovorov in zapise o podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, če utegnejo biti ti zapisi pomembni za dokazovanje trgovanja na podlagi notranjih informacij ali tržne manipulacije, s katerima se krši ta uredba ali Direktiva …/…/EU [nova direktiva o zlorabi trga];

         zapisi iz te točke ne vključujejo vsebine govornega sporazumevanja prek telefona, razen če se pridobi ustrezno dovoljenje sodnega organa;

(fb)   lahko zahtevajo zamrznitev in/ali zaseg premoženja;

(fc)   lahko zaustavijo trgovanje z zadevnimi finančnimi instrumenti;

(fd)   lahko zahtevajo začasno prenehanje vseh dejavnosti, ki so v nasprotju z določbami te uredbe.

2a.        Organi pregona lahko naloge iz točk (e), (f) in (fa) opravljajo v sodelovanju z nadzornimi organi in v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.          Pristojni organi nadzorna in preiskovalna pooblastila iz odstavka 2 izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo. Pristojni organi ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od osebe, ki je povezana s preiskovano osebo.

4.          Obdelava osebnih podatkov, zbranih pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil na podlagi tega člena, se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.

5.          Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

Člen 17a

Medtržni nadzor nad knjigami naročil

1.          Za vse finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali v MTF, ima pristojni organ države članice, povezan z mestom trgovanja, kjer je bil finančni instrument prvič sprejet v trgovanje, pooblastilo, da izvaja medtržni nadzor nad tržno zlorabo, ki se izvaja prek dejavnosti v knjigah naročil.

V skladu s členom 71(1) [nove direktive o finančnih instrumentih] bi morali pristojni organi prenesti naloge nadzora na tretje strani.

2.          Upravljavci mest trgovanja pristojnemu organu zadevne države članice zagotovijo podatke iz knjige naročil v zvezi s finančnimi instrumenti, s katerimi se aktivno trguje na zadevnem organiziranem trgu ali v MTF.

Če pristojni organ ni pristojni organ iz odstavka 1, sprejme potrebno ureditev za konsolidacijo in posredovanje ustreznih podatkov iz knjige naročil pristojnim organom iz odstavka 1.

V vsakem primeru pristojni organ domače države članice organiziranega trga ali MTF ostane dogovoren za zagotavljanje, da organizirani trgi in MTF pod njegovim nadzorom sporočajo naročila v skladu s standardi, ki veljajo za podatke.

3.          Podatki iz knjige naročil iz odstavka 2 so jasni, točni in ustrezno podrobno razčlenjeni, da pristojnim organom omogočajo izvajanje medtržnega nadzora v skladu z odstavkom 1. Ti podatki obsegajo:

(a)         identifikacijsko kodo člana, ki je posredoval naročilo organiziranemu trgu ali MTF;

(b)         identifikacijo finančnega instrumenta;

(c)         datum in čas (do milisekunde), ko je bilo naročilo posredovano organiziranemu trgu ali MTF;

(d)         značilnosti naročila, vključno z zlasti:

– kazalcem nakupa/prodaje;

– začetno in preostalo/še odprto količino (pri čemer se upoštevajo morebitne delne izvedbe ali dogodki, ki vplivajo na naročilo), tako prikazano kot skrito;

– vrsto naročila (npr. tržno, omejeno ali zaustavitveno naročilo);

– mejno ceno (če se uporablja);

– obdobjem veljavnosti, kot ga opredeli udeleženec na trgu (npr. konec dneva, veljavno do preklica, določeni datumi in čas, naslednji zaključek trgovanja);

– vsemi pogoji za izvedbo naročila (npr. minimalno izvršljivo količino, zaustavitveno ceno);

(e)         datum in čas (do milisekunde) vseh dogodkov, ki vplivajo na te značilnosti;

(f)         vrsto dogodka, zaradi katerega so se spremenile te značilnosti (npr. sprememba značilnosti udeleženca na trgu, preklic, delna (ali popolna) izvedba, prekinitev trga, zaustavitveni prag);

(g)         identifikacijsko kodo naročila;

(h)        ali je naročilo vložil član trga (ali organiziranega trga ali po možnosti MTF) na lasten račun (glavna funkcija) ali v imenu tretje strani (funkcija agenta).

Te informacije se zagotovijo za vsako značilno obdobje veljavnosti naročila, opredeljeno kot obdobje, v katerem ostanejo značilnosti, naštete v točki (d), enake in nanje ne vpliva noben dogodek. Zaradi nedvoumnosti obsega ta informacija za vsako značilno obdobje veljavnosti datum/čas začetka (do milisekunde), datum/čas konca (do milisekunde) in vrste dogodka, ki je povzročil njegov zaključek.

4.        Pristojni organ iz odstavka 1 da na razpolago podatke iz knjige naročil vsem drugim pristojnim organom na njihovo zahtevo.

5.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobno opredeli:

(a)         seznam finančnih instrumentov, ki bi jih bilo treba medtržno nadzorovati, podrobnosti in tehnične specifikacije za podatke iz knjige naročil ter kako pogosto je treba te podatke zagotoviti;

(b)         kdaj lahko drugi pristojni organi v skladu z odstavkom 4 zahtevajo podatke iz knjige naročil od pristojnega organa v državi članici mesta trgovanja, kjer je bil izdajatelj prvič sprejet v trgovanje;

(c)         obdelavo podatkov glede na naloge tretjih strani in glede na sankcije, če tretje osebe te podatke zlorabijo.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do ...* predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.        ESMA do …^[32]*[33]* pripravi poročilo, v katerem oceni delovanje medtržnega nadzora nad knjigami naročil in navede, kako bi mogel nuditi podporo in pomoč pri izvajanju te naloge.

Člen 18Sodelovanje z ESMA

1.          Za namene te uredbe pristojni organi sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.          Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

3.          ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

             ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [...]^[34]*[35]*.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19Obveznost sodelovanja

1.          Pristojni organi sodelujejo med seboj in z ESMA, kadar je to potrebno za namene te uredbe. Pristojni organi ▌zagotavljajo pomoč pristojnim organom drugih držav članic in ESMA. Predvsem si brez nepotrebnega odlašanja izmenjujejo informacije ter sodelujejo pri preiskovalnih dejavnosti in dejavnosti izvrševanja.

             V obvezno sodelovanje in pomoč iz prvega pododstavka je vključena tudi Komisija, in sicer v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z blagom, ki je v Prilogi I k PDEU navedeno kot kmetijski proizvodi.

2.          Pristojni organi in ESMA sodelujejo z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 713/2009[36] in nacionalnimi regulativnimi organi držav članic, da se zagotovi usklajen pristop k izvrševanju zadevnih pravil, kadar so posli, naročila za trgovanje ali druga dejanja ali ravnanja povezana z enim ali več finančnimi instrumenti, za katera se uporablja ta uredba, in tudi z enim ali več energetskimi proizvodi na debelo, za katere se uporabljajo členi 3, 4 in 5 Uredbe (EU) št. .../2012 [o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo]. Pristojni organi upoštevajo posebne značilnosti opredelitev pojmov iz člena 2 [Uredbe (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo] ter določbe členov 3, 4 in 5 Uredbe (EU) št. .../2012 [o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo], kadar člene 6, 7 in 8 te uredbe uporabljajo za finančne instrumente, povezane z energetskimi proizvodi na debelo.

3.          Pristojni organi na zahtevo takoj predložijo vsako informacijo, ki je potrebna za namene iz odstavka 1.

4.          Kadar je pristojni organ prepričan, da se ali so se na ozemlju druge države članice izvajala dejanja, ki so v nasprotju z določbami te uredbe, ali dejanja, ki vplivajo na finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja v drugi državi članici, o tem dejstvu čim podrobneje obvesti pristojni organ te druge države članice in ESMA, v primeru energetskih proizvodov na debelo pa tudi ACER. Pristojni organi različnih vključenih držav članic se o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, posvetujejo med seboj in z ESMA ter v primeru energetskih proizvodov na debelo z ACER ter se obveščajo o pomembnih vmesnih dogodkih. Usklajujejo svoje dejavnosti, da se preprečita morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih ukrepov, sankcij in denarnih kazni v takšnih čezmejnih primerih v skladu s členi 24, 25, 26, 27 in 28, ter si pomagajo pri izvrševanju svojih odločitev.

5.          Pristojni organ ene države članice lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

             Pristojni organ obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. V primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s čezmejnim učinkom ESMA na zahtevo enega od pristojnih organov ali na lastno pobudo, če je to potrebno glede na cilje te uredbe, usklajuje preiskavo ali inšpekcijski pregled.

             Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

             (a)    sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

             (b)    pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

             (c)    pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

             (d)    imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;

             (e)    določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, si razdeli z drugimi pristojnimi organi.

6.          Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko pristojni organ, katerega zahtevek za informacije ali pomoč v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4 ni obravnavan v razumnem roku ali katerega zahtevek za informacije ali pomoč je zavrnjen, s tako zavrnitvijo ali neobravnavo v razumnem roku seznani ESMA.

             V takšnih primerih lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kar ne vpliva na možnost, da ESMA ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.          Pristojni organi sodelujejo in si izmenjujejo informacije z ustreznimi nacionalnimi regulativnimi organi in regulativnimi organi tretjih držav, ki so odgovorni za povezane promptne trge, kadar obstajajo razlogi za utemeljen sum, da se izvajajo ali so bila izvedena dejanja, ki predstavljajo trgovanje z notranjimi informacijami ali tržno manipulacijo v skladu s to uredbo ali z Direktivo 2012/…/EU [nova direktiva o zlorabi trga]. S takšnim sodelovanjem se zagotovi zbirni pregled finančnih in promptnih trgov ter odkrijejo in sankcionirajo zlorabe, ki zajemajo več trgov in več držav.

             Kar zadeva pravice do emisije, sodelovanje in izmenjava informacij iz prejšnjega pododstavka potekata tudi z:

             (a)    nadzornikom dražbe glede dražb pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo št. 1031/2010;

             (b)    pristojnimi organi, administratorji registrov, vključno s centralnim administratorjem, in drugimi javnimi organi, zadolženimi za nadzor skladnosti na podlagi Direktive 2003/87/ES.

             ESMA je zadolžen za spodbujanje in usklajevanje sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi in regulativnimi organi v drugih državah članicah ter tretjih državah. Kadar je mogoče, pristojni organi v skladu s členom 20 sklenejo dogovore o sodelovanju z regulativnimi organi tretjih držav, ki so odgovorni za povezane promptne trge.

8.          Razkritje osebnih podatkov tretji državi urejata člena 22 in 23.

9.          ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij in pomoč iz tega člena.

             ESMA do [...]^[37]* predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji.

             Komisiji se v skladu s členom 15 Uredbe št. 1095/2010 podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka.

Člen 19 aReševanje sporov med pristojnimi organi

Če se pristojni organ ne strinja s postopki ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice v zvezi z določbami iz te uredbe ali direktive (EU) št. .../... [nova direktiva o zlorabi trga], lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20Sodelovanje s tretjimi državami

1.          Pristojni organi držav članic po potrebi sklenejo dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z njimi in izvrševanja obveznosti iz te uredbe v tretjih državah. Ti dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje dolžnosti iz te uredbe.

             Pristojni organ obvesti ESMA in druge pristojne organe držav članic, kadar namerava skleniti takšen dogovor.

1a.        Če Unija v sistemu trgovanja z emisijami sodeluje s tretjo državo, pravice do emisij po tem sistemu in na njih temelječi finančni produkti na dražbi spadajo v področje uporabe te uredbe. Komisija po potrebi z delegiranimi akti v skladu s členom 32 sprejme ukrepe, s katerimi določi merila za vključitev teh pravic do emisij in finančnih produktov na dražbi na področje uporabe te uredbe.

2.          ESMA omogoča in usklajuje pripravo dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi držav članic in zadevnimi pristojnimi organi tretjih držav. V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki vsebujejo predlogo dokumenta za dogovore o sodelovanju, ki jo morajo po možnosti uporabiti pristojni organi držav članic.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov do ...^[38]* predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2a.        ESMA omogoča in usklajuje tudi izmenjavo informacij, ki so pridobljene od pristojnih organov tretjih držav ter so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz členov 24, 25, 26, 27 in 28, med pristojnimi organi držav članic.

3.          Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju glede izmenjave informacij s pristojnimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 21. Izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

4.          Razkritje osebnih podatkov tretji državi urejata člena 22 in 23.

Člen 21Poklicna skrivnost

1.          Za vse zaupne informacije, ki so prejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2 in 3.

2.          Obveznost poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali pri organu ali tržnem podjetju, na katero je pristojni organ prenesel svoja pooblastila, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je pristojni organ pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi zakonskih določb.

3.          Vse informacije, izmenjane med pristojnimi organi na podlagi te uredbe, ki se nanašajo na poslovanje ali operativne razmere in druge ekonomske ali osebne zadeve, se štejejo za zaupne, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se lahko razkrijejo, ali kadar je razkritje potrebno za sodne postopke.

Člen 22Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov s strani držav članic v okviru te uredbe pristojni organi uporabljajo določbe Direktive 95/46/ES. ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

Osebni podatki se hranijo največ 5 let.

Člen 23Razkritje osebnih podatkov tretjim državam

1.          Pristojni organ države članice lahko tretji državi posreduje osebne podatke le v posameznih primerih in le, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 95/46/ES, zlasti iz člena 25 ali 26. Pristojni organ države članice zagotovi, da je posredovanje potrebno za namene te uredbe. Pristojni organ zagotovi, da tretja država ne posreduje podatkov drugi tretji državi, razen če ima izrecno pisno dovoljenje in upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice. Osebni podatki se lahko posredujejo le tretji državi, ki zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov.

2.          Pristojni organ države članice informacije, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, razkrije pristojnemu organu tretje države le, kadar pridobi izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije, in se informacije, kjer je primerno, razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ dal soglasje.

3.          Kadar sporazum o sodelovanju predvideva izmenjavo osebnih podatkov, je ta v skladu z Direktivo 95/46/ES.

POGLAVJE 5

Upravni ukrepi in sankcije

Člen 24Upravni ukrepi in sankcije

1.          Države članice določijo pravila o upravnih ukrepih in sankcijah, ki se uporabljajo v primeru ravnanja iz člena 25 za osebe, odgovorne za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Ukrepi in sankcije so učinkoviti, sorazmerni in odvračalni.

             Države članice uradno obvestijo Komisijo in ESMA o pravilih iz prvega pododstavka najpozneje do […]^[39]*[40]*. Komisijo in ESMA brez odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.          Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje ravnanja iz člena 25 tesno sodelujejo, da se z upravnimi ukrepi in sankcijami zagotovijo želeni rezultati te uredbe, in usklajujejo svoje dejavnosti, da se preprečita morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih ukrepov, sankcij in denarnih kazni v čezmejnih primerih v skladu s členom 19.

2a.        Pristojni organi tudi tesno sodelujejo z organi vseh držav članic, odgovornimi za preiskave in pregon kaznivih dejanj, ki so posledica ravnanja iz člena 25, zato da upravni in kazenski ukrepi in sankcije prinesejo želene rezultate in da lahko svoje dejavnosti usklajujejo ter preprečijo njihovo podvajanje ali prekrivanje, če ima kršitev za posledico kazenske sankcije in upravni ukrepi ali sankcije.

Člen 25Pooblastila za sankcioniranje

Ta člen se uporablja v naslednjih primerih:

(a)         oseba trguje ali poskuša trgovati na podlagi notranjih informacij, s čimer krši člen 9;

(b)         oseba drugo osebo poziva ali napeljuje k trgovanju z notranjimi informacijami, s čimer krši člen 9;

(c)         oseba nepravilno razkrije notranje informacije, s čimer krši člen 9;

(d)         oseba izvaja tržno manipulacijo, s čimer krši člen 10;

(e)         oseba skuša izvesti tržno manipulacijo, s čimer krši člen 10;

(f)          oseba, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, ne sprejme in ne vzdržuje učinkovite ureditve in postopkov za preprečevanje in odkrivanje praks tržne manipulacije, s čimer krši člen 11(1);

(g)         oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle ali jih izvaja, nima vzpostavljenih sistemov za odkrivanje poslov, ki bi lahko pomenili trgovanje z notranjimi informacijami, tržno manipulacijo ali poskus tržne manipulacije, in poročanje o njih oziroma pristojnega organa o sumljivih naročilih ali poslih ne obvesti takoj, s čimer krši člen 11(2);

(h)         izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), notranjih informacij javnosti ne sporoči v najkrajšem možnem času oziroma notranjih informacij, ki jih je treba razkriti javnosti, ne objavi na svoji spletni strani, s čimer krši člen 12(1);

(i)          izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), odloži razkritje notranjih informacij, pri čemer odložitev lahko zavaja javnost oziroma izdajatelj ne zagotovi zaupnosti takšnih informacij, s čimer krši člen 12(2);

(j)          izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), o odložitvi razkritja notranjih informacij ne obvesti pristojnega organa, s čimer krši člen 12(4);

(k)         izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije ali oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, javnosti ne razkrije notranjih informacij, ki so bile razkrite drugi osebi pri običajnem izpolnjevanju obveznosti v okviru službenih nalog ali poklica, s čimer krši člen 12(6);

(l)          izdajatelj finančnega instrumenta ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), ali oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, ne pripravi, redno posodablja ali posreduje seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki ga je zahteval pristojni organ, s čimer krši člen 13(1);

(m)        oseba, ki pri izdajatelju finančnih instrumentov ali udeležencu na trgu s pravicami do emisije, ki ni izvzet na podlagi drugega pododstavka člena 12(2), opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njo tesno povezana, ne objavi, da obstajajo posli, ki so se izvajali za njen račun, s čimer krši člen 14(1) in (2);

(n)         oseba, ki ustvarja ali razširja informacije, v katerih priporoča ali predlaga naložbeno strategijo in ki so namenjene distribucijskim potem ali javnosti, ne zagotovi objektivne predstavitve informacij oziroma ne razkrije svojih interesov ali navzkrižij interesov, s čimer krši člen 15(1);

(o)         oseba, ki dela ali je delala pri pristojnem organu ali pri organu ali tržnem podjetju, na katerega je pristojni organ prenesel svoje naloge, razkrije informacije, ki so poklicna skrivnosti, s čimer krši člen 21;

(p)         oseba pristojnemu organu ne omogoči dostopa do dokumenta in ne posreduje njegove kopije, kot se zahteva v skladu s členom 17(2)(a);

(q)         oseba ne posreduje informacij ali se ne odzove na vabilo pristojnega organa v skladu s členom 17(2)(b);

(r)          udeleženec na trgu pristojnemu organu ne posreduje informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali poročil o sumljivih poslih oziroma ne omogoči neposrednega dostopa do sistemov trgovanja, kot se zahteva v skladu s členom 17(2)(c);

(s)         oseba ne omogoči dostopa do kraja za inšpekcijski pregled, ki ga pristojni organ zahteva v skladu s členom 17(2)(d);

(t)          oseba ne omogoči dostopa do obstoječih zapisov telefonskih pogovorov in zapisov podatkov o klicanih številkah ter prejetih klicih, kot se zahteva v skladu s členom 17(2)(f);

(u)         oseba ne ravna v skladu z zahtevo pristojnega organa, naj preneha s prakso, ki je v nasprotju s to uredbo, naj preneha trgovati s finančnimi instrumenti ali naj objavi popravke;

(v)         oseba izvaja dejavnost, ki ji jo je pristojni organ prepovedal.

