VMESNO POROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani
8.11.2012 - (16395/1/2011 – C7‑0182/2012 – 2011/0303(NLE))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra
Pripravljavec mnenja (*): Pablo Zalba Bidegain, Odbor za mednarodno trgovino
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani
(16395/1/2011 – C7‑0182/2012 – 2011/0303(NLE))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16395/2011),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (16394/2011),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0182/2012),
– ob upoštevanju poglavja o trgovini Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani,
– ob upoštevanju resolucij z dne 15. novembra 2001 o globalnem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[1], z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[2] ter z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju Latinske Amerike, Karibov in Evropske Unije (EU-LAK) iz Lime[3],
– ob upoštevanju resolucij z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine[4], z dne 23. maja o 2007 o pomoči EU za trgovino[5], z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko[6] ter z dne 12. junija 2012 o opredelitvi novega razvojnega sodelovanja z Latinsko Ameriko[7],
– ob upoštevanju resolucij z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini[8], z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[9], z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[10] in z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020[11],
– ob upoštevanju resolucij z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko[12] in z dne 5. julija 2011 povečevanju učinka razvojne politike EU[13],
– ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (Eurolat) in zlasti resolucij o obetih za trgovinske odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko, o strategijah za zaščito in ustvarjanje delovnih mest, predvsem za ženske in mlade, ter o odnosih med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko na področju varnosti in obrambe, sprejetih na njenem petem rednem plenarnem zasedanju, ki je potekalo 18. in 19. maja 2011 v Montevideu v Urugvaju,
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 15. marca 2007 o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi strani[14],
– ob upoštevanju izjav s šestih vrhovnih srečanj voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, ki so se odvijala 28. in 29. junija 1999 v Riu de Janeiru, 17. in 18. maja 2002 v Madridu, 28. in 29. maja 2004 v Guadalajari, 12. in 13. maja 2006 na Dunaju, 16. in 17. maja 2008 v Limi ter 17. in 18. maja 2010 v Madridu,
– ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za razvoj (A7-0360/2012),
A. ker Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko pomeni pomemben precedenčni primer, saj gre za prvi dvoregionalni sporazum o pridružitvi, ki ga je Evropska unija sklenila od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe,
B. ker so regionalno, socialno, gospodarsko in kulturno vključevanje s sklepanjem dvostranskih in podregionalnih sporazumov o pridružitvi glavni cilji dvoregijskega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko,
C. ker je nujno treba spoštovati demokracijo, pravno državo in celovito uživanje človekovih pravic vseh državljanov kot temeljne sestavne dele političnega dialoga, da bi razvoj pridružitvenih odnosov med EU in Latinsko Ameriko koristil obema stranema in vsem prinesel ugodnosti,
D. ker je vrhunsko srečanje v Madridu maja 2010 omogočilo obnovitev vseh trgovinskih pogajanj z Latinsko Ameriko, ki so bila v zadnjih letih zaustavljena, ter zaključek pogajanj o tem sporazumu o pridružitvi,
E. ker pomeni razvoj odnosov z Latinsko Ameriko vzajemno korist in potencialne prednosti za vse države članice EU,
F. ker je Parlament v resoluciji z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu[15] izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja nad ženskami,
G. ker je EU glavna vlagateljica in druga največja trgovinska partnerica v Srednji Ameriki, pa tudi glavna donatorka razvojne pomoči,
