PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2013–2017

8.11.2012 - (10449/2012 – C7‑0169/2012 – 2011/0431(APP)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Tatjana Ždanoka

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2013–2017

(10449/2012 – C7‑0169/2012 – 2011/0431(APP))

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10449/2012),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0169/2012),

–   ob upoštevanju člena 81(1) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0361/2012),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

Cilj

Svet je 15. februarja 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 168/2007 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je začela delovati 1. marca 2007.

V skladu s členom 5 Uredbe se tematska področja dejavnosti Agencije določijo z večletnim okvirom, ki zajema pet let. Agencija opravlja svoje naloge v okviru teh tematskih področij. Večletni okvir ni delovni program. Delovne programe Agencije vsako leto sprejme upravni odbor v sklopu tematskih področij, določenih v večletnem okviru. Kadar Agencija izpolnjuje zahteve Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v skladu s členom 4(1)(c) in (d) Uredbe, lahko deluje zunaj teh tematskih področij, če njeni finančni in človeški viri to omogočajo.

Sedanji večletni okvir (2007–2012) se izteče konec leta 2012. Zaradi tega je treba vzpostaviti večletni okvir za Agencijo za obdobje 2013–2017, kakor zahteva člen 5 Uredbe.

Finančni okvir 2007–2012

Svet je 28. februarja 2008 sprejel Sklep 2008/203/ES o izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s sprejetjem večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012. Člen 2 tega sklepa določa naslednja tematska področja:

1. rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost;

2. diskriminacija zaradi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter diskriminacija pripadnikov manjšin in vsaka kombinacija teh razlogov (večplastna diskriminacija);

3. povračilo škode žrtvam;

4. pravice otrok, vključno z zaščito otrok;

5. azil, priseljevanje in integracija preseljencev;

6. vizumi in mejni nadzor;

7. sodelovanje državljanov Unije pri demokratičnem delovanju Unije;

8. informacijska družba ter zlasti spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov;

9. dostopnost učinkovitega in neodvisnega sodstva.

Pravna podlaga

Pravna podlaga za večletni okvir 2007–2012 je bil člen 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije. Vendar te pravne podlage ni mogoče več uporabljati, ker gre za sekundarno pravno podlago v smislu sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-133/06. Pravna podlaga za sedanji predlog bi zato morala biti določba iz Pogodbe. Ker ni nobene (bolj specifične) določbe, bi to morala biti določba iz Uredbe (sedaj člen 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Sprememba pravne podlage vpliva tudi na vključenost Evropskega parlamenta: ta sedaj akt sprejema ne več po postopku posvetovanja, ampak z odobritvijo.

Tematska področja

Med pripravo novega večletnega okvira je v posvetovanjih sodelovalo več različnih zainteresiranih strani. Z vsemi organizacijami, ki sodelujejo v platformi za temeljne pravice, je bilo posvetovanje opravljeno med julijem in septembrom 2011. Tega procesa se je udeležilo 108 organizacij. Večina med njimi jih podpira delo Agencije na obravnavanih območjih; izrazile so željo, da Agencija s svojim delom nadaljuje, zlasti na področju diskriminacije (72 %), azila in migracij (43 %), rasizma in ksenofobije (38 %) in dostopa do pravnega varstva (31 %). Močna podpora je bila izražena temu, da bi Agencija v prihodnje delala na področju socialnih pravic in socialne varnosti (44 %). Med drugimi področji, ki bi jih morala Agencija obravnavati, je več organizacij navedlo pravice invalidov in to, da si več pozornosti zaslužijo politična področja iz nekdanjega „tretjega stebra“.

