PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani

8.11.2012 - (16395/1/2011 – C7‑0182/2012 – 2011/0303(NLE)) - ***

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani

(16395/1/2011 – C7‑0182/2012 – 2011/0303(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16395/1/2011),

–   ob upoštevanju osnutka sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (16394/2011),

–   ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7‑0182/2012),

–   ob upoštevanju vmesnega poročila o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (A7-0362/2012),

–   ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za razvoj (A7-0362/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav Srednje Amerike.

MNENJE Odbora za razvoj (26.10.2012)

za Odbor za zunanje zadeve

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani
(16395/1/2011 – C7‑0182/2011 – 2011/0303(NLE))

Pripravljavka mnenja: Eva Joly

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uradna pogajanja med EU in Srednjo Ameriko so se začela 2007 in končala maja 2010. Sporazum o pridružitvi sloni na treh stebrih: politični dialog, sodelovanje in trgovinski sporazum. Leta 2003 je bil dosežen sporazum o prvih dveh stebrih, trgovinska komponenta pa je tista, zaradi katere je v novem sporazumu o pridružitvi prišlo do precejšnjih sprememb v dvostranskih trgovinskih odnosih.

Pripravljavka mnenja sicer priznava, da je trgovina sredstvo, ki bi utegnilo spodbujati trajnostni razvoj, a meni, da trgovinski sporazum ne izpolnjuje teh pogojev, ne ponuja oprijemljivih dokazov, da bo koristil ljudem, ter ne upošteva neskladja v stopnjah razvoja. Čeprav države Srednje Amerike zaznamuje visoka stopnja revščine, so prednosti, ki bi jih lahko dobile v smislu trgovinskega preferenciala dvomljive, saj večina izvoza iz Srednje Amerike v okviru GSP+ že sedaj uživa brezcarinski dostop do EU.

Trajnostna presoja vpliva napoveduje, da bodo izvozne koristi za Srednjo Ameriko zgoščene v sektorjih, ki že sedaj predstavljajo največji delež gospodarstev Srednje Amerike. Lahko se zgodi, da bo sporazum spodbujal večjo odvisnost od izvoza osnovnih kmetijskih proizvodov.

Ta sporazum z državami Srednje Amerike s sklepanjem sporazumov STO+ o javnih naročilih, liberalizaciji storitev in intelektualni lastnini zmanjšuje njihov politični manevrski prostor za razvoj lastne razvojne strategije ali opredelitev konkretnih ukrepov, s katerimi bi zagotovile, da bi naložbe koristile revnim in najbolj ranljivim skupinam.

Pripravljavka mnenja meni, da sporazum vsebuje več resnih pomanjkljivosti na področju človekovih pravic, standardov dela in okoljskih vprašanj/vprašanj trajnostnega razvoja.

Vključitev klavzule o človekovih pravicah je treba prav gotovo pozdraviti. Vendar pa vsebuje večje pomanjkljivosti: ni določen posebni organ, ki bi spremljal skladnost s to zavezo; pri izvajanju klavzule ne velja mehanizem za reševanje sporov; izogiba se pomembnejšemu sklicevanju na družbeno odgovornost podjetij in konvencijo MOD št. C169 (1989).

Pripravljavka mnenja priznava, da sporazum vključuje določbe o trgovini in trajnostnem razvoju. Vendar pa je njihov obseg manjši, mehanizem za izvrševanje pa šibkejši kot v GSP+.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči, naj da svojo odobritev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Cashman, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Eva Joly, Filip Kaczmarek, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Alf Svensson, Keith Taylor, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Patrice Tirolien, Ivo Vajgl, Anna Záborská, Iva Zanicchi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Santiago Fisas Ayxela, Isabella Lövin
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Irigoyen Pérez, Claudiu Ciprian Tănăsescu

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (17.10.2012)

za Odbor za zunanje zadeve

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani
(16395/1/2011 – C7–0182/2012 – 2011/0303(NLE))

Pripravljavec mnenja: Pablo Zalba Bidegain

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko (v nadaljevanju: sporazum) je del procesa krepitve odnosov med regijama, pri čemer gre za pomemben precedens, saj gre za prvi dvoregionalni sporazum o pridružitvi, ki ga je Evropska unija sklenila od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Poleg tega je pomemben zaradi dela, ki se nanaša na trgovino, in katerega namen je razširiti in povečati raznolikost gospodarskih in trgovinskih odnosov med regijama v skladu s predpisi Svetovne trgovinske organizacije, s pospeševanjem trgovine z blagom in storitvami ter naložb med podpisnicama.

Sporazum je del trgovinske in zunanje politike Evropske unije in si v skladu z usmeritvami strategije Evropa 2020 in sporočila Evropske komisije iz leta 2010 "Trgovina, rast in svetovne zadeve" prizadeva okrepiti stike s partnericami s pomočjo trgovine, trajnostnega razvoja in gospodarskih vezi ter ob tem ohraniti skladnost s preostalimi politikami Unije. Med glavnimi cilji dvoregijskega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko je poleg tega je sklenitev podregionalnih in dvostranskih sporazumov o pridružitvi.

Jasna cilja sporazuma sta socialna kohezija in regionalno povezovanje, trgovina pa je ključni instrument za izpolnitev tega cilja, kot je zapisano v sporazumu. Januarja 2010 je bila v pogajanja vključena tudi Panama, ki je bila prej le opazovalka, kar dokazuje, da je namen sporazuma resnično premagati težave in pospešiti dinamiko povezovanja v Srednji Ameriki ter prispevati k gospodarskemu, političnemu in socialnemu napredku.

Sporazum priznava svoj asimetrični značaj, ki se kaže v postopnem pristopu in opredelitvi različnih prehodnih obdobij za regiji. To priznanje proizvodnim strukturam dopušča boljše privajanje na nove gospodarske in trgovinske razmere, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma samega, in omogoča vzpostavitev dobrega in razvejanega poslovnega sektorja, zlasti malim in srednjim podjetjem.

Sporazum vodi do postavitve novega okvira za trgovino in naložbe in pomeni izboljšanje sedanjega okvira, ki temelji na enostranskem in začasnem sistemu splošnih tarifnih preferencialov, ki se trenutno pregleduje. Vzpostavlja širšo, vzajemno in dogovorjeno shemo, ki bo dopuščala postopno liberalizacijo izmenjave blaga in storitev, javna naročila in pospeševanje naložb. Na ta način bo nastal stabilen in predvidljiv okvir, ki temelji na vzajemnih ugodnostih, in zagotavlja pravno varnost in gotovost, potrebno za spodbujanje večje trgovinske izmenjave in naložb.

Z namenom postopnega oblikovanja prostotrgovinskega območja se za trg odpirajo storitve, najpomembnejši kmetijski proizvodi ter vsi končni in ribiški proizvodi ter javna naročila. Poseben poudarek je na naložbah, namenjenih modernizaciji in tehnološkim inovacijam, ki bodo Srednji Ameriki omogočile preboj na mednarodni trg in povečale konkurenčnost obeh regij. Poleg tega se oblikuje Odbor za trgovino in trajnostni razvoj in Forum za dialog s civilno družbo, ki bosta zagotavljala enotnost trgovine in trajnostni razvoj.

Sporazum vsebuje zavezo o zaščiti geografskih označb in intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi predpisi. Kar zadeva intelektualno lastnino, je cilj sporazuma to lastnino spodbujati in podpirati, da bi nastala trdna tehnološka osnova. V ta namen se bo podpiralo tudi tehnično in finančno sodelovanje med regijama.

Sporazum vsebuje tudi poglavje, posvečeno sodelovanju, ki spodbuja gospodarsko rast in trajnostni razvoj, pri čimer upošteva najbolj prikrajšane segmente prebivalstva, kot so avtohtona ljudstva. V ta namen krepi sodelovanje in tehnično pomoč za doseganje največjih možnih učinkov s pomočjo izmenjave informacij in razvojem skupnih pobud na področju skupnih interesov.

S sporazumom se spodbuja sodelovanje z ustreznimi tehničnimi in finančnimi sredstvi v strateških komercialnih sektorjih za obe regiji, zlasti v povezavi s trgovino in trajnostnim razvojem, znanstvenim in tehnološkim sodelovanjem na področjih, kot so institucionalne zmogljivosti, usklajevanje zakonodaje, carinski in statistični postopki, intelektualna lastnina, zagotavljanje storitev, javna naročila, elektronsko poslovanje, industrija, energetski sektor, trajnostno upravljanje virov, sanitarni in fitosanitarni predpisi ter pomoč malim in srednjim podjetjem in spodbujanje razvejanosti.

Ta sporazum je zelo pomemben, pa ne samo za obe regiji podpisnici, marveč tudi zato, ker je osnova za prihodnje sporazume, saj vzpostavlja nekatere trgovske, gospodarske in finančne tokove, ki temeljijo na vzajemnih ugodnostih v duhu okrepljenih stikov med njima. Poleg tega kaže na trdno odločenost Evropske unije, da okrepi vezi s Latinsko Ameriko. Zato velja, da bo ta sporazum o pridružitvi olajšal trgovinski, gospodarski, politični in družbeni razvoj, saj bo pospešil proces povezovanja med obema regijama in znotraj njiju.

******

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve, kot odgovorni odbor, naj Parlamentu predlaga, da odobri sporazum.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	11.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Jörg Leichtfried, Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Evžen Tošenovský

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	25.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 12 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pino Arlacchi, Elmar Brok, Jerzy Buzek, Tarja Cronberg, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Ryszard Antoni Legutko, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Willy Meyer, Alexander Mirsky, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, Fiorello Provera, Libor Rouček, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Nikolaos Salavrakos, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Werner Schulz, Laurence J.A.J. Stassen, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Sir Graham Watson, Boris Zala, Karim Zéribi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Véronique De Keyser, Diogo Feio, Hélène Flautre, Antonio López-Istúriz White, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Renate Weber