H. ker so spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih, državljanskih ter političnih pravic državljanov obeh regij sestavni deli sporazuma,
I. ker sporazum vključuje klavzulo o človekovih pravicah, ki vzajemno obvezuje podpisnici k ustreznemu preverjanju človekovih pravic in zagotavljanju njene izvedbe v praksi,
J. ker je treba upoštevati razmere hude revščine, socialne izključenosti in socialne ter okoljske občutljivosti, ki so značilni za srednjeameriško regijo,
K. ker sporazum o pridružitvi predpostavlja politično in gospodarsko partnerstvo med EU in regijo ter njenimi različnimi državami, ki upošteva obstoječa nesorazmerja in razlike med obema regijama in med različnimi srednjeameriškimi državami,
L. ker mora biti cilj sporazuma med drugim spodbujanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in regionalnega povezovanja,
M. ker bi lahko EU s sodelovanjem pripomogla k iskanju rešitev za zagotavljanje varnosti v regiji, saj je to vprašanje v Srednji Ameriki zelo zaskrbljujoče,
N. ker Sporazum o pridružitvi ustreza cilju Unije glede spodbujanja regionalnega povezovanja s pomočjo trgovine, kar je zapisano v sporočilu Komisije (COM(2010)0612) z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve“, in ker v skladu s strategijo Evropa 2020 uporablja trgovino kot gonilno silo za konkurenčnost, razvoj in ustvarjanje delovnih mest,
O. ker bo razsežnost trgovinskega dela Sporazuma o pridružitvi z vidika kakovosti in količine razširila obseg blaga in storitev, ki bodo deležni koristi območja proste trgovine, in določila okvir varnosti in pravne gotovosti, kar bo spodbudilo pretok blaga, storitev in naložb,
P. ker se pričakuje, da bo trgovinski del Sporazuma o pridružitvi po posameznih sektorjih omogočil takojšnjo ali postopno asimetrično zmanjšanje carin s ciljem vzpostaviti dvoregijsko območje proste trgovine, za katerega bo veljal stabilen in predvidljiv režim, ki bo spodbujal donosne naložbe, večjo udeležbo srednjeameriške regije v svetovni trgovini, učinkovito upravljanje virov in večjo konkurenčnost,
Q. ker je eden izmed glavnih ciljev sporazuma o pridružitvi prispevati k večji regionalni povezanosti in stabilnosti v Srednji Ameriki, kar bo mogoče doseči, če bodo države pogodbenice (vključno s Panamo) pokazale jasno politično voljo ter se zavezale k premagovanju težav in napredku pri dinamiki povezovanja in v ta namen sprejele učinkovite, enakovredne in primerne ukrepe za ustvarjanje medsebojno koristnih sinergij in krepitev določb sporazuma o pridružitvi, kar bo prispevalo h gospodarskemu, političnemu in socialnemu razvoju,
R. ker bo oblikovanje okvira, ki bo okrepil pravno varnost, pozitivno vplivalo na obe strani, saj bo to spodbudilo povečanje trgovinskih tokov in naložb ter sektorsko in geografsko diverzifikacijo; ker bo največji učinek za Unijo prihranek zaradi postopnega zmanjšanja ali odprave carine ter lažje trgovanje in vlaganje v okviru stabilnosti in vzajemnega zaupanja, in ker poudarja zavezanost obeh regij spoštovanju mednarodnih standardov, zlasti Svetovne trgovinske organizacije in Mednarodne organizacije dela; ker bo to za Srednjo Ameriko pomenilo večjo mednarodno prisotnost, strateško partnerstvo z uveljavljenim trgom, priložnost za diverzifikacijo in dolgoročne donosne naložbe,
S. ker se asimetrična narava trgovinskega dela sporazuma o pridružitvi med drugim kaže v stopnjevanju in oblikovanju različnih prehodnih obdobij za obe regiji, kar bo omogočilo, da se proizvodne strukture prilagodijo novi gospodarski in trgovinski resničnosti, ki izhaja iz izvajanja sporazuma,
T. ker bo med njegovimi načeli spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic ter pravne države okrepilo notranje in zunanje politike obeh strani; ker se poudarja pomen vključitve posebnega naslova o „trgovini in trajnostnem razvoju“, ki se sklicuje na mednarodne standarde in sporazume na področju dela, okolja in upravljanja, v skladu s ciljem trajnostnega in uravnoteženega razvoja, ki zmanjšuje razlike med državami pogodbenicami in znotraj njih in tako zagotavlja pomemben precedenčni primer za prihodnja pogajanja; ker se pričakuje, da bo trgovina spodbujala gospodarski razvoj, zeleno rast in socialno kohezijo; ker je dobrodošla vključitev institucionalnih mehanizmov in mehanizmov spremljanja, kot sta Odbor za trgovino in trajnostni razvoj ter Forum za dialog s civilno družbo,
U. ker se poudarja zavezanost obeh regij spoštovanju geografskih označb in intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi predpisi,
V. ker so vse države Srednje Amerike vključene v splošni sistem preferencialov (GSP+), ki bo prenehal veljati 31. decembra 2013; ker nova shema splošnega sistema preferencialov (GSP) brez izjem ne več bo veljala za države, ki jih Svetovna banka uvršča med države z višjimi srednjimi dohodki, kar pomeni, da bosta Kostarika in Panama izgubili pravico do vključitve v ta sistem; ker je splošni sistem preferencialov (GSP) enostranski, začasen, spremenljiv sistem, ki zajema manjši nabor izdelkov in izključuje večino kmetijskih proizvodov; ker bo sporazum o pridružitvi izboljšal trgovinski položaj vseh držav Srednje Amerike, tako da bo določil nov, širši in varen pravni okvir, ki bo koristil vsem stranem; ker je dobrodošlo dejstvo, da bo nova shema omogočila postopno liberalizacijo izmenjave blaga in storitev, javne razpise in spodbudila naložbe,
1. poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata naslednja priporočila:
Uvod
(a) olajšata obravnavo, sprejetje in ratifikacijo sporazuma o pridružitvi;
(b) opozarja, da so se voditelji držav in vlad Evropske unije ter nekaterih srednjeameriških držav maja 2006 na vrhu Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi na Dunaju odločili za začetek pogajanj o sporazumu o pridružitvi med dvema regijama, ki so se uradno začela oktobra 2007;
(c) opozarja, da je Panama, ki je ta pogajanja sprva spremljala kot opazovalka, januarja 2010 zaprosila za pridružitev pogajanjem, in da je 10. marca 2010 Evropska unija uradno sprejela vključitev Paname v pogajanja;
(d) opozarja, da so se maja 2010 pogajanja uspešno zaključila, po pravnem pregledu pa je bilo 22. marca 2011 besedilo sporazuma parafirano, 28. junija 2012 pa podpisano v Tegucigalpi;
(e) spominja, da sporazum o pridružitvi, sklenjen maja 2010, vsebuje tri glavne stebre: politični dialog, sodelovanje in trgovino;
Politični dialog kot glavni element razvoja dvoregijskega partnerstva
(f) poudarja, da gre za prvo celovito partnerstvo med regijama, kar je posledica jasne politične volje Unije, ter pomeni odločen prispevek k vključevanju Srednje Amerike, vendar ob upoštevanju dejstva, da je odnos s to regijo širši od same proste trgovine;
(g) poudarja, da je izpeljava tega sporazuma o pridružitvi s Srednjo Ameriko logični zaključek politike podpore za vzpostavljanje miru, stabilnosti in demokracije regije, ki jo je Evropska unija začela izvajati v osemdesetih letih s pomočjo znatnega političnega delovanja z različnimi mirovnimi sporazumi in procesom skupine Contadora;
(h) pozdravlja nove in izjemne možnosti, ki jih za dvoregijske odnose med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko ponuja politični dialog na podlagi novega sporazuma o pridružitvi, tako na izvršilni ravni kot na področju medparlamentarnega dialoga in dialoga s civilno družbo, kar pomeni povečanje kakovosti glede na proces dialoga iz San Joseja, ki se je začel leta 1984;
(i) poudarja parlamentarno razsežnost sporazuma z vzpostavitvijo pridružitvenega parlamentarnega odbora, ki ga sestavljajo člani Evropskega parlamenta in srednjeameriških parlamentov, ki bo obveščena o sklepih pridružitvenega sveta ter bo lahko pripravljala priporočila in prejemala informacije o izvajanju sporazuma;
(j) poziva ju, naj zagotovita optimalno izvajanje sporazuma o pridružitvi in posebno pozornost namenita zlasti točkam, ki jih je Evropski parlament izpostavil v tej resoluciji, ter določbam iz uredbe o izvajanju sporazuma o pridružitvi, prav tako pa naj podpirata dejavnosti pridružitvenega parlamentarnega odbora;
(k) poudarja, da sporazum o pridružitvi, sklenjen s Srednjo Ameriko, vsebuje pomembne elemente, ki prispevajo k uresničevanju ciljev zunanjega delovanja Evropske unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti krepitev in spoštovanje človekovih pravic, utrjevanje demokracije, vzpostavljanje trajnostnega gospodarstva ter družbeni in okoljski razvoj;
(l) poudarja, da se člen 1 sporazuma nanaša na spoštovanje demokratičnih načel, temeljnih človekovih pravic in načel pravne države, ki so bistveni elementi sporazuma, tako da bi v primeru, da jih podpisnice ne bi spoštovale, morali sprejeti ukrepe, ki bi lahko povzročili celo prekinitev sporazuma; kljub temu meni, da se mora oblikovati konkretne mehanizme, ki bodo zagotovili spoštovanje in izpolnjevanje klavzule o človekovih pravicah iz sporazuma;
(m) predlaga, da Komisija Evropskemu parlamentu pripravi letno poročilo, da bo lahko spremljal celoten sporazum o pridružitvi, vključno z vidiki, ki se nanašajo na načela demokracije in človekove pravice;
(n) poudarja, da je treba sporazum o pridružitvi s Srednjo Ameriko razumeti kot primeren okvir, da se na enaki osnovi združijo prizadevanja za boj proti socialnim neenakostim in revščini, za vključujoč razvoj in za boj proti še vedno obstoječim socialnim, gospodarskim in političnim izzivom;
(o) pozdravlja odločno zavzemanje za multilateralizem, ki omogoča boljše varovanje skupnih vrednot in ciljev, kot tudi učinkovito spopadanje s svetovnimi izzivi;
(p) ugotavlja, da novi sporazum o pridružitvi ponuja nove možnosti za dialog na področju boja proti prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, v skladu z regionalno varnostno strategijo, ki so jo podpisali srednjeameriški predsedniki; pozdravlja različne zaveze za usklajevanje boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, pranju denarja, financiranju terorizma, organiziranemu kriminalu in korupciji;
(q) meni, da je treba spodbujati primerno udeležbo civilne družbe v EU in Srednji Ameriki ter omogočiti dejavno udeležbo na forumih ter v odborih in pododborih; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora srednjeameriške in evropske civilne družbe;
Učinkovito sodelovanje za boj proti revščini in spodbujanje socialne kohezije
(r) poudarja prednostno nalogo, ki se dodeljuje socialni koheziji kot cilju politik za regionalno sodelovanje; poudarja, da je ta kohezija možna samo, če se zmanjšajo stopnje revščine, neenakosti, socialne izključenosti in vse oblike diskriminacije z ustreznim izobraževanjem, vključno s poklicnim usposabljanjem; poudarja, da se socialne neenakosti v zadnjih letih niso dovolj zmanjšale in da je pomanjkanje varnosti v Srednji Ameriki zelo zaskrbljujoče;
(s) poudarja priložnosti, ki jih sporazum ponuja za izboljšanje socialne kohezije in trajnostnega razvoja, ki sta bistvena za utrditev gospodarske rasti, socialne stabilnosti in demokratičnih prizadevanj;
(t) poudarja prizadevanja za sodelovanje na področju posodabljanja države in javne uprave, izboljšanja sistema pobiranja davkov in preglednost, boja proti korupciji in nekaznovanosti, krepitve pravnega sistema in vključevanja civilne družbe;
(u) poudarja sporazum, ki so ga podpisnice dosegle na področju okolja, med cilji katerega so izboljšanje kakovosti okolja, trajnostni razvoj, sodelovanje na področju obvladovanja naravnih nesreč in spopadanje s podnebnimi spremembami, krčenje gozdov, dezertifikacija in ohranjanje biotske raznovrstnosti;
(v) poziva ju, naj prispevata k oživitvi in okrepitvi gospodarskih in trgovinskih odnosov ter k vključevanju proizvodne strukture obeh regij s ciljem doseči največje koristi pri izvajanju sporazuma o pridružitvi ter tako spodbujati uravnoteženo in trajnostno rast, ki bo ustvarila nove gospodarske, trgovinske in naložbene priložnosti, kar bo omogočilo boljše uvozno in izvozno vključevanje Srednje Amerike v mednarodno trgovinsko strukturo;
(w) poziva ju, naj zagotavljata izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v sporazumu o pridružitvi, in si pri tem prizadevata za večje sinergije med obema regijama, toda brez ogrožanja splošnih interesov, med drugim na področju geografskih označb in pravic intelektualne lastnine in prednostnih nalog EU na področju gospodarstva in trgovine;
(x) zahteva, da s primernimi tehničnimi in finančnimi viri spodbujata sodelovanje v strateških sektorjih obeh regij, zlasti na področju trgovine in trajnostnega razvoja, ter znanstveno in tehnično sodelovanje na področjih, kot so institucionalne zmogljivosti, uskladitev standardov, carinski postopki in statistika, intelektualna lastnina, opravljanje storitev, javna naročila, elektronsko poslovanje, industrijski razvoj, trajnostno upravljanje z viri, sanitarni in fitosanitarni standardi, podpora za mala in srednja podjetja in diverzifikacija; prav tako naj priznata pomen tehnološkega posodabljanja in inovacij ter za dosego tega kot instrument uporabita Sporazum o pridružitvi;
(y) poziva ju, naj letno prirejata in omogočata dvoregijski Forum za dialog s civilno družbo; zahteva, da k sodelovanju povabita tudi zasebni sektor in civilno družbo, in sicer prek politike družbene odgovornosti podjetij, ki omogoča tesne odnose med obema in zagotavlja trajnejši gospodarski razvoj Srednje Amerike;
(z) poziva ju, naj spodbujata dejavnosti za seznanitev interesnih skupin v obeh regijah s sporazumom in spodbujata prirejanje poslovnih sejmov v obeh regijah, da se ustvarijo priložnosti za stike in sporazume o sodelovanju, zlasti med MSP;
(aa) naj ponujata podporo pri vzpostavljanju konkurenčnih proizvodnih centrov z dodano vrednostjo v Srednji Ameriki; predlagata ustanovitev regionalnih akademij za trgovino v regijah Latinske Amerike in v državah članicah EU, namenjenih razvijanju zmogljivosti med MSP z zagotavljanjem usposabljanja o pogojih za trgovanje s kmetijskimi izdelki, blagom in storitvami s partnersko regijo;
Zaključek
(ab) poudarja, da sporazum o pridružitvi prispeva k uresničevanju ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da je spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in načel pravne države bistveni element sporazuma;
(ac) poudarja, da se sedanji trgovinski okvir, ki je začasne narave in temelji na enostranskem sistemu splošnih preferencialov, razvija v smeri vzajemnega in dogovorjenega sistema za postopno liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, javnih naročil in spodbujanja naložb, s čimer se vzpostavi predvidljiv okvir varnosti in pravne gotovosti, ki krepi vzajemno zaupanje, nujno za razvoj trgovine in naložb;
(ad) poudarja, da je socialna kohezija prednostni cilj politike regionalnega sodelovanja, pri čemer se osredotoča predvsem na zmanjševanje revščine, neenakosti, socialne izključenosti in vseh oblik diskriminacije;
(ae) poudarja, da sporazum o pridružitvi s Srednjo Ameriko na učinkovit način prispeva k prizadevanjem regionalnega, socialnega in političnega vključevanja in h končnemu cilju dvoregijskega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko;
(af) poziva pridružitveni svet, naj pet let po začetku izvajanja sporazuma o pridružitvi poda skupno oceno ter po potrebi na podlagi ugotovitev in ugotovljenega vpliva v tej oceni opravi pregled sporazuma o pridružitvi;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] UL C 140 E, 16.3.2002, str. 569
- [2] UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123.
- [3] UL C 259 E, 29.10.2009, str. 64.
- [4] UL C 298 E, 8.12.2006, str. 261.
- [5] UL C 102 E, 24.4.2008, str. 291.
- [6] UL C 70 E, 8.3.2012, str. 79.
- [7] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0235.
- [8] UL C 67 E, 18.3.2010, str. 101.
- [9] UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
- [10] UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
- [11] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0412.
- [12] UL C 81 E, 15.3.2011, str. 54.
- [13] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0320.
- [14] UL C 301 E, 13.12.2007, str. 233.
- [15] UL C 227 E, 4.9.2008, str. 140.