Upravni odbor Agencije je določil naslednja tematska področja:

(a) učinkovito sodno in pravno varstvo;

(b) žrtve kaznivih dejanj;

(c) pravosodno sodelovanje;

(d) policijsko sodelovanje;

(e) priseljevanje in vključevanje priseljencev, mejna kontrola in vizumi; azil;

(f) rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost;

(g) vključevanje Romov;

(h) diskriminacija, kot je opredeljena v členu 21 Listine o temeljnih pravicah;

(i) sodelovanje v okviru, ki je neodvisen od EU, v skladu s členom 33(2) Konvencije OZN o pravicah invalidov;

( j) otrokove pravice;

(k) informacije, zasebnost in osebni podatki;

(l) socialne pravice.

Komisija predlaga naslednja tematska področja:

(a) dostop do pravnega varstva;

(b) žrtve kaznivih dejanj;

(c) informacijska družba ter zlasti spoštovanje zasebnosti in zaščita osebnih podatkov;

(d) vključevanje Romov;

(e) policijsko sodelovanje, ob upoštevanju posebne narave tega področja;

(f) pravosodno sodelovanje, ob upoštevanju posebne narave tega sodelovanja, če je povezano s kazenskimi zadevami;

(g) otrokove pravice;

(h) diskriminacija na podlagi rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

(i) priseljevanje in vključevanje preseljencev; vizumi in mejni nadzor; azil;

(j) rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost.

Evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice je Svet in Evropski parlament pozvala, naj upoštevata naslednja priporočila:

– Evropska skupina močno priporoča, naj se vključi z vidika človekovih pravic zelo občutljivo področje policijskega in pravosodnega sodelovanja, kot posledica združitve vseh treh stebrov in krepitve delovanja EU na tem področju po uveljavitvi Lizbonske pogodbe;

– Evropska skupina podpira, da se več pozornosti nameni Romom kot skupini, ki je v državah članicah EU v ranljivem položaju in izpostavljena diskriminaciji in številnim kršitvam človekovih pravic. Kljub temu bi bilo dobro to tematsko področje preoblikovati, da bi bilo bolj vidno dejstvo, da Agencija svoje delo gradi na pristopu, ki temelji na temeljnih pravicah;

– Evropska skupina sicer izraža zadovoljstvo nad ustanovitvijo Evropskega inštituta za enakost spolov in nad njegovim mandatom, vendar je začudena, ker je v osnutku večletnega okvira „spol“ izginil s seznama vzrokov diskriminacije;

– Evropska skupina z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v večletnem okviru ne odraža potencial Agencije, da bi odigrala posebno vlogo pri neodvisnem spremljanju Konvencije OZN o pravicah invalidov znotraj EU;

– glede na to, da so človekove pravice nedeljive in medsebojno povezane, kar potrjujejo Listina EU o temeljnih pravicah in instrumenti OZN o človekovih pravicah, bi moralo delovno področje agencije izrecno zajemati gospodarske, socialne in kulturne pravice.

Poleg tega pa Svet predlaga naslednja tematska področja:

(a) dostop do pravnega varstva;

(b) žrtve kaznivih dejanj, vključno z odškodnino za žrtve kaznivih dejanj;

(c) informacijska družba ter zlasti spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov;

(d) vključevanje Romov;

(e) pravosodno sodelovanje, razen v kazenskih zadevah;

(f) otrokove pravice;

(g) diskriminacija zaradi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

(h) priseljevanje in vključevanje preseljencev, vizumi in mejni nadzor ter azil;

(i) rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost.

Mnenje poročevalke

Poročevalka meni, da bi bil večletni okvir za Agencijo za obdobje 2013–2017 lahko zastavljen boljše, pravzaprav bi celo moral biti zastavljen boljše. Strinja se s platformo za temeljne pravice, upravnim odborom Agencije in evropsko skupino nacionalnih institucij za človekove pravice, da bi moralo področje dejavnosti Agencije izrecno vključevati socialne pravice in posebno vlogo pri neodvisnem spremljanju konvencije OZN o pravicah invalidov. Dobro bi bilo tudi, da se preoblikuje tematsko področje, ki zadeva vključevanje Romov. Vseeno pa pozdravlja dejstvo, da je bila v predlog Sveta vključena diskriminacija na podlagi spola – Agencija naj bi v svojem delu zajemala vsa področja iz člena 21 Listine o temeljnih pravicah. Izrecno bi bilo treba navesti in vključiti tudi koncept večplastne diskriminacije.