Člen 26Upravni ukrepi in sankcije

1.          Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 17 so pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo v primeru kršitve iz člena 9 ali 10 ali v primeru ravnanja iz člena 25 pooblaščeni vsaj za naslednje upravne ukrepe in sankcije:

             (a)    odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha ravnanje in da ga več ne ponovi;

             (b)    ukrepe, ki se uporabijo zaradi nesodelovanja v preiskavi iz člena 17;

             (c)    ukrepe, s katerimi se konča neprekinjeno kršenje te uredbe in odpravi njegov učinek;

             (d)    javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve ter se objavi na spletni strani pristojnih organov;

             (e)    popravke napačnih ali zavajajočih razkritih informacij, vključno z zahtevo, naj izdajatelj ali druga oseba, ki je objavila ali razširjala napačne ali zavajajoče informacije, objavi popravke;

             (f)     začasno ali trajno prepoved dejavnosti;

             (g)    odvzem dovoljenja investicijskega podjetja, kot je določeno v členu 4(1) Direktive [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov];

             (h)    začasno ali trajno prepoved opravljanja funkcij v investicijskem podjetju za odgovornega člana uprave investicijskega podjetja ali drugo odgovorno fizično osebo.

                      Če oseba krši določbe o trgovanju na podlagi notranjih informacij ali tržni manipulaciji, se ji izreče dveletna prepoved trgovanja na mestu trgovanja, za katerega velja ta uredba.

(a)                      Če so bile osebi predhodno izrečene sankcije zaradi trgovanja na podlagi notranjih informacij ali tržne manipulacije, se ji izreče trajna prepoved trgovanja na mestu trgovanja, za katerega velja ta uredba.

             (i)     zaustavitev trgovanja z zadevnimi finančnimi instrumenti;

             (j)     zahtevo za zamrznitev ali zaplembo sredstev;

             (k)    upravne denarne sankcije v višini do desetkratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti, če so višje od najvišjih zneskov iz točke (l) ali (m), odvisno od primera;

             (l)     brez poseganja v točko (k) v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije do neomejene višine;

             (m)   brez poseganja v točko (k) v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 20 % njenega skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu; kadar je pravna oseba podrejeno podjetje nadrejenega podjetja [kot je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS], je zadevni skupni letni promet določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega nadrejenega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

2.          Pristojni organi lahko imajo poleg pooblastil iz odstavka 1 druga pooblastila za sankcioniranje in lahko določijo višje upravne denarne sankcije od sankcij iz navedenega odstavka. Pri določanju višjih upravnih denarnih kazni od tistih, ki so določene v odstavku 1, pristojni organi lahko upoštevajo, v kolikšnem obsegu je kršitev enega ali več določil iz te uredbe negativno učinkovala na delovanje trgov, finančno stanje udeležencev na teh trgih in na širše gospodarske , socialne in okoljske interese.

3.          Vsak upravni ukrep in sankcija, ki se naloži zaradi kršitve te uredbe, se takoj objavi, pri čemer se vključijo vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter o identiteti odgovornih oseb, razen če bi objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Kadar bi objava vpletenim fizičnim osebam povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi ukrepe in sankcije zoper te fizične osebe objavijo anonimno.

Člen 27Učinkovita uporaba sankcij

1.          Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih ukrepov in sankcij ter višine denarnih kazni upoštevajo vse pomembne okoliščine, ki ▌vključujejo:

             (a)    resnost in trajanje kršitve;

             (b)    stopnjo odgovornosti zadevne osebe;

             (ba)  po potrebi obseg, v katerem so notranja pravila, navodila ali prakse ustrezne institucije s spodbudami ali pritiski vplivale na uslužbenca, da je ravnal na določen način;

             (c)    finančno stanje zadevne osebe, kot se ugotovi na podlagi skupnega prometa zadevne pravne osebe ali letnih prihodkov odgovorne fizične osebe;

             (d)    obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za odgovorno osebo, če ju je mogoče opredeliti;

             (e)    raven sodelovanja zadevne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

             (f)     prejšnje kršitve zadevne osebe.

             Pristojni organi upoštevajo dodatne dejavnike, če so opredeljeni v nacionalni zakonodaji.

2.          ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda smernice, naslovljene na pristojne organe, o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini denarnih kazni, s čimer zagotovi njihovo dosledno uporabo in odvračalni učinek po vsej Uniji.

Člen 28Pritožba

Države članice zagotovijo, da za odločitve pristojnih organov v skladu s to uredbo velja pravica do pritožbe.

Člen 28 aPravica do obrambe

Države članice vzpostavijo ustrezne postopke, s katerimi osebi, ki jo preiskujejo na podlagi te uredbe, zagotovijo pravico do obrambe. Ti postopki zagotovijo, da ima zadevna oseba pred sprejetjem odločitve, ki jo zadeva, možnost, da predstavi svoje stališče, in pravico do učinkovitega pravnega sredstva proti tej odločitvi.

Člen 29Poročanje o kršitvah

1.          Države članice zagotovijo, da so za dopolnitev mehanizmov iz člena 11(2a) vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za spodbujanje poročanja o kršitvah te uredbe pristojnim organom, ki vključujejo vsaj ▌posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje. Ti postopki zagotovijo, da so spoštovana naslednja načela:

             (a)    ustrezna zaščita oseb, ki poročajo o morebitnih ali dejanskih kršitvah, vključno s popolno anonimnostjo, še posebej glede sodnih postopkov in tajnosti identitete teh oseb v vseh fazah postopka ter brez poseganja v nacionalne določbe o tem;

             (b)                      varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi morebitne ali dejanske kršitve, in osebe, ki je obdolžena, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES;

             (c)    ustrezno zaščito obdolžene osebe in

             (d)    ustrezna zaščita pred negativnim obravnavanjem pri delu in zagotovljena pravna pomoč tako prijavitelju kot obdolženemu.

1a.        Države članice zahtevajo, da imajo vse finančne institucije in mesta trgovanja strategije za boj proti goljufijam.

2.          Osebam, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe, se lahko dodelijo finančne spodbude v skladu z nacionalno zakonodajo, kadar za te osebe že ne velja obstoječa zakonska ali pogodbena obveznost glede poročanja o takšnih informacijah, kadar so informacije nove in kadar je na njihovi podlagi mogoče izreči upravno sankcijo ali ukrep ali kazensko sankcijo za kršitev te uredbe.

3.          Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 32 sprejme ukrepe za opredelitev postopkov iz odstavka 1, vključno z načini poročanja in spremljanja poročil ter ukrepi za zaščito oseb.

Člen 30Izmenjava informacij z ESMA

1.          Pristojni ▌organi ESMA letno posredujejo informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih, sankcijah in denarnih kaznih, ki so jih v skladu s členi 24, 25, 26, 27, 28 in 29 izrekli sami ali pravosodni organi. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.          Kadar pristojni organ razkrije upravne ukrepe, sankcije in denarne kazni javnosti, o teh upravnih ukrepih, sankcijah in denarnih kaznih hkrati obvesti ESMA.

3.          Kadar se objavljen upravni ukrep, sankcija in denarna kazen nanašajo na investicijsko podjetje, pooblaščeno v skladu z Direktivo [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov], ESMA vključi sklicevanje na objavljeno sankcijo v register investicijskih podjetij, ustanovljenih v skladu s členom 5(3) Direktive [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov].

4.          ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij iz tega člena.

             ESMA do [...]^[41]* predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 6

DELEGIRANI AKTI

▌

Člen 32Izvajanje pooblastila

1.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(2), 10(4), 12(2), 14(6) in 29(3) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma iz člena 36(1).

3.          Pooblastilo iz členov 5(3), 10, 12(2), 14(6) in 29(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.          Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.          Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 5(2), 10(4), 12(2), 14(6) in 29(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v roku treh mesecev od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 32a

Rok za sprejetje delegiranih aktov

Komisija sprejme delegirane akte iz členov 5(3), 10(4), 12(2), 14(6) in 29(3) do ...^[42]*.

▌

POGLAVJE 8

KONČNE DOLOČBE

Člen 34Razveljavitev Direktive 2003/6/ES

Direktiva 2003/6/ES se razveljavi z dnem [...]^[43]**. Sklicevanja na Direktivo 2003/6/ES štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 34aPregled in poročanje

Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in organom ESMA do 30. junija 2014 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ustreznosti sorazmerne ureditve za izdajatelje finančnih instrumentov, sprejetih v trgovanje na zagonskem trgu malih in srednjih podjetij, zlasti v skladu s členom 12(4).

Člen 34bSvetovalni odbor ESMA za visokofrekvenčno trgovanje

ESMA do 30. junija 2014 ustanovi svetovalni odbor nacionalnih strokovnjakov, ki določijo, katere oblike visokofrekvenčnega trgovanja bi utegnile pomeniti tržno manipulacijo, zato da:

(a)         ESMA izboljša svoje poznavanje visokofrekvenčnega trgovanja, in

(b)         za namene člena 5(2a) oblikujejo seznam ravnanja pri visokofrekvenčnem trgovanju, kjer gre za zlorabo, na primer slepljenje (spoofing), kopičenje kvot (quote stuffing) in plastenje (layering).

Člen 34cSvetovalni odbor ESMA o tehnologiji, ki je v rabi na finančnih trgih

ESMA do 30. junija 2014 ustanovi svetovalni odbor nacionalnih strokovnjakov, ki določijo, kateri razvojni dosežki na področju tehnologije bi na trgih lahko prestavljali tržno zlorabo ali tržno manipulacijo, zato da:

(a)         se pri organu ESMA poveča poznavanje strategij trgovanja, povezanih z novimi tehnologijami, in njihovih možnosti za zlorabo,

(b)         se jih doda na seznam zlorab, ki so bile že opredeljene in se posebej nanašajo na strategije visokofrekvenčnega trgovanja, in

(c)         se oceni učinkovitost pristopov obravnave tveganj, povezanih z vsemi novimi praksami trgovanja, ki jih uporabljajo različna mesta trgovanja.

ESMA naj po opravljeni analizi pripravi dodatne smernice za najboljše prakse za vse finančne trge v EU.

▌

Člen 35aOsebje in viri organa ESMA

Organ ESMA do ...^[44]* oceni potrebe po osebju in virih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Člen 36Začetek veljavnosti in uporaba

1.          Ta uredba začne veljati [dvajseti dan po] objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.          Uporabljati se začne od […]^[45]*, razen členov 3(2), 8(5), 11(3), 12(9), 13(4), 13(6), 14(5), 14(6), 15(3), 18(9), 19(9), 28(3) ter 29(3), ki se začnejo uporabljati takoj po začetku veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament                                          Za SvetPredsednik

                Predsednik

PRILOGA I

A. Kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z napačnimi ali zavajajočimi signali in zagotavljanjem cene

Za namene uporabe člena 8(1)(a) te uredbe ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 3 navedenega člena se pri obravnavi poslov ali naročil za trgovanje s strani udeležencev na trgu in pristojnih organov upoštevajo naslednji neizčrpni kazalniki, ki se sami po sebi ne štejejo nujno za tržno manipulacijo:

(a)         obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije, zlasti kadar se zaradi teh dejavnosti znatno spremenijo njihove cene;

(b)         obseg, v katerem se zaradi oddanih naročil za trgovanje ali poslov, ki so jih izvedle osebe s pomembno nakupno ali prodajno pozicijo v finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije, znatno spremeni cena tega finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(c)         ali izvedeni posli ne povzročijo spremembe upravičencev do lastništva finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(d)         obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali izvedeni posli vključujejo obrnjenost pozicij v kratkem obdobju in predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije ter bi utegnile biti povezane s pomembnimi spremembami cene finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(e)         obseg, v katerem so oddana naročila za trgovanje ali izvedeni posli skoncentrirani v kratkem časovnem razponu znotraj dneva trgovanja in povzročijo spremembo cene, ki se posledično obrne;

(f)          obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje spremenijo reprezentativnost najboljših cen povpraševanja po finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije ali njihove ponudbe ali bolj splošno spremenijo reprezentativnost knjige naročil, ki je na voljo udeležencem na trgu, ter se ta naročila odpravijo pred njihovo izvršitvijo;

(g)         obseg, v katerem se naročila za trgovanje oddajo ali posli izvedejo v trenutku, ko se izračunajo referenčne cene, poravnalne cene in vrednotenja, ali približno v tem trenutku ter povzročijo spremembe cen, ki vplivajo na te cene in vrednotenja.

B. Kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z uporabo fiktivnih sredstev ali drugimi oblikami prevare ali zvijače

Za namene uporabe člena 8(1)(b) te uredbe ter brez poseganja v ravnanja iz drugega odstavka točke 3 navedenega člena se pri obravnavi poslov ali naročil za trgovanje s strani udeležencev na trgu in pristojnih organov upoštevajo naslednji neizčrpni kazalniki, ki se sami po sebi ne štejejo nujno za tržno manipulacijo:

(a)         ali osebe oddajo naročila za trgovanje ali izvedejo posle pred ali po tem, ko te iste osebe ali osebe, ki so z njimi povezane, razširijo napačne ali zavajajoče informacije;

(b)         ali osebe oddajo naročila za trgovanje ali izvedejo posle pred ali po tem, ko te iste osebe ali osebe, ki so z njimi povezane, izdelajo ali razširijo naložbena priporočila, ki so napačna ali izkrivljena ali očitno pod vplivom materialnih interesov.

• [1]  UL C 161, 7.6.12, str. 3.
• [2]  UL C 181, 21.6.12, str. 64.
• [3] ^*                 Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [4]             UL C 161, 7.6.12, str. 3.
• [5]             UL C 181, 21.6.12, str. 64.
• [6]                 Stališče Evropskega parlamenta z dne ...
• [7]                 UL L 96, 12.4.2003, str. 16.
• [8]               UL L 86, 24.3.2012, str. 1.
• [9]               UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
• [10]              UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
• [11]                UL L 302, 18.11.2010, str. 1.
• [12]             UL L 326, 8.12. 2011, str. 1.
• [13]                UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
• [14]                UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
• [15]                UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
• [16]                UL L 336, 23.12.2003, str. 33.
• [17] ^*             UL prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [18] ^*             UL prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [19] ^*             UL prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [20]                Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi, UL L 241, 2.9.2006, str. 1.
• [21]                Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 26, 31.1.1977, str. 1).
• [22]                Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
• [23]                Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).
• [24] ^*             UL prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [25] ^*             UL prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [26] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [27] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [28] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe.
• [29] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [30] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [31] ^*             prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [32] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [33] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [34] ^**            UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [35] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [36]            Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).
• [37] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [38] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [39] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [40] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [41] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [42] ^*               UL: prosimo, vstavite datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [43] ^**            UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [44] ^*             UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
• [45] ^**            UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30.5.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)
(COM(2011)0651 – C7‑0360/2011 – 2011/0295(COD))

Pripravljavec mnenja: Richard Seeber

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Z Direktivo 2003/6/ES o zlorabi trga je bil uveden celovit okvir za preprečevanje „zlorabe trga” (trgovanje z notranjimi informacijami in prakse tržne manipulacije). Predlagana uredba razširja področje uporabe tega okvira na vse finančne instrumente, ki so zajeti v direktivi o trgih finančnih instrumentov, da bi se povečala celovitost trga in zaščita vlagateljev, hkrati pa zagotovila enotna pravila in enaki konkurenčni pogoji.

V prenovljeni uredbi, ki jo je Komisija hkrati predlagala, so pravice do emisij po sistemu trgovanja z njimi prevrednotene v finančne instrumente, tako da za ves trg pravic do emisij velja ureditev za finančni trg.

Ker 80 % trga pravic do emisij sestavlja trg izvedenih finančnih instrumentov, ki je že zajet v direktivah o finančnih trgih instrumentov in zlorabi trga, je namen nove uredbe o zlorabi trga zaščititi tudi primarni trg in neurejene promptne trge za pravice do emisij, da se preprečijo sleparske prakse, ki bi lahko spodkopale zaupanje v sistem trgovanja z emisijami. Uporabljali bi se direktiva o trgih finančnih instrumentov in Direktiva 2003/6/ES o zlorabi trga, s čimer bi se izboljšala varnost trga, ne da bi to vplivalo na njegov namen, ki je še vedno zmanjšanje emisij.

Če se pravice do emisij iz sistema trgovanja z njimi pri pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov prevrednotijo v finančne instrumente, pravice do emisij pa spadajo na področje uporabe okvira za zlorabo trga, je treba ob upoštevanju posebnega značaja teh instrumentov prilagoditi tudi določbe.

Zato se s predlogom uredbe za pravice do emisij uvaja posebna opredelitev notranjih informacij. Za razliko od tradicionalnih finančnih instrumentov izdajatelj (odgovorni javni organ, kot je Komisija, katere cilji v zvezi s podnebno politiko ne bi smeli ovirati obveznosti razkritja) nima obveznosti razkriti notranjih informacij, pač pa je to obveznost udeležencev na trgu. Informacije, ki jih je treba razkriti, so ponavadi povezane s fizično dejavnostjo strani, ki informacije razkriva, in sicer z zmogljivostjo in uporabo naprav.

Pripravljavec mnenja podpira predlog Komisije, da se pravice do emisij vključijo v okvir za zlorabo trga in s tem zagotovi, da vse organizirano trgovanje poteka na urejenih mestih in so zahteve glede preglednosti, organizacije in tržnega nadzora skoraj enake. Obenem je bila predlagana vrsta sprememb, da bi se izboljšala učinkovitost predloga.

Pomemben vidik uredbe je zlasti, da predvideva izvzetje iz obveznosti razkritja notranjih informacij za tiste udeležence na trgu, ki ne bi vplivali bistveno na oblikovanje cen pravic do emisije. Komisija ima namen z delegiranim aktom določiti minimalni prag za izvzetje (izražen v letnih emisijah CO2 ali vhodni toplotni moči ali kombinaciji obeh).

V praksi lahko pričakujemo, da bodo le informacije o dejavnosti največjih emisijskih virov v sistemu trgovanja z emisijami (ki običajno spadajo v energetski sektor EU) bistveno vplivale na oblikovanje ogljikovih cen: po ocenah v EU zgolj približno 7 % naprav (največje med njimi izpustijo več kot 500.000 ton CO2 na leto) proizvede 80 % emisij, medtem ko ima samo 20 podjetij v rokah približno polovico na trgu dodeljenih pravic.

Potemtakem bi bilo primerno, da se omenjeni prag že vnaprej izrecno določi v besedilu uredbe in tako prepreči negotovost na trgu. Pripravljavec mnenja z namenom, da se obveznost razkritja informacij uvede samo za najpomembnejše subjekte na trgu, predlaga, da se določi prag 3 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in 300 MW nazivne vhodne toplotne moči za dejavnosti izgorevanja. Ne glede na to se zdi primerno, da je Komisija pooblaščena za spremembe teh pragov z delegiranimi akti, da bi lahko upoštevala tehnološki razvoj in spremembe na trgu, tako da se na primer odpravijo nestanovitnost cen ali opazne tržne nesomernosti.

Poleg tega je pojasnjeno, da bi morala za uradnike na Komisiji in v državah članicah, ki imajo dostop do notranjih informacij, veljati prepoved sodelovanja v praksah zlorabe trga.

In nazadnje je dodana določba, s katero se na področje uporabe uredbe vključijo bodoči sistemi trgovanja z emisijami, pri katerih bi lahko EU sodelovala na podlagi globalnih sporazumov, da se zagotovi enaka raven varstva trga kot za sistem trgovanja z emisijami EU.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov v okviru pregleda direktive o finančnih trgih instrumentov, bodo ti instrumenti prav tako vključeni v področje uporabe te uredbe. V skladu z direktivo o sistemu trgovanja z emisijami EU so Evropska komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi med drugim pristojni za tehnično izdajo pravic do emisij, njihovo prosto dodelitev upravičenim industrijskim sektorjem in novim udeležencem ter bolj na splošno za razvoj in izvajanje okvira Unije za podnebno politiko, ki je osnova za zagotavljanje pravic do emisij kupcem z obveznostmi v sistemu trgovanja z emisijami EU. Ti javni organi imajo pri izvajanju svojih nalog dostop do cenovno občutljivih nejavnih informacij in morajo v skladu z direktivo o sistemu trgovanja z emisijami EU izvajati nekatere dejavnosti na trgu, ki so povezane s pravicami do emisij. Da bi Evropska komisija, države članice in drugi uradno imenovani organi ohranili zmožnost razvijati in izvajati podnebno politiko Unije, so dejavnosti teh uradnih organov, ki jih lahko izvajajo zgolj v okviru te politike in v zvezi s pravicami do emisij, izvzete iz veljavnosti te uredbe. Izvzetje ne bi smelo negativno vplivati na skupno tržno preglednost, saj imajo ti javni organi z zakonom določene obveznosti, da delujejo tako, da se zagotavlja pravilno, pošteno in nediskriminacijsko razkritje in dostop do vseh novih odločitev, razvoja in podatkov, ki so cenovno občutljivi. Poleg tega obstajajo v direktivi EU o sistemu trgovanja z emisijami in njenih izvedbenih aktih zaščitni ukrepi za pošteno in nediskriminacijsko razkritje nekaterih cenovno občutljivih podatkov, s katerimi razpolagajo javni organi. Hkrati se izvzetje za javne organe, ki ravnajo v okviru podnebne politike Unije, ne bi smelo raztezati na primere, ko so ti javni organi udeleženi v ravnanju ali poslih, s katerimi se uresničuje podnebna politika Unije, ali če so fizične osebe, ki delajo za katerega od teh organov, udeležene pri ravnanju ali v poslih na svoj račun.
(Glej predlog spremembe 2 k uvodni izjavi 16.)
Obrazložitev
Razloge in omejitve za izključitev javnih organov (izdajateljev pravic do emisij) iz področja uporabe te uredbe je treba boljše pojasniti, kadar s svojimi dejanji uresničujejo podnebno politiko Unije. Pojasniti je treba tudi, da javni uradniki z dostopom do notranjih informacij o pravicah do emisij ne smejo uporabljati svoje znanje, da bi se udeležili dejavnosti tržne zlorabe.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Zaradi obravnavanja pravic do emisije kot finančnih instrumentov v okviru pregleda direktive o finančnih trgih instrumentov, bodo ti instrumenti prav tako vključeni v področje uporabe te uredbe. Glede na posebne značilnosti navedenih instrumentov in strukturne značilnosti trga ogljika je treba zagotoviti, da dejavnosti držav članic, Evropske komisije in drugih uradno imenovanih organov, ki vključujejo pravice do emisije in so namenjene izvajanju podnebne politike Unije, niso ovirane. Poleg tega mora obveznost razkritja notranjih informacij veljati za udeležence na navedenem trgu na splošno. Da se prepreči izpostavljanje trga nekoristnemu poročanju in se ohrani stroškovna učinkovitost predvidenega ukrepa, je treba omejiti regulatorni vpliv te obveznosti le na operaterje sistema EU za trgovanje z emisijami, za katere se lahko zaradi njihove velikosti in dejavnosti razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivali na ceno pravic do emisije. Kadar udeleženci na trgu s pravicami do emisije že izpolnjujejo enakovredne obveznosti razkritja notranjih informacij, zlasti v skladu z Uredbo o celovitosti in preglednosti energetskega trga (Uredba (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo), obveznost razkritja notranjih informacij glede pravic do emisije ne sme povzročiti podvajanja obveznih razkrivanj, ki imajo bistveno enako vsebino.	(16) Ker posamezni udeleženci na trgu razpolagajo s precejšnjo količino cenovno občutljivih nejavnih informacij, ki vplivajo na povpraševanje po pravicah do emisij, bi morala obveznost razkritja notranjih informacij veljati za udeležence na navedenem trgu na splošno. Da se prepreči izpostavljanje trga nekoristnemu poročanju in se ohrani stroškovna učinkovitost predvidenega ukrepa, je treba omejiti regulatorni vpliv te obveznosti le na operaterje sistema EU za trgovanje z emisijami, za katere se lahko zaradi njihove velikosti in dejavnosti razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivali na ceno pravic do emisije. V tej uredbi bi bilo treba določiti ustrezne minimalne pragove za namene uporabe tega izvzetja, Komisijo pa pooblastiti za sprejemanje ukrepov, s katerimi bi se ti pragovi z delegiranimi akti spreminjali. Informacija, ki jo je treba razkriti, bi se morala nanašati na fizično delovanje strani, ki bi informacijo razkrila, ne pa na njene načrte ali strategije za trgovanje s pravicami do emisij. Kadar udeleženci na trgu s pravicami do emisije že izpolnjujejo enakovredne obveznosti razkritja notranjih informacij, zlasti v skladu z Uredbo o celovitosti in preglednosti energetskega trga (Uredba (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo), obveznost razkritja notranjih informacij glede pravic do emisije ne sme povzročiti podvajanja obveznih razkrivanj, ki imajo bistveno enako vsebino.
(Glej predlog spremembe 1 k uvodni izjavi 15a.)
Obrazložitev
Zaradi gotovosti na trgu je primerno, da so pragovi za izvzetje iz obveznosti razkritja notranjih informacij določeni v besedilu uredbe in omenjeni v uvodni izjavi skupaj z razlogi njihove uvedbe. Pomembno je tudi, da se strategije trgovanja izrecno izključijo iz informacije, ki jo je treba razkriti.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov. Delegirane akte je treba sprejeti zlasti v zvezi s pogoji za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge 1, pragom za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije, pogoji za oblikovanje seznamov za trgovanje z notranjimi informacijami ter pragom in pogoji glede poslov vodilnih delavcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(42) Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov. Delegirane akte je treba sprejeti zlasti v zvezi s pogoji za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge 1, pragovoma za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije, pogoji za oblikovanje seznamov za trgovanje z notranjimi informacijami ter pragom in pogoji glede poslov vodilnih delavcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Obrazložitev
Obstajata dva pragova, eden izražen v ekvivalentu ogljikovega dioksida, drugi pa v nazivni vhodni toplotni moči za dejavnosti izgorevanja.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti države članice, Evropske komisije ali katerega koli drugega uradno imenovanega organa ali katere koli osebe, ki deluje v njihovem imenu, ki se nanašajo na pravice do emisije in se izvajajo v okviru podnebne politike Unije.	2. Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti države članice, Evropske komisije ali katerega koli drugega uradno imenovanega organa ali katere koli osebe, ki deluje v njihovem imenu, ki se nanašajo na pravice do emisije in se izvajajo zgolj v okviru podnebne politike Unije.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da se izvzetje iz področja uporabe zagotavlja organom, ki delujejo izključno v okviru podnebne politike Unije, medtem ko za posamezne javne uradnike z dostopom do notranjih informacij, ki bi lahko vplivale na trg pravic do emisij, še vedno v celoti veljajo pravila o tržni zlorabi.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za namene uporabe odstavka 1 se šteje, da imajo informacije natančno določene lastnosti, če navajajo okoliščine, ki že obstajajo ali pa se jih lahko razumno pričakuje v prihodnosti, ali dogodek, ki je že nastopil ali pa se ga lahko razumno pričakuje v prihodnosti, in če so dovolj natančne, da omogočijo oblikovanje zaključkov o možnem vplivu teh okoliščin ali dogodka na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije.	2. Za namene uporabe odstavka 1 se šteje, da imajo informacije natančno določene lastnosti, če navajajo okoliščine, ki že obstajajo ali pa se jih lahko razumno pričakuje v prihodnosti, ali dogodek, ki je že nastopil ali pa se ga lahko razumno pričakuje v prihodnosti, in če so dovolj natančne, da omogočijo oblikovanje zaključkov o možnem vplivu teh okoliščin ali dogodka na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb, pravic do emisij ali na njih temelječih finančnih produktov na dražbi.
(Glej predlog spremembe 6 na člen 6, odstavek 3.)
Obrazložitev
Sprememba se uvede zaradi uskladitve besedila z drugimi določbami v uredbi.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene uporabe odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.	3. Za namene uporabe odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb, pravic do emisij ali na njih temelječih finančnih produktov na dražbi, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.
(Glej predlog spremembe 5 na člen 6, odstavek 2.)
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvi pododstavek se ne uporablja za udeleženca na trgu s pravicami do emisije, če emisije iz naprav ali letalskih dejavnosti, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali je zanje odgovoren, v predhodnem letu niso presegle najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida in med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivna vhodna toplotna moč ni presegla najnižjega praga.	Prvi pododstavek se ne uporablja za udeleženca na trgu s pravicami do emisije, če emisije iz naprav ali letalskih dejavnosti, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali je zanje odgovoren, v predhodnem letu niso presegle najnižjega praga 3 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivna vhodna toplotna moč ni presegla najnižjega praga 300 megavatov.
Obrazložitev
Zaradi večje gotovosti na trgu je primerno od začetka besedila uredbe določiti pragove za izvzetje iz obveznosti razkritja informacij. Številke so bile določene tako, da so vključeni samo veliki udeleženci na trgu, katerih dejavnosti bodo predvidoma močno vplivale na oblikovanje cene in pokrivajo približno 75 % skupnega trga pravic. Opozoriti je treba, da 3 milijone ton ekvivalenta ogljikovega dioksida izpusti 6 „večjih” naprav, in sicer vsaka po 500.000 ton.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija z delegiranim aktom v skladu s členom 31 sprejme ukrepe, s katerimi se določita najnižji prag ekvivalenta ogljikovega dioksida in najnižji prag nazivne vhodne toplotne moči za namene uporabe izvzetja iz drugega pododstavka.	Komisija se pooblasti, da z delegiranim aktom v skladu s členom 31 sprejme ukrepe, s katerimi se spremenita najnižji prag ekvivalenta ogljikovega dioksida in najnižji prag nazivne vhodne toplotne moči za namene uporabe izvzetja iz drugega pododstavka. Pri sprejetju delegiranega akta iz tega pododstavka Komisija oceni, ali sprememba najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida ali najnižjega praga nazivne vhodne toplotne moči ustrezata potrebam, ki izvirajo iz novega tehnološkega in tržnega razvoja.
Obrazložitev
Medtem ko je vnaprejšnja določitev praga bistvena, da se zagotovi več jasnosti za udeležence na trgu in prepreči pravna negotovost, je vendarle koristno pooblastiti Komisijo za spremembo pragov z delegiranim aktom zaradi reševanja težav na trgu (zapaženih nesomernosti, nestanovitnosti cen itd.) in/ali političnih potreb (kot je postopno zmanjševanje emisij zaradi podnebne politike Unije).
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pristojni organ lahko izdajatelju finančnega instrumenta dovoli odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	5. Pristojni organ lahko izdajatelju finančnega instrumenta ali udeležencu na trgu pravic do emisij dovoli odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Obrazložitev
Nobenega razloga ni, da bi bili udeleženci na trgu pravic do emisij izvzeti iz možnosti, da prejmejo uradno dovoljenje za odložitev razkritja notranjih informacij.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Če Unija sodeluje v sistemu trgovanja z emisijami s tretjo državo, pravice do emisij po tem sistemu in na njih temelječi finančni produkti na dražbi spadajo na področje uporabe te uredbe. Komisija po potrebi z delegiranimi akti v skladu s členom 31 sprejme ukrepe, s katerimi določi merila za vključitev teh pravic do emisij in finančnih produktov na dražbi na področje uporabe te uredbe.
Obrazložitev
Tudi za sisteme trgovanja, pri katerih bi utegnila Unija v prihodnosti sodelovati na podlagi globalnih sporazumov, je treba zagotoviti varstvo trga.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je v skladu s členom 32 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvijo in spremembo pogojev za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, opredelitvami iz te uredbe, pogoji za pripravo seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, pogoji v povezavi s posli vodilnih delavcev in ureditvami za osebe, ki posredujejo informacije, na podlagi katerih je mogoče odkriti kršitve te uredbe.	Komisija je v skladu s členom 32 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvijo in spremembo pogojev za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, opredelitvami iz te uredbe, pragovi za določitev, kdaj se obveznost javnega razkritja uporablja za udeležence na trgu pravic do emisij, pogoji za pripravo seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, pogoji v povezavi s posli vodilnih delavcev in ureditvami za osebe, ki posredujejo informacije, na podlagi katerih je mogoče odkriti kršitve te uredbe.
Obrazložitev
Pragove za emisije je treba omeniti med določbami, ki jih lahko Komisija z delegiranimi akti dopolnjuje ali spreminja.

POSTOPEK

Naslov	Trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržna manipulacija (zloraba trga)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0651 – C7-0360/2011 – 2011/0295(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 15.11.2011
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 1.12.2011
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Richard Seeber 15.12.2011
Obravnava v odboru	25.4.2012
Datum sprejetja	30.5.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Lajos Bokros, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Corinne Lepage, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Salvatore Tatarella, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gaston Franco, James Nicholson, Eva Ortiz Vilella, Justas Vincas Paleckis, Vittorio Prodi, Britta Reimers, Michèle Rivasi, Alda Sousa, Marita Ulvskog, Andrea Zanoni

MNENJE Odbora za pravne zadeve (20.6.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)
(COM(2011)0651 – C7‑0360/2011 – 2011/0295(COD))

Pripravljavka mnenja: Alexandra Thein

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja izrecno pozdravlja cilj Komisije, da okrepi in posodobi ukrepe za boj proti zlorabi trga in trgovanju z notranjimi informacijami.

Da bi to dosegli, je prav, da se veljavna direktiva prenese v uredbo, saj to zagotavlja enotne predpise in opredelitve pojmov v EU ter enotno uporabo ukrepov v državah članicah. Veljavna direktiva namreč dopušča možnost za različne razlage, kar vodi v pravno negotovost in bi lahko nastale zakonodajne vrzeli, ki bi omogočale kršitve.

S tem mnenjem želimo predvsem izpostaviti pomanjkljivosti s pravnega vidika in predlagati rešitve. Pripravljavka mnenja želi opozoriti na to, da ni cilj predlaganih sprememb, da bi se nekdo izognil pravični sankciji ali kazni, temveč da želimo vzpostaviti pravno varnost in jasnost in tako v praksi poenostaviti pregon in kaznovanje zlorabe trga.

Pripravljavka mnenja vidi predvsem naslednje pomanjkljivosti:

– Izraža dvom, da je pavšalna izključitev dejavnosti na področju denarne politike, upravljanja javnega dolga in podnebne politike upravičena, in meni, da bi bilo treba to področje ponovno preučiti.

– Opredelitev trgovanja z notranjimi informacijami je celovita in težavna. Bistvenega pomena pri tem je določnost pojma, ker predstavlja podlago za sankcioniranje in s tem tudi za kaznivost. Žal pa odločitve Sodišča EU glede predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nemško zvezno sodišče (vložen 14. januarja 2011, Markus Geltl proti Daimler AG, zadeva C-19/11), ni bilo mogoče vključiti v predlog Komisije. Predlog obravnava pomembne vidike opredelitve pojma, med drugim obstoj notranje informacije pri časovno razpetem dogajanju z več vmesnimi fazami, ter pojem upravičenih pričakovanj. Sklepne ugotovitve generalnega pravobranilca, ki vsebujejo precej široko razlago pojma, so na voljo od 21. marca 2012. Sodna odločba bo morala skrbno pretehtati opredelitev pojma in morebitne potrebe po razmejitvi, zlasti glede novih kategorij notranjih informacij v skladu s členom 6(1)(e). Ker Sodišče EU odločitve še ni sprejelo, se je pripravljavka mnenja odločila, da za zdaj o tem ne bo predložila predlogov sprememb.

– Načeloma pozdravljamo kaznivost poskusa, ker to povečuje možnosti sankcioniranja. Ni pa jasno, če in na kakšen način bo poskus mogoče dokazati v praksi.

– Preventivni in obrambni mehanizmi iz člena 11(2) predloga bi morali upoštevati, ali prizadete osebe lahko izpolnijo zahteve glede vrste in obsega izvedenih poslov, in morajo biti sorazmerni.

– Enotni prag 20 000 EUR za poročanje o poslih vodilnih delavcev ne upošteva v zadostni meri razmer v državah članicah, zlasti ne povprečnega obsega poslov, ki lahko močno niha glede na velikost borze ali velikost poslov, ki se opravijo v neki državi članici. Zato je bolje predpisati določitev praga, hkrati pa prepustiti državam članicam, da ga same določijo v razponu med 20 000 in 100 000 EUR. Že to v primerjavi s sedanjim pravnim stanjem pomeni bistveno pravno poenotenje.

– Pri objavi sankcij naj ne bi razkrili identitete odgovorne osebe. To je nesorazmerno, še zlasti če upoštevamo, da bi npr. pri nasilnih kaznivih dejanjih v številnih državah članicah predpisi o varstvu osebnih podatkov to preprečili. Objaviti ne bi smeli niti vrste in narave kršitve, če bi to udeleženim osebam povzročilo nesorazmerno veliko škodo.

– Pozdravljamo, da je pri prijavljanju nepravilnosti nudenje finančnih spodbud trenutno predvideno le kot možnost za države članice. Na tem področju obstajajo v EU različne pravne tradicije; namen predlaganih sprememb besedila je, da ta vidik močneje poudarijo.

– Postopki prijave kršitev naj se ne bi določili z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU, temveč s pomočjo delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, ker gre za dopolnitev nebistvenih določb uredbe.

– Izrecno bi bilo treba urediti načelo prepovedi dvojnega kaznovanja, zlasti pri steku upravnih in kazenskih sankcij.

– Ker je uporaba in izvedba bistvenega pomena za uspeh zakonodaje EU, je treba vključiti revizijsko klavzulo. To bo tudi omogočilo preverjanje učinka nekaterih pravil, na primer sankcioniranje poskusa zlorabe položaja in izključitev dejavnosti na področju denarne politike, upravljanja javnega dolga in podnebne politike.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi oddaja naročil, ki se morda ne bodo izvršila. Poleg tega se lahko s finančnim instrumentom manipulira tudi prek ravnanja zunaj mesta trgovanja. Zato morajo osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo ali izvajajo posle ter ki morajo imeti vzpostavljene sisteme za odkrivanje sumljivih poslov in poročanje o njih, poročati tudi o sumljivih naročilih in poslih, ki se izvajajo zunaj mesta trgovanja.	(22) Manipulacija ali poskus manipulacije s finančnimi instrumenti je lahko tudi oddaja naročil, ki se morda ne bodo izvršila. Poleg tega se lahko s finančnim instrumentom manipulira tudi prek ravnanja zunaj mesta trgovanja. Zato morajo osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo ali izvajajo posle ter ki morajo imeti vzpostavljene sisteme za odkrivanje sumljivih poslov in poročanje o njih, poročati tudi o sumljivih naročilih in poslih, ki se izvajajo zunaj mesta trgovanja. ESMA bi moral v okviru tehničnih regulativnih standardov določiti primerne ureditve in postopke ter primerne sisteme in vzorce sporočanja, pri čemer bi morali pri presoji primernosti vsakič upoštevati tudi, v kakšni meri je prizadete osebe mogoče obremeniti z dolžnostmi poročanja.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Večja preglednost poslov, ki jih izvajajo osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, in, kjer je primerno, tudi osebe, ki so z njimi tesno povezane, je preventivni ukrep za preprečevanje zlorabe trga. Objava takih poslov vsaj na individualni ravni je za vlagatelje lahko zelo koristen vir informacij. Pojasniti je treba, da obveznost objave poslov vodilnih delavcev zajema tudi zastavljanje ali posojanje finančnih instrumentov in tudi posle drugih oseb, ki izvajajo diskrecijske pravice vodilnih delavcev. Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med ravnjo preglednosti ter številom poročil, o katerih so uradno obveščeni pristojni organi in javnost, je treba v tej uredbi uvesti enotni prag, pod katerim se o poslih uradno ne obvešča.	(28) Večja preglednost poslov, ki jih izvajajo osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, in, kjer je primerno, tudi osebe, ki so z njimi tesno povezane, je preventivni ukrep za preprečevanje zlorabe trga. Objava takih poslov vsaj na individualni ravni je za vlagatelje lahko zelo koristen vir informacij. Pojasniti je treba, da obveznost objave poslov vodilnih delavcev zajema tudi zastavljanje ali posojanje finančnih instrumentov in tudi posle drugih oseb, ki izvajajo diskrecijske pravice vodilnih delavcev. Ureditev tega vprašanja bi morala po eni strani zagotoviti ustrezno ravnovesje med ravnjo preglednosti ter številom poročil, o katerih so uradno obveščeni pristojni organi in javnost, po drugi strani pa upoštevati tudi razmere v državah članicah, zlasti povprečni obseg poslovanja, ki lahko niha glede na velikost borze in velikost poslov, ki se opravijo v neki državi članici. Zato bi bilo treba v tej uredbi uvesti prag, pod katerim ni potrebno obvezno uradno obveščanje o poslih, ki ga lahko države članice določijo znotraj določenega razpona.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 36
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Prijavitelji nepravilnosti pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi ali pomanjkanje spodbud odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Zato je treba s to uredbo zagotoviti ustrezne ureditve, ki bodo prijavitelje nepravilnosti spodbudile k obveščanju pristojnih organov o morebitnih kršitvah te uredbe in jih zaščitile pred povračilnimi ukrepi. Vendar morajo biti prijavitelji nepravilnosti upravičeni do takšnih spodbud le v primerih, ko zagotovijo nove informacije, ki jih niso dolžni posredovati v skladu z zakonom, in ko te informacije omogočijo naložitev sankcije za kršitev te uredbe. Države članice morajo tudi zagotoviti, da sistemi prijavljanja nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo mehanizme za ustrezno zaščito prijavljene osebe, zlasti kar zadeva pravico do varstva njenih osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico prijavljene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.	(36) Prijavitelji nepravilnosti pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi ali pomanjkanje spodbud odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Zato bi morala ta uredba vsebovati določbe, ki bodo prijavitelje nepravilnosti spodbudile k obveščanju pristojnih organov o morebitnih kršitvah te uredbe in jih zaščitile pred povračilnimi ukrepi. Hkrati bi bilo treba upoštevati različne pravne tradicije v državah članicah, na primer glede nudenja finančnih spodbud. Države članice naj bi zato imele možnost, da v okviru obstoječih nacionalnih pravnih sistemov spodbujajo prijavitelje nepravilnosti, da o morebitnih kršitvah te uredbe obvestijo pristojne organe. Vendar morajo biti prijavitelji nepravilnosti upravičeni do takšnih spodbud le v primerih, ko zagotovijo nove informacije, ki jih niso dolžni posredovati v skladu z zakonom, in ko te informacije omogočijo naložitev sankcije za kršitev te uredbe. Države članice morajo tudi zagotoviti, da sistemi prijavljanja nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo mehanizme za ustrezno zaščito prijavljene osebe, zlasti kar zadeva pravico do varstva njenih osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico prijavljene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov. Delegirane akte je treba sprejeti zlasti v zvezi s pogoji za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge 1, pragom za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije, pogoji za oblikovanje seznamov za trgovanje z notranjimi informacijami ter pragom in pogoji glede poslov vodilnih delavcev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov. Delegirane akte je treba sprejeti zlasti v zvezi s pogoji za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, kazalniki manipulativnega ravnanja iz Priloge 1, pragom za določanje uporabe obveznosti glede javnega razkritja za udeležence na trgu s pravicami do emisije, pogoji za oblikovanje seznamov za trgovanje z notranjimi informacijami ter pragom in pogoji glede poslov vodilnih delavcev ter v zvezi s postopki za sporočanje kršitev te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe v zvezi s postopki za poročanje o kršitvah te uredbe, je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 183/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.	črtano
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Naložbeno svetovanje, kot je določeno v direktivi o trgih finančnih instrumentov, z osebnim priporočilom stranki glede enega ali več poslov, povezanih s finančnimi instrumenti (zlasti neformalna priporočila glede kratkoročnih naložb, ki prihajajo iz prodajnih oddelkov ali oddelkov trgovanja v investicijskem podjetju ali kreditni ustanovi in se izrazijo njihovim strankam), ki predvidoma ne bodo javno dostopni, se kot tako ne bi smelo šteti za priporočilo v smislu te uredbe.
Obrazložitev
Predlagana sprememba pojasnjuje, da za naložbeno svetovanje in neformalna priporočila glede kratkoročnih naložb, ki predvidoma ne bodo javno dostopna, ne bi smela veljati pravila za razkritje raziskave. Besedilo temelji na uvodni izjavi 3 Direktive Komisije 2003/125/ES in izvaja določbo člena 6(5) direktive o zlorabi trga (2003).
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48b) Zgolj dejstvo, da se vzdrževalci trga, ki delujejo v dobri veri, organi, ki so pooblaščeni, da nastopajo kot nasprotna stranka, ali osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil za tretje strani, ki imajo notranje informacije, v prvih dveh primerih omejijo na opravljanje svojih zakonitih poslov kupovanja ali prodaje finančnih instrumentov, v slednjem primeru pa na vestno izvedbo naročila, ne bi smelo že samo po sebi pomeniti uporabe takih notranjih informacij.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti bi bilo treba uvodne izjave, ki določajo obseg kršitve trgovanja z notranjimi informacijami, omenjene v direktivi o zlorabi trga iz leta 2003, ponovno vnesti tudi v uredbo (t.j. uvodna izjava 18). Poleg tega zadeva Spector Photo Evropskega sodišča priznava, da se lahko oseba v nekaterih okoliščinah brani pred obtožbo, kot velja za vzdrževalce trga in organe, pooblaščene, da nastopajo kot pogodbene stranke (odstavek 58 Spector Photo NV proti CBFA (Zadeva C-45/08)).
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48c) Dostop do notranjih informacij, povezanih z drugim podjetjem, pri javni ponudbi za prevzem z namenom pridobitve nadzora nad tem podjetjem ali predlaganja združitve z njim samo po sebi ne bi smelo šteti za trgovanje na podlagi notranjih informacij.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti bi bilo treba uvodne izjave, ki določajo obseg kršitve trgovanja z notranjimi informacijami, omenjene v direktivi o zlorabi trga iz leta 2003, ponovno vnesti tudi v uredbo (t.j. uvodna izjava 29). Poleg tega zadeva Spector Photo Evropskega sodišča priznava, da bi se lahko oseba v nekaterih okoliščinah branila pred obtožbo, kot velja za vzdrževalce trga in organe, pooblaščene, da nastopajo kot pogodbene stranke (odstavek 60 Spector Photo NV proti CBFA (Zadeva C-45/08)).
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48d) Ker pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov obvezno vključuje predhodno odločitev osebe, ki izvaja eno ali več teh operacij, o pridobitvi ali odtujitvi, se izvršitev pridobitve ali odtujitve sama po sebi ne bi smela šteti kot uporaba notranjih informacij.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti bi bilo treba uvodne izjave, ki določajo obseg kršitve trgovanja z notranjimi informacijami, omenjene v direktivi o zlorabi trga iz leta 2003, ponovno vnesti tudi v uredbo (t.j. uvodna izjava 30). Poleg tega zadeva Spector Photo Evropskega sodišča priznava, da se lahko oseba v nekaterih okoliščinah brani pred obtožbo, kot velja za predhodno odločitev o pridobitvi ali odtujitvi (odstavek 60 Spector Photo NV proti CBFA (Zadeva C-45/08)).
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48e) Raziskave in ocene, ki nastanejo na podlagi podatkov, ki so dostopni javnosti, ne bi smele šteti za notranje informacije in zato poslov, ki se izvršijo na podlagi takih raziskav ali ocen, samih po sebi ne bi smeli šteti za trgovanje na podlagi notranjih informacij v smislu te uredbe.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti bi bilo treba uvodne izjave, ki določajo obseg kršitve trgovanja z notranjimi informacijami, omenjene v direktivi o zlorabi trga iz leta 2003, ponovno vnesti tudi v uredbo (t.j. uvodna izjava 31). Raziskave in ocene na podlagi javno razpoložljivih podatkov se ne bi smele obravnavati kot notranje informacije, saj bi to škodovalo učinkovitemu delovanju finančnih trgov.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48f) Informacije o načrtih udeleženca na trgu in njegovih strategijah trgovanja ne bi smele šteti za notranje informacije.
Obrazložitev
Ta uvodna izjava je še posebej pomembna, če se obveznosti razkritja, kakršne so predvidene v uvodni izjavi 12 uredbe o celovitosti in preglednosti energetskega trga, naložijo vsem tržnim udeležencem na nekem trgu. V nasprotnem primeru bi morali tržni udeleženci objavljati svoje načrte in strategije trgovanja.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 g (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48g) Trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerem podjetje prejme zahtevek, da najde posamezni vrednostni papir ali potrdi upravičeno pričakovano poravnavo, da bi stranka lahko izpolnila zahteve iz Uredbe o prodaji na kratko in nekaterih vidikih zamenjav kreditnega tveganja, je lahko zakonito in samo po sebi ne bi smelo šteti za trgovanje z notranjimi informacijami.
Obrazložitev
Zaradi medsebojne povezanosti uredb o zlorabi trga in prodaji na kratko bi lahko informacije v zvezi s prodajo na kratko po prvi uredbi veljale kot notranje informacije. Tehnično gledano je vedenje, da bo stranka vstopila v prodajo na kratko, notranja informacija, s katero ne bi smeli razpolagati, ne da bi to veljajo kot potencialno kriminalno dejanje. S predlagano spremembo bo veljala primerna izjema za dejavnosti, ki jih podjetja izvajajo kot redne posle.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov ali na ceno z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov;	(a) specifične informacije, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov ali na ceno z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov;
	(Sprememba velja za celotno besedilo. Če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) v zvezi z blagom na promptnem trgu in finančnimi instrumenti razen izvedenih finančnih instrumentov na blago,
	(i) razen informacij z natančno določenimi lastnostmi, ki bi, če bi postale javne, verjetno močno in znatno vplivale na ceno takega finančnega instrumenta, in
	(ii) če bi razumni vlagatelj, ki redno trguje na trgu in z zadevnim finančnim instrumentom, uporabo takih informacij ocenil tako, da zadevna oseba ne spoštuje standardov ravnanja, ki se ponavadi pričakujejo od nekoga v takem položaju glede na zadevni trg.
Obrazložitev
Novi člen 6(1)(da) uvaja samostojno kategorijo notranjih informacij, ki ni niti natančna niti cenovno občutljiva, ampak se obravnava kot notranja informacija, ker bi to potrdil razumni vlagatelj.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) informacije, ki niso zajete v odstavku (a), (b), (c) ali (d), se nanašajo na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov ter na splošno niso na voljo javnosti, vendar bi jih razumni vlagatelj, ki redno trguje na trgu in z zadevnim finančnim instrumentom ali zadevno povezano blagovno promptno pogodbo, če bi mu bile na voljo, obravnaval kot pomembne pri določanju pogojev izvršitve posla s finančnim instrumentom ali povezano blagovno promptno pogodbo.	črtano
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene uporabe odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.	3. Za namene dopolnitve odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.
Obrazložitev
Besedilo, ki ga je predlagala Komisija, povzroča veliko pravno negotovost, saj je znatni vpliv na ceno odvisen od testa, ki ga bo izvedel ustrezni organ, da ugotovi, na kaj bi razumni vlagatelj oprl odločitev o naložbi (nejasno in nenatančno merilo).
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka oseba, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, v skladu s [členoma 31 in 56] Direktive [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] sprejme in vzdržuje učinkovito ureditev in postopke za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga.	1. Vsaka oseba, ki upravlja dejavnosti na mestu trgovanja, v skladu s [členoma 31 in 56] Direktive [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] sprejme in vzdržuje učinkovito ureditev in postopke za preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga. O teh se obvesti pristojni nadzorni organ.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo ustrezna ureditev in postopki, v okviru katerih osebe izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1, ter da se določijo sistemi in predloge za uradno obvestilo, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.	3. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo ustrezna ureditev in postopki za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 ter da se določijo primerne predloge za uradno obvestilo, ki se uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2. ESMA pri določitvi primernosti upošteva, ali lahko od prizadetih oseb pričakuje upoštevanje predpisov iz odstavka 2 glede na vrsto in obseg njihovih poslov.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odstavek 1 se ne uporablja za posle, ki v koledarskem letu skupaj ne presežejo 20 000 EUR.	3. Odstavek 1 se ne uporablja za posle, ki v koledarskem letu skupaj ne presežejo mejne vrednosti, ki jo določijo države članice; države članice to mejno vrednost določijo v razponu med 20 000 in 100 000 EUR.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 31 sprejme ukrepe za spremembo praga iz odstavka 3, da se upošteva razvoj na finančnih trgih.	črtano
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Oseba ne krši nobene od omejitev o razkritju informacij, uvedene s pogodbo ali z zakonsko, regulativno ali upravno določbo, če daje na voljo informacije v skladu z odstavkom 2.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da kršitev določb uredbe o tržni zlorabi zaradi veljavnosti te uredbe ne razveljavlja poslov in ne onemogoča njihove izvedbe. To načelo se že odraža v členu 9(4) v uredbi o infrastrukturi evropskega trga (besedilo, ki ga je Evropski parlament sprejel 29. marca 2012).
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Pristojni organi tudi tesno sodelujejo z organi vseh držav članic, odgovornimi za preiskave in pregon kaznivih dejanj, ki so posledica kršitve iz člena 25, da bi upravni in kazenski ukrepi in sankcije prinesli želene rezultate in da bi lahko svoje dejavnosti usklajevali ter preprečili njihovo podvajanje ali prekrivanje, če ima kršitev za posledico kazenske sankcije in upravne ukrepe ali sankcije.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je preprečiti, da bi bila neka oseba za isto ravnanje kaznovana tako denarno kot tudi z upravno kaznijo.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 25 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pooblastila za sankcioniranje	Področje uporabe
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 26 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Upravni ukrepi in sankcije	Seznam in objava upravnih ukrepov in sankcij
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 17 so pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo v primeru kršitve iz odstavka 1 pooblaščeni vsaj za naslednje upravne ukrepe in sankcije:	1. Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 17 so pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo v primeru kršitve iz člena 25 pooblaščeni vsaj za naslednje upravne ukrepe in sankcije:
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – točka (m)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % njenega skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu; kadar je pravna oseba podrejeno podjetje nadrejenega podjetja [kot je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS], je zadevni skupni letni promet določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega nadrejenega podjetja v predhodnem poslovnem letu.	(m) v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % njenega skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, vendar ne več kot 5.000.000 EUR; kadar je pravna oseba podrejeno podjetje nadrejenega podjetja [kot je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS], je zadevni skupni letni promet določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega nadrejenega podjetja v predhodnem poslovnem letu.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vsak upravni ukrep in sankcija, ki se naloži zaradi kršitve te uredbe, se takoj objavi, pri čemer se vključijo vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter o identiteti odgovornih oseb, razen če bi takšna objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi ukrepe in sankcije objavijo anonimno.	3. Vsak upravni ukrep in sankcija, ki se naloži zaradi kršitve te uredbe, se takoj objavi, pri čemer se vključijo informacije o vrsti in naravi kršitve, razen če bi takšna objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi ukrepe in sankcije objavijo brez navedbe vrste in narave kršitve.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 26a
	Primeri uporabe upravnih in kazenskih sankcij
	Kadar pri kršitvi določb te uredbe v smislu člena 25 hkrati veljata upravni ukrep ali upravna sankcija in kazenska sankcija, se uporablja samo kazenska sankcija. Če ni bila izrečena kazenska sankcija, se za kršitev lahko izreče upravna sankcija.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) resnost in trajanje kršitve;	(a) vrsta, resnost in trajanje kršitve;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kršitev določb po tej uredbi sama po sebi ne vpliva na veljavnost poslov, ne povzroči njene neizvršljivosti in ni osnova za odškodninske zahtevke, če je bila sklenjena v dobri veri.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti ta predlog spremembe pojasnjuje, da kršitev uredbe o tržni zlorabi ne razveljavlja poslov in ne povzroča njihove neizvršljivosti.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 33 sprejme ukrepe za opredelitev postopkov iz odstavka 1, vključno z načini poročanja in spremljanja poročil ter ukrepi za zaščito oseb.	3. Komisija se pooblasti, da v skladu s členom 32 v zvezi z ukrepi za opredelitev postopkov iz odstavka 1, vključno z načini poročanja in spremljanja poročil ter ukrepi za zaščito oseb, sprejme delegirane akte.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 31	črtano
Prenos pooblastil
Komisija je v skladu s členom 32 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvijo in spremembo pogojev za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov, opredelitvami iz te uredbe, pogoji za pripravo seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, pogoji v povezavi s posli vodilnih delavcev in ureditvami za osebe, ki posredujejo informacije, na podlagi katerih je mogoče odkriti kršitve te uredbe.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo se podeli za nedoločen čas od datuma iz člena 36(1).	2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), člena 8(5), člena 12(2), člena 13(4), člena 14(5) in (6) in člena 29(3) se na Komisijo prenesejo za nedoločen čas od [začetek veljavnosti te uredbe].
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.	3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 3(3), člena 8(5), člena 12(2), člena 13(4), člena 14(5)(6) in člena 29(3). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v njem. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep o preklicu ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom 8(5), členom 12(2), členom 13(4), členom 14(5) in (6) ali členom 29(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje pravnemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 33	črtano
Postopek v odboru
1. Komisiji pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s členom 29(3) pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 8 navedene uredbe.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 35 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 35a
	Pregled
	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo do [3 leta po začetku veljavnosti te uredbe], v katerem pregleda delovanje te uredbe, med drugim glede naslednjih vidikov:
	– izključitev dejavnosti na področjih denarne politike in upravljanja javnega dolga ter dejavnosti na področju podnebne politike;
	– prepoved trgovanja z notranjimi informacijam in prepoved tržne manipulacije.
	Komisija po potrebi skupaj s poročilom predloži predloge sprememb k tej uredbi.

POSTOPEK

Naslov	Trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija (zloraba trga)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0651 – C7-0360/2011 – 2011/0295(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 15.11.2011
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 15.11.2011
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja	Alexandra Thein 21.11.2011
Obravnava v odboru	26.3.2012	26.4.2012	30.5.2012
Datum sprejetja	19.6.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 8 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Cristian Silviu Buşoi, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt, Axel Voss
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Patrice Tirolien

POSTOPEK

Naslov	Trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržna manipulacija (zloraba trga)
Referenčni dokumenti	COM(2011)0651 – C7-0360/2011 – 2011/0295(COD)
Datum predložitve EP	20.10.2011
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ECON 15.11.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 15.11.2011	ENVI 1.12.2011	JURI 15.11.2011	LIBE 15.11.2011
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	BUDG 6.2.2012	LIBE 23.11.2011
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Arlene McCarthy 21.9.2010
Obravnava v odboru	6.2.2012	12.4.2012	19.6.2012
Datum sprejetja	9.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Elena Băsescu, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sari Essayah, Ashley Fox, Robert Goebbels, Olle Ludvigsson, Sirpa Pietikäinen
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Timothy Kirkhope
Datum predložitve	22.10.2012