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (19.9.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi stran
(16395/1/2011 – C7-0182/2012 – 2011/0303(NLE))
Pripravljavec mnenja (*): Pablo Zalba Bidegain
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:
– ob upoštevanju resolucij z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko[1], z dne 23. maja o 2007 o pomoči EU za trgovino, z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[2], z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine[3], z dne 12. junija 2012 o opredelitvi novega razvojnega sodelovanja z Latinsko Ameriko,
– ob upoštevanju resolucije evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EUROLAT) z dne 19. maja 2011 o obetih za trgovinske odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko,
– ob upoštevanju resolucij z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020, z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih, z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih in z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini,
– ob upoštevanju izjav s šestih vrhovnih srečanj voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, ki so se odvijala 28. in 29. junija 1999 v Riu de Janeiru, 17. in 18. maja 2002 v Madridu, 28. in 29. maja 2004 v Guadalajari, 12. in 13. maja 2006 na Dunaju, 16. in 17. maja 2008 v Limi ter 17. in 18. maja 2010 v Madridu,
– ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta Svetu o pogajalskem mandatu za Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi strani,
– ob upoštevanju poglavja o trgovini Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani,
A. ker Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko pomeni pomemben precedens, saj gre za prvi dvoregionalni sporazum o pridružitvi, ki ga je Evropska unija sklenila od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe;
B. ker je vrhunsko srečanje v Madridu maja 2010 omogočilo obnovitev vseh trgovinskih pogajanj z Latinsko Ameriko, ki so bila v zadnjih letih zaustavljena, ter zaključek pogajanj tega Sporazuma o pridružitvi, ki je bil po pravnem pregledu parafiran 22. marca 2011 in podpisan v Tegucigalpi 29. junija 2012;
C. ker Sporazum o pridružitvi ustreza cilju Unije glede spodbujanja regionalnega povezovanja s pomočjo trgovine, kar je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom„Trgovina, rast in svetovne zadeve“, in ker v skladu s strategijo Evropa 2020 uporablja trgovino kot gonilno silo za konkurenčnost, razvoj in ustvarjanje delovnih mest;
D. ker bo širina trgovinskega dela Sporazuma o pridružitvi kakovostno in količinsko razširila obseg blaga in storitev, ki bodo deležni koristi območja proste trgovine, in določila okvir varnosti in pravne gotovosti, kar bo spodbudilo pretok blaga, storitev in naložb;
E. ker se pričakuje, da bo trgovinski del Sporazuma o pridružitvi po posameznih sektorjih omogočil takojšnjo ali postopno asimetrično zmanjšanje carin s ciljem vzpostaviti dvoregijsko območje proste trgovine, za katerega bo veljal stabilen in predvidljiv režim, ki bo spodbujal donosne naložbe, večje sodelovanje srednjeameriške regije v svetovni trgovini, učinkovito upravljanje virov in večjo konkurenčnost;
F. ker je eden izmed glavnih ciljev Sporazuma o pridružitvi prispevati k večji regionalni povezanosti in stabilnosti v Srednji Ameriki, kar bo mogoče doseči, če bodo države pogodbenice za to pokazale jasno politično voljo ter se zavezale k premagovanju težav in napredku pri dinamiki povezovanja (vključno s Panamo) in v ta namen sprejele učinkovite, enakovredne in primerne ukrepe za ustvarjanje medsebojno koristnih sinergij in krepitev določb Sporazumu o pridružitvi, kar bo prispevalo h gospodarskemu, političnemu in socialnemu razvoju;
G. ker bo oblikovanje okvira, ki bo okrepil pravno varnost, pozitivno vplivalo na obe strani, saj bo to spodbudilo povečanje trgovinskih tokov in naložb ter sektorsko in geografsko diverzifikacijo; ker bo največji učinek za Unijo prihranek zaradi postopnega zmanjšanja ali odprave carine ter lažje trgovanje in vlaganje v okviru stabilnosti in vzajemnega zaupanja, in ker poudarja zavezanost obeh regij mednarodnim standardom, zlasti Svetovne trgovinske organizacije in Mednarodne organizacije dela; ker bo to za Srednjo Ameriko pomenilo večjo mednarodno prisotnost, strateško partnerstvo z uveljavljenim trgom, priložnost za diverzifikacijo in dolgoročne donosne naložbe;
H. ker se asimetrična narava Sporazuma o pridružitvi med drugim kaže v stopnjevanju in oblikovanju različnih prehodnih obdobij za obe regiji, kar bo omogočilo, da se proizvodne strukture prilagodijo novi gospodarski in trgovinski resničnosti, ki izhaja iz izvajanja sporazuma;
I. ker bo med njegovimi načeli spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic ter pravne države okrepilo notranje in zunanje politike obeh strani; ker se poudarja pomen vključitve posebnega naslova o „trgovini in trajnostnem razvoju“, ki se sklicuje na mednarodne standarde in sporazume na področju dela, okolja in upravljanja, v skladu s ciljem trajnostnega in uravnoteženega razvoja, ki zmanjšuje razlike med državami pogodbenicami in znotraj njih in tako zagotavlja pomemben precedenčni primer za prihodnja pogajanja; ker se pričakuje, da bo trgovina spodbujala gospodarski razvoj, zeleno rast in socialno kohezijo; ker je dobrodošla vključitev institucionalnih mehanizmov in mehanizmov spremljanja, kot sta Odbor za trgovino in trajnostni razvoj ter Forum za dialog s civilno družbo;
J. ker se poudarja zavezanost obeh regij spoštovanju geografskih označb in intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi predpisi;
K. ker so vse države Srednje Amerike vključene v splošni sistem preferencialov (GSP+), ki bo prenehal veljati 31. decembra 2013; ker nova shema splošnega sistema preferencialov (GSP) brez izjem ne več bo veljala za države, ki jih Svetovna banka uvršča med države z višjimi srednjimi dohodki, kar pomeni, da bosta Kostarika in Panama izgubili pravico do vključitve v ta sistem; ker je splošni sistem preferencialov (GSP) enostranski, začasen ter spremenljiv sistem, ki zajema manjši nabor izdelkov in izključuje večino kmetijskih proizvodov, medtem ko bo Sporazum o pridružitvi izboljšal trgovinski položaj vseh držav Srednje Amerike, tako da bo določil nov, širši in varen pravni okvir, ki bo koristil vsem stranem; ker je dobrodošlo dejstvo, da bo nova shema omogočila postopno liberalizacijo izmenjave blaga in storitev, javne razpise in spodbudila naložbe, in ker ima vedno pomembnejše naloge, mora biti oblikovana tako, da bo okrepila boj proti revščini in izključenosti, izpolnjevala razvojne cilje tisočletja ter dosežke na področju človekovih pravic in mednarodne standarde na področju socialnih zadev, dela in okolja;
1. Svetu in Komisiji priporoča, naj:
i) olajšata obravnavo, ratifikacijo in sprejetje Sporazuma o pridružitvi;
ii) prispevata k oživitvi in okrepitvi gospodarskih in trgovinskih odnosov ter k vključevanju proizvodne strukture obeh regij s ciljem doseči največje koristi pri izvajanju Sporazuma o pridružitvi ter tako spodbujati uravnoteženo in trajnostno rast, ki bo ustvarila nove gospodarske, trgovinske in naložbene priložnosti, kar bo omogočilo boljše uvozno in izvozno vključevanje Srednje Amerike v mednarodno trgovinsko strukturo;
iii) zagotavljata izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v Sporazumu o pridružitvi, in si pri tem prizadevata za večje sinergije med obema regijama, toda brez ogrožanja splošnih interesov, med drugim na področju geografskih označb in pravic intelektualne lastnine in prednostnih nalog EU na področju gospodarstva in trgovine;
iv) s primernimi tehničnimi in finančnimi viri spodbujata sodelovanje v strateških sektorjih obeh regij, zlasti na področju trgovine in trajnostnega razvoja, ter znanstveno in tehnično sodelovanje na področjih, kot so oblikovanje institucionalnih zmogljivosti, uskladitev standardov, carinski postopki in statistika, intelektualna lastnina, opravljanje storitev, javna naročila, elektronsko poslovanje, industrijski razvoj, trajnostno upravljanje z viri, sanitarni in fitosanitarni standardi, podpora za mala in srednja podjetja in diverzifikacija; priznata pomen tehnološkega posodabljanja in inovacij ter za dosego tega kot instrument uporabita Sporazum o pridružitvi;
v) letno prirejata in omogočata dvoregijski Forum za dialog s civilno družbo; k sodelovanju povabita tudi zasebni sektor in civilno družbo, in sicer prek politike družbene odgovornosti podjetij, ki omogoča tesne odnose med obema in trajnosten gospodarski razvoj v Srednji Ameriki, ki podpira socialno kohezijo, boj proti revščini in izključenosti, dosega razvojne cilje tisočletja in gospodarsko rast ter zagotavlja spoštovanje socialnih, okoljskih in delovnih standardov ter dobro upravljanje naravnih virov, zlasti zemlje in vode;
vi) spodbujata dejavnosti za seznanitev interesnih skupin v obeh regijah s sporazumom in spodbujata prirejanje poslovnih sejmov v obeh regijah, da se ustvarijo priložnosti za stike in sporazume o sodelovanju, zlasti med MSP;
vii) pozoveta Evropsko unijo in države Srednje Amerike k podrobnemu spremljanju dejavnosti ekstraktivne industrije v regiji, zlasti njihovega vpliva na okolje in zaposlovanje lokalnega prebivalstva;
viii) ponujata podporo pri vzpostavljanju konkurenčnih proizvodnih centrov z dodano vrednostjo v Srednji Ameriki; predlagata ustanovitev regionalnih akademij za trgovino v regijah Latinske Amerike in v državah članicah EU, namenjenih razvijanju zmogljivosti med MSP z zagotavljanjem usposabljanja o pogojih za trgovanje s kmetijskimi izdelki, blagom in storitvami s partnersko regijo;
ix) zagotovita optimalno izvajanje Sporazuma o pridružitvi in posebno pozornost namenita zlasti točkam, ki jih je Evropski parlament izpostavil v tem poročilu, in določbam iz uredbe o izvajanju Sporazuma o pridružitvi ter podpreta dejavnosti pridružitvenega parlamentarnega odbora, v katerem morajo biti glede na zapletene pomembne trgovinske in gospodarske določbe Sporazuma o pridružitvi sorazmerno zastopani člani Odbora za mednarodno trgovino, kar bo omogočilo podrobno spremljanje zadevnih določb tega sporazuma.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
18.9.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 4 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Nora Berra, David Campbell Bannerman, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Jan Zahradil, Paweł Zalewski |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Syed Kamall, Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emilio Menéndez del Valle, Raimon Obiols |
||||
MNENJE Odbora za razvoj (26.10.2012)
za Odbor za zunanje zadeve
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani
(16395/1/2011 – C7‑0182/2012 – 2011/0303(NLE))
Pripravljavka mnenja: Eva Joly
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje pobude:
1. poudarja, da je Srednja Amerika občutljiva regija z visoko stopnjo neenakosti in revščine, kjer po ocenah 50,3 % prebivalstva živi v revščini; spominja, da sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko, sklenjen maja 2010, vsebuje tri glavne stebre: politični dialog, sodelovanje in trgovino;
2. pozdravlja, da se v pridružitvenem sporazumu spodbuja višja raven povezovanja med obema regijama ter povezovanje med srednjeameriškimi regijami; poudarja priložnosti, ki jih sporazum ponuja za izboljšanje socialne kohezije in trajnostnega razvoja, ki sta bistvena za utrditev gospodarske rasti, socialne stabilnosti in demokratičnih prizadevanj;
3. poudarja, da so koristi, ki bi jih Srednja Amerika lahko imela od trgovinskih preferencialov, znatne, če upoštevamo, da bo sporazum o pridružitvi zamenjal shemo GSP+, kar bi pripeljalo do dvostranskih dogovorov brez časovne omejitve, njegova narava pa bi spodbujala naložbe, postopno liberalizacijo izmenjave dobrin in storitev ter javna naročila med obema stranema;
4. pozdravlja dejstvo, da sporazum vsebuje več sklicevanj na človekove pravice, pomen njihove krepitve in na spoštovanje demokratičnih načel, ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bosta obe strani dosledno spoštovali te člene sporazuma; poudarja, da člen 1 sporazuma o pridružitvi navaja, da so človekove pravice ter spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin bistveni elementi sporazuma;
5. pozdravlja dejstvo, da so na ravni političnega dialoga in sodelovanja krepitev pravne države v vseh državah regije, varstvo in spodbujanje človekovih pravic ter varstvo okolja še vedno prednostne naloge odnosov med EU in Srednjo Ameriko, tako pri sodelovanju z državnimi in regionalnimi institucijami kot z akterji civilne družbe, kjer je treba poudariti skupni posvetovalni odbor civilne družbe EU–Srednja Amerika ter ustanovitev pridružitvenega parlamentarnega odbora;
6. pozdravlja dejstvo, da sporazum upošteva neenakost obeh strani; poudarja, da je Srednja Amerika najbrž regija, v kateri je EU še zmeraj v največji meri zavezana solidarnosti in razvojnemu sodelovanju na prebivalca na svetu.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
18.9.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 5 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Michael Cashman, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Alf Svensson, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Santiago Fisas Ayxela, Isabella Lövin |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
María Irigoyen Pérez, Claudiu Ciprian Tănăsescu |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
25.10.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
53 12 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pino Arlacchi, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Ryszard Antoni Legutko, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Willy Meyer, Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Fiorello Provera, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Werner Schulz, Laurence J.A.J. Stassen, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Sir Graham Watson, Boris Zala, Karim Zéribi |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Véronique De Keyser, Diogo Feio, Hélène Flautre, Antonio López-Istúriz White, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Renate Weber |
||||