Poročevalka zelo obžaluje, da se Svet ni uspel dogovoriti o tem, da bi v novi večletni okvir vključili novi tematski področji policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe je policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah postalo del prava Unije, zaradi česar sedaj sodi v delovno področje Agencije. Poročevalka je tudi zaskrbljena nad znamenji iz Sveta, ki onemogočajo konstruktiven prispevek h krepitvi varovanja temeljnih pravic v EU.

Nenazadnje je poročevalka zaskrbljena nad sporočili o tem, da si več držav članic v Svetu prizadeva, da se iz tematskih področij izključi diskriminacija na podlagi pripadnosti določeni narodnostni manjšini. Takšni poskusi so po njenem mnenju nesprejemljivi: opozarja, da Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovih pravic, kamor sodijo tudi pravice pripadnikov manjšin (člen 4 Pogodbe o Evropski uniji).

V drugačnih okoliščinah bi poročevalka Evropski parlament pozvala, naj besedila ne odobri – da bi se lahko poiskala boljša rešitev. Vseeno pa Agencija potrebuje nova tematska področja, da bi zagotovili kontinuiteto njenih dejavnosti. Do uveljavitve novega večletnega okvira v začetku leta 2013 lahko Agencija dela le, če prejme poseben zahtevek posamezne institucije (člen 4(1)(c) in (d) uredbe), ne pa na lastno pobudo.

Zaradi tega poročevalka Evropskemu parlamentu predlaga, naj novi večletni finančni okvir odobri do konca leta 2012. Do tedaj upa, da bo Komisija ocenila in predlagala revizijo nalog, področij delovanja in delovne metode Agencije v letu 2013, da se zagotovi učinkovito spremljanje in izvajanje Listine o temeljnih pravicah. Pričakuje, da bo Svet v tem kontekstu pripravljen na dogovor o vključitvi policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah na seznam tematskih področij in ga poziva, naj to izrecno najavi.

MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 52(3) Poslovnika

Louis Michel v imenu poslancev skupine ALDE v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poslanci skupine ALDE v odboru LIBE niso podprli priporočila, s katerim se odobri osnutek sklepa Sveta, da bi poudarili svoje nezadovoljstvo z izključitvijo policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah iz večletnega finančnega okvira Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leta 2013–2017. To izključitev, o kateri je odločil Svet kljub predlogu Komisije, obžalujemo iz pravnega in političnega vidika, saj nasprotuje Pogodbam, ki so nekdanji tretji steber vključile v Unijo, zaradi česar je izključitev teh tematskih področij iz delovnega področja Agencije nelegitimna, poleg tega pa nasprotuje stališču EP, ki je večkrat pozval k okrepitvi Agencije, njenih pristojnosti in pooblastil ter njene neodvisnosti. Določene države članice so tudi izrazile pomisleke o večletnem okviru, s čimer so ogrozile njegovo sprejetje in začetek veljavnosti pred 1. januarjem 2013. Poslanci ALDE v odboru LIBE zato od Komisije zahtevajo jasno zavezo k reviziji in okrepitvi Uredbe o Agenciji, od Sveta pa sprejetje večletnega okvira, ki bo obsegal tudi policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, s čimer bodo upoštevane določbe Pogodb.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 11 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Edit Bauer, Mario Borghezio, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Simon Busuttil, Philip Claeys, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Baronica Sarah Ludford, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu, Anthea McIntyre, Nuno Melo, Louis Michel, Claude Moraes, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Jacek Protasiewicz, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Nils Torvalds, Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Cashman, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Kārlis Šadurskis
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson