POROČILO o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij

3.12.2012 - (COM(2012)0511 – C7‑0314/2012 – 2012/0242(CNS)) - *

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Marianne Thyssen

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 318 KB)
• 001-001 (DOC - 235 KB)
• 002-002 (PDF - 439 KB)
• 002-002 (DOC - 415 KB)
• 003-003 (PDF - 465 KB)
• 003-003 (DOC - 413 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij

(COM(2012)0511 – C7‑0314/2012 – 2012/0242(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2012)0511),

–   ob upoštevanju člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0314/2012),

–   ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (C-83/230),

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve,

–   ob upoštevanju pisma Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A7-0392/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA^[1]*

k predlogu Komisije za

---------------------------------------------------------

UREDBE SVETA

o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)      Unija je v zadnjih desetletjih dosegla precejšen napredek pri vzpostavljanju notranjega trga bančnih storitev. Zato se v mnogih državah članicah dogaja, da imajo bančne skupine s sedežem v drugih državah članicah znaten tržni delež, kreditne institucije pa so tako v euroobmočju kot zunaj njega svoje dejavnosti geografsko razpršile.

(1a)    Sedanja finančna in gospodarska kriza bi skorajda povzročila propad bančnega sistema Evrope. Razdrobljenost finančnega sektorja ogroža trdnost enotne valute in enotnega trga. Zdaj je treba nujno okrepiti integracijo bančnega sektorja, da bi podprli evropsko enotnost, ponovno vzpostavili finančno stabilnost in postavili temelje za okrevanje gospodarstva.

(2)      Ohranjanje in krepitev notranjega trga bančnih storitev je bistvenega pomena za spodbujanje gospodarske rasti v Uniji in ustreznega financiranja realnega gospodarstva. Kot se je izkazalo, pa je to vedno večji izziv. Dejstva kažejo, da se je integracija bančnih trgov v Uniji ustavila ter da poteka ponovna nacionalizacija bank.

(3)      Hkrati morajo poleg poostritve zakonodaje v EU nadzorni organi okrepiti svoje skrbne nadzorne preglede, da bi lahko upoštevali izkušnje iz finančne krize v zadnjih letih in da bodo lahko nadzorovali izjemno zapletene ter med sabo povezane trge in institucije.

(4)      Pristojnosti za nadzor posameznih bank v Uniji večinoma ostajajo na nacionalni ravni. Usklajevanje med nadzornimi organi je bistvenega pomena, toda kriza je pokazala, da samo usklajevanje ni dovolj, še zlasti ne v okviru enotne valute. Da bi lahko ohranili finančno stabilnost v Evropi in okrepili pozitivne učinke povezovanja trgov na rast in blaginjo, bi bilo torej treba okrepiti povezovanje nadzornih odgovornosti.

(4a)    Če ostane pristojnost za nadzor posameznih bank v okviru večjih in medsebojno povezanih bančnih skupin le na nacionalni ravni, to izključuje možnost nemotenega in temeljitega pregleda nad celotno bančno skupino in njenim splošnim stanjem. Posledica so lahko različne razlage in nasprotujoče si odločitve na ravni posameznih subjektov.

(5)      Trdnost kreditnih institucij je v mnogih primerih še vedno tesno povezana z državo članico, v kateri imajo sedež. Dvomi o vzdržnosti javnega dolga, napovedih gospodarske rasti in sposobnostih preživetja kreditnih institucij so ustvarjali medsebojno odvisne negativne trende na trgu. Ta povezava še posebej vpliva na uporabo eura kot enotne valute, ker povzroča finančno razdrobljenost, ki onemogoča, da bi se različni člani iz zasebnega in javnega sektorja financirali v skladu s svojo kreditno sposobnostjo, kar spreminja enake konkurenčne pogoje in lahko ogrozi sposobnost preživetja nekaterih kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema ter bistveno obremeni že tako izčrpane javne finance zadevnih držav članic. Ta problem pomeni posebna tveganja v euroobmočju, saj je zaradi enotne valute verjetneje, da bo negativni razvoj v eni državi članici ogrozil gospodarski razvoj in stabilnost drugih držav članic euroobmočja in posledično euroobmočja kot celote, a tudi v državah članicah, ki niso del euroobmočja, kjer se izvajajo pomembne dejavnosti bank iz euroobmočja.

(6)      Evropski bančni organ (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2011 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ)[2], in Evropski sistem finančnega nadzora, ustanovljen s členom 2 navedene uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EIOPA)[3] ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) [4], sta bistveno izboljšala sodelovanje bančnih nadzornih organov v Uniji. EBA je pomembno prispeval k oblikovanju enotnih pravil za finančne storitve v Uniji in je bil ključen pri doslednem izvajanju dokapitalizacije pomembnejših kreditnih institucij euroobmočja v skladu z dogovorom Evropskega sveta oktobra 2011 ter smernic in pogojev v zvezi z državno pomočjo, katerih sprejetje je zagotovil neodvisni organ EU, pristojen za varstvo konkurence.

(7)      Evropski parlament je ob različnih priložnostih opozoril, da mora imeti Evropski organ neposredno pristojnost za nekatere naloge nadzora nad finančnimi institucijami, začenši s svojima resolucijama z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt[5], in z dne 21. novembra 2002 o pravilih v zvezi z bonitetnim nadzorom v Evropski uniji[6].

(8)      Evropski svet je v svojih sklepih z dne 29. junija 2012 pozval predsednika Evropskega sveta, naj oblikuje natančen časovni načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije. Istega dne so voditelji držav ali vlad euroobmočja izpostavili, da bo z vzpostavitvijo učinkovitega enotnega nadzornega mehanizma za banke v euroobmočju, ki vključuje ECB, EMS lahko po postopku rednega odločanja neposredno dokapitaliziral banke, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, upoštevajoč pravila o državni pomoči.

(8a)    Evropski svet je dne 18. oktobra 2012 sklenil, da bi moral proces krepitve ekonomske in monetarne unije temeljiti na institucionalnem in pravnem okviru EU ter da bi ga morali odlikovati odprtost in preglednost do držav članic, ki ne uporabljajo enotne valute, ter spoštovanje celovitosti enotnega trga. Integrirani finančni okvir bo imel enoten nadzorni mehanizem (SSM), ki bo, kolikor bo mogoče, odprt za vse države članice, ki bodo hotele v njem sodelovati.

(9)      Zato bi bilo treba ustanoviti evropsko bančno unijo, ki bi temeljila na celovitih in podrobnih enotnih pravilih za finančne storitve na enotnem trgu kot celoti in bi jo sestavljala enotni nadzorni mehanizem ter skupni okvir za zajamčene vloge in reševanje. Zaradi medsebojne odvisnosti držav članic euroobmočja morajo biti v bančno unijo vključene vse države članice euroobmočja in bi morale biti vključene vse druge države, ki se nameravajo pridružiti in se pripravljajo na pridružitev euroobmočju. Institucionalni in pravni načini, ki bi to omogočili, morajo vzpostaviti ravnovesje med enakim statusom za vse sodelujoče države članice in nudenjem spodbud, da se skupni valuti pridružijo države članice, ki niso del euroobmočja. Da bi ohranili in okrepili notranji trg ter kolikor je to institucionalno možno, bi morale biti v bančno unijo vključene vse države članice z izjemo tistih držav članic, ki izrecno izjavijo, da ne želijo sodelovati.

(10)    Kot prvi korak k bančni uniji bi moral enotni nadzorni mehanizem zagotavljati, da se politika Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, izvaja na usklajen in učinkovit način, da se enotna pravila za finančne storitve uporabljajo enako za kreditne institucije v vseh zadevnih državah članicah in da so tiste kreditne institucije, ki so predmet nadzora najvišje kakovosti, oproščene drugih pomislekov, ki niso bonitetne narave. Enotni nadzorni mehanizem bi moral biti zlasti v skladu z delovanjem notranjega trga za finančne storitve in s prostim pretokom kapitala. Enotni nadzorni mehanizem je podlaga za naslednje korake k bančni uniji. S tem se upošteva načelo, da je treba pred morebitno uvedbo skupnih intervencijskih mehanizmov v primeru krize, vključno z neposrednim dostopom do EMS, uvesti skupni nadzor, ki bo zmanjšal verjetnost za potrebo po uporabi intervencijskih mehanizmov.

(11)    ECB je kot centralna banka euroobmočja s svojim obsežnim strokovnim znanjem na področju makroekonomske in finančne stabilnosti, z dostopom do različnih virov informacij, s splošno priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami ter ohranitvijo verodostojnosti v času krize primerna za izvajanje jasno opredeljenih nadzornih nalog s poudarkom na zaščiti stabilnosti evropskega finančnega sistema. V mnogih državah članicah so centralne banke že odgovorne za nadzor bank. Zato je treba na ECB prenesti posebne naloge na področju politik, ki se nanašajo na nadzor kreditnih institucij v udeleženih državah članicah.

(12)    Na ECB bi bilo treba prenesti tiste posebne nadzorne naloge, ki so ključnega pomena za zagotovitev skladnega in učinkovitega izvajanja politik Unije, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, medtem ko bi druge naloge morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Naloge ECB bi morale vključevati tudi ukrepe za makrobonitetno stabilnost.

(13)    Varnost in trdnost velikih bank je bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Vendar nedavne izkušnje kažejo, da lahko tudi manjše banke ogrozijo finančno stabilnost. Zato naj ima ECB možnost, da kadarkoli in v kakršnihkoli okoliščinah prevzame obveznosti nacionalnih pristojnih organov in izvede vse posebne nadzorne naloge.

(14)    Izdaja predhodnega dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij je eden izmed ključnih bonitetnih načinov, s katerimi se zagotovi, da te dejavnosti izvajajo zgolj primerni direktorji ter podjetja, ki imajo trdno gospodarsko podlago in so se sposobna soočati s tveganji, ki so specifična v dejavnostih sprejemanja vlog in zagotavljanja posojil. ECB bi zato morala biti zadolžena za izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam in odgovorna za njihovo odvzemanje, ob upoštevanju posebne ureditve, ki bi odražala vlogo nacionalnih organov.

(15)    Poleg pogojev, določenih v zakonodaji Unije, za izdajo dovoljenj za kreditne institucije in odvzem takšnih dovoljenj, lahko države članice trenutno določajo dodatne pogoje za izdajo in odvzem dovoljenj. ECB bi zato kreditnim institucijam morala podeljevati, in v primeru kršitev nacionalne zakonodaje odvzemati, dovoljenja na predlog zadevnega pristojnega nacionalnega organa, ki ocenjuje izpolnjevanje pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji. Če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakonodaja Unije, ECB izda dovoljenje v 30 delovnih dneh od prejetja predloga ustreznega nacionalnega pristojnega organa, pri čemer je ta rok v ustrezno utemeljenih primerih mogoče enkrat podaljšati za enako obdobje.

(16)    Ocena primernosti vsakega novega lastnika pred njegovim nakupom pomembnega deleža v kreditni instituciji je naslednje nepogrešljivo orodje za zagotavljanje stalne ustreznosti in finančne trdnosti lastnikov kreditnih institucij. ECB je kot institucija Unije primerna za izvajanje takšnega ocenjevanja, ne da bi se s tem po nepotrebnem omejil notranji trg. Naloga ECB bi zato morala biti ocenjevanje kupovanja in prodaje znatnih deležev v kreditnih institucijah.

(17)    Predpogoj za bonitetno trdnost kreditnih institucij je skladnost s predpisi Unije, ki zahtevajo, da morajo kreditne institucije imeti v lasti določeno raven kapitala za zaščito pred tveganji, povezanimi z dejavnostmi kreditnih institucij, omejiti izpostavljenost posameznim nasprotnim strankam, javno razkrivati informacije o finančnem stanju kreditne institucije, razpolagati z zadostnimi likvidnimi sredstvi, da prestanejo obdobja težavnih razmer na trgu, in omejiti stopnjo finančnega vzvoda. ECB bi morala zagotoviti skladnost s temi predpisi in določiti višje bonitetne zahteve ter izvajati dodatne ukrepe pri kreditnih institucija v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije.

(18)    Dodatni kapitalski blažilniki, vključno z varovalnimi kapitalskimi blažilniki in proticikličnimi kapitalskimi blažilniki, ki zagotavljajo, da kreditne institucije v obdobjih gospodarske rasti zberejo zadostno kapitalsko osnovo, da lahko pokrijejo izgubo v težavnih obdobjih, so ključna bonitetna orodja za zagotavljanje razpoložljivosti zadostnih zmožnosti pokrivanja izgub. ECB bi morala uvesti takšne blažilnike in zagotavljati, da jih kreditne institucije spoštujejo.

(19)    Varnost in trdnost kreditne institucije sta odvisni tudi od dodelitve zadostnega notranjega kapitala, ob upoštevanju tveganj, ki bi jim lahko bila izpostavljena, in od razpoložljivosti ustreznih notranjih organizacijskih struktur in ureditev korporativnega upravljanja. ECB bi zato morala uveljavljati zahteve, ki bi zagotovile, da imajo kreditne institucije uvedene ureditve, postopke in mehanizme za zanesljivo upravljanje, vključno s strategijami in postopki za ocenjevanje in ohranjanje zadostnosti svojega notranjega kapitala. V primeru pomanjkljivosti bi morala tudi naložiti primerne ukrepe, vključno s posebnimi dodatnimi kapitalskimi zahtevami, posebnimi zahtevami glede objave in posebnimi zahtevami glede likvidnosti.

(20)    Tveganja za varnost in trdnost kreditne institucije se lahko pojavljajo tako na ravni posamezne kreditne institucije kot tudi na ravni bančne skupine ali finančnega konglomerata. Z vidika zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij je pomembno vzpostaviti posebne nadzorne ureditve za zmanjševanje teh tveganj. Poleg nadzora posameznih kreditnih institucij bi morale naloge ECB vključevati tudi nadzor na konsolidirani ravni, dopolnilni nadzor, nadzor finančnih holdingov in nadzor mešanih finančnih holdingov.

(21)    Da bi se ohranila finančna stabilnost, je treba organom omogočiti, da ustavijo slabšanje finančnega in gospodarskega stanja institucije, še preden se tako poslabša, da sta možna le še reševanje institucije ali uporaba denarja davkoplačevalcev za posredovanje. ECB bi morala izvajati ukrepe za zgodnje posredovanje iz zadevne zakonodaje Unije. Svoje ukrepe za zgodnje posredovanje pa bi morala usklajevati z ustreznimi organi za reševanje. Dokler se pristojnosti za reševanje ne prenesejo na evropski organ, bi se morala ECB tudi ustrezno usklajevati z zadevnimi nacionalnimi organi, da bi se zagotovilo enotno razumevanje odgovornosti vsakega od njih v primeru kriz, zlasti v povezavi s čezmejnimi skupinami za krizno upravljanje in bodočimi kolegiji za reševanje, ustanovljenimi v ta namen.

(22)    Naloge nadzora, ki niso prenesene na ECB, bi morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Te naloge bi morale vključevati pooblastilo za prejemanje uradnih obvestil s strani kreditnih institucij v zvezi s pravico do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev, nadzor organov, ki niso zajeti v opredelitvi kreditnih institucij iz zakonodaje Unije, vendar se v skladu z nacionalno zakonodajo nadzirajo kot kreditne institucije, nadzor kreditnih institucij iz tretjih držav, ki ustanavljajo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve v Uniji, nadzor plačilnih storitev, izvajanje tekočih preverjanj kreditnih institucij, opravljanje funkcije organov, pristojnih za kreditne institucije v zvezi s trgi finančnih instrumentov, ter preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.

(22a)  ECB polno sodeluje z nacionalnimi organi, pristojnimi za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov in boja proti pranju denarja.

(23)    ECB bi morala naloge, ki se nanjo prenesejo, izvajati, da bi zagotavljala varnost in trdnost kreditnih institucij, stabilnost finančnega sistema Unije in posameznih sodelujočih držav članic ter enotnost in celovitost notranjega trga, s čimer bi v skladu z enotnimi pravili za finančne storitve v Uniji zagotovila tudi varstvo vlagateljev in izboljšala delovanje notranjega trga. ECB zlasti upošteva načela enakosti in nediskriminacije.

(23a)  ECB bi morala pri izvajanju nalog, ki se prenesejo nanjo, brez poseganja v cilj, da se zagotovita varnost in trdnost kreditnih institucij, ustrezno upoštevati različne vrste kreditnih institucij.

(24)    Prenos nadzornih nalog ▐ na ECB bi moral biti skladen z Evropskim sistemom finančnega nadzora (ESFS), ki je bil vzpostavljen leta 2010, in z njegovim ciljem za oblikovanje enotnih pravil ter bi moral krepiti zbliževanje nadzornih praks na celotnem ozemlju Unije. Sodelovanje med bančnimi nadzornimi organi ter nadzornimi organi za trge zavarovanj in vrednostnih papirjev je pomembno pri vprašanjih skupnega interesa in da se zagotovi ustrezen nadzor kreditnih institucij, ki delujejo tudi v sektorju zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Od ECB bi se zato moralo zahtevati tesno sodelovanje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine v okviru EFSF. ECB bi morala izvajati svoje naloge v skladu z določbami te uredbe in brez poseganja v pristojnosti in naloge drugih udeležencev v okviru ESFS. Od ECB bi se zato moralo zahtevati, da sodeluje z ustreznimi organi za reševanje in pri programih evropske javne finančne pomoči.

▐

(26)    ECB bi morala svoje naloge opravljati v skladu s katerimi koli zakonodajnimi predpisi Unije, vključno s celotnim primarnim in sekundarnim pravom Unije, odločbami in sklepi Komisije s področja državnih pomoči, pravil o konkurenci in nadzora združevanja ter enotnimi pravili, ki veljajo za vse države članice. EBA je zaupana naloga, da pripravi osnutek tehničnih standardov in smernic ter priporočila, ki zagotavljajo konvergenco nadzora in skladnost rezultatov nadzora v Uniji. ECB ne bi smela nadomestiti opravljanja teh nalog s strani EBA in bi zato morala pooblastila za sprejemanje uredb v skladu s členom 132 PDEU uporabiti le, če akti Unije, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi osnutkov, ki jih je pripravila EBA, ali smernice in priporočila, ki jih objavi EBA, ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so nujni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.

(26a)  Če je potrebno, ECB s pristojnimi organi držav članic, odgovornimi za trge finančnih instrumentov, sklene memorandume o soglasju, v katerih bo na splošno opisano, kako bodo v okviru zakonodaje Unije med seboj tesno sodelovali pri opravljanju nadzornih nalog v zvezi s finančnimi institucijami, opredeljenimi v členu 2. Ti memorandumi so nediskriminacijski in so na voljo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in pristojnim organom vseh držav članic.

(27)    Za zagotavljanje, da kreditne institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi spoštujejo predpise in sklepe glede nadzora, bi bilo treba za primere kršitev uvesti sorazmerne in odvračalne kazni. V skladu s členom 132(3) PDEU in Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij[7] ima ECB pravico naložiti globe ali periodične denarne kazni podjetjem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in odločb. Da bi ECB lahko učinkovito opravljala svoje naloge v zvezi z uveljavljanjem nadzornih predpisov iz zakonodaje Unije, ki se uporablja neposredno, bi morala ECB imeti pooblastila za nalaganje denarnih kazni kreditnim institucijam, finančnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, ki te predpise prekršijo. Nacionalni organi bi morali ostati pooblaščeni za uvedbo kazni v primeru propada, da bi lahko spoštovali obveznosti iz nacionalnega prava, ki prenaša direktive Unije. Če ECB meni, da bi bilo z vidika izpolnjevanja njenih nalog primerno, da se za takšne kršitve naložijo kazni, bi morala imeti možnost, da zadevo predloži pristojnim nacionalnim organom.

(28)    Nacionalni nadzorni organi razpolagajo s pomembnim strokovnim znanjem, ki so ga pridobili z dolgoletnimi izkušnjami, na področju nadzorovanja kreditnih institucij na svojem ozemlju ter njihovih gospodarskih, organizacijskih in kulturnih posebnosti. V ta namen vodijo velike ekipe predanih in visoko usposobljenih sodelavcev. Za zagotovitev zelo kakovostnega evropskega nadzora bi zato morali nacionalni nadzorni organi ECB pomagati pri pripravi in izvajanju vsakršnih aktov v zvezi z opravljanjem nadzornih nalog ECB.

(28a)  Nacionalni pristojni organi bi morali poleg stalnega poročanja nemudoma obvestiti ECB, če obstaja resna zaskrbljenost glede varnosti in/ali trdnosti katerekoli kreditne institucije, v zvezi s katero opravljajo naloge v imenu ECB, ali če je oziroma bi lahko bila ogrožena stabilnost finančnega sistema zaradi stanja kreditne institucije, v zvezi s katero opravljajo naloge v imenu ECB.

(29)    V zvezi z nadzorom čezmejnih bank, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, bi ECB morala tesno sodelovati s pristojnimi organi v ▐ državah članicah, katerih valuta ni euro. Za ECB bi kot za pristojni organ morale veljati pripadajoče obveznosti glede sodelovanja in izmenjave informacij v skladu z zakonodajo Unije, poleg tega pa bi morale biti tudi v celoti udeležene v kolegijih nadzornikov. Ker opravljanje nadzornih nalog s strani evropske institucije prinaša jasne koristi z vidika finančne stabilnosti in trajnostnega povezovanja trgov, bi morale možnost udeleževanja v tem novem mehanizmu imeti tudi države članice, ki niso udeležene v skupni valuti. Predpogoj za učinkovito izvajanje nadzornih nalog pa je, da se odločitve glede nadzora izvajajo v celoti in brez odlašanja. Države članice, katerih valuta ni euro in ki želijo biti udeležene v tem novem mehanizmu, bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni nacionalni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih bo zahtevala ECB. ECB bi moralo biti omogočeno vzpostaviti tesno sodelovanje z zadevnimi organi držav članic, ki niso udeležene v skupni valuti. ECB bi morala biti dolžna vzpostaviti takšno sodelovanje, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

(29a)  Pogoji, pod katerimi predstavniki pristojnih organov držav članic, katerih valuta ni euro, sodelujejo v dejavnostih bančnega nadzornega sveta, bi morali omogočiti polno in enakovredno zastopanje. Bančni nadzorni svet je pooblaščen za načrtovanje in izvrševanje nadzornih nalog ECB. Bančni nadzorni svet bi moral izvrševati svoja pooblastila ob polnem priznavanju, da je Svet ECB najvišji izvršni organ ECB.

(30)    Za opravljanje svojih nalog bi morala ECB imeti ustrezna nadzorna pooblastila. Zakonodaja unije v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij določa, da se nekatera pooblastila prenesejo na pristojne organe, ki jih za ta namen določijo države članice. Če ta pooblastila spadajo na področje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi morale udeležene države članice kot pristojni organ priznavati ECB, ki bi morala imeti tudi pooblastila, ki jih na pristojne organe prenaša zakonodaja Unije. Sem spadajo tudi pooblastila, ki jih navedena akta prenašata na matične države članice in države članice gostiteljice, ter pooblastila, prenesena na imenovane organe.

(31)    Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala imeti možnost, da zahteva vse potrebne informacije ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi. Ta pooblastila bi morala veljati za nadzorovane subjekte, osebe, vključene v dejavnosti teh subjektov, in povezane tretje osebe, tretje osebe, katerim so ti subjekti v zunanje izvajanje oddali operativne funkcije ali dejavnosti, ter osebe, ki so kako drugače tesno ali pomembno povezane z dejavnostmi teh subjektov, vključno z osebjem nadzorovanega subjekta, ki ni neposredno udeleženo v njegovih dejavnostih, vendar bi zaradi svoje funkcije v subjektu lahko imelo pomembne informacije o določenem primeru in podjetjih, ki so za te subjekte opravljala storitve. ECB bi moral imeti možnost, da takšne informacije zahteva z enostavnim zahtevkom, na podlagi katerega oseba, od katere se te informacije zahtevajo, informacij sicer ni obvezana zagotoviti, vendar v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek zagotovljene informacije ne bi smele biti napačne ali zavajajoče. ECB bi morala imeti tudi možnost, da informacije zahteva s sklepom. ECB in nacionalni nadzorni organi bodo imeli dostop do enakih informacij, ne da bi za kreditne institucije veljale dvojne zahteve za poročanje.

(32)    Če kreditne institucije uveljavljajo pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi državi članici ali če se v različnih državah članicah ustanovi več subjektov v skupini, zakonodaja Unije določa posebne postopke in razmejitev pristojnosti med zadevnimi državnimi članicami. V obsegu, v katerem so na ECB določene nadzorne naloge prenesene z vseh udeleženih držav članic, se ti postopki in pristojnosti ne nanašajo na pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi udeleženi državi članici.

(33)    ECB je kot institucija, ustanovljena s Pogodbo o delovanju Evropske unije, institucija celotne Unije. Zato bi jo morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. Pravica naslovnikov sklepov ECB, da podajo izjavo, in njihova pravica, da se pritožijo na sklepe ECB v skladu s pravili iz te uredbe, bi morali biti v celoti upoštevani.

(34)    Prenos nadzornih nalog ECB nalaga tudi veliko odgovornost za zaščito finančne stabilnosti v Uniji ter za kar najučinkovitejšo in sorazmerno uporabo svojih nadzornih pooblastil. Morebiten premik pooblastil za nadzor iz držav članic na raven Unije bi morali uravnotežiti z ustreznimi zahtevami za preglednost in odgovornost. ECB, ki mora ostati neodvisna na področju monetarne politike, mora zato za opravljanje teh nalog odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu ministrov kot demokratično legitimnima institucijama, ki predstavljata Evropejce in države članice. Ta zahteva bi morala vključevati tudi redno poročanje in odgovarjanje na vprašanja. Če nacionalni nadzorni organi sprejmejo ukrepe na podlagi te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati ureditve glede odgovornosti iz nacionalne zakonodaje.

(34a)  Na zahtevo parlamentov sodelujočih držav članic je lahko predstavnik nadzornega sveta ECB skupaj s pristojnim nacionalnim organom zaslišan o izvajanju svojih nadzornih nalog pred pristojnimi odbori zadevnih nacionalnih parlamentov. Ta dodatna okrepitev demokratične odgovornosti je ustrezna glede na učinek, ki ga lahko imajo nadzorni ukrepi na javne finance, kreditne institucije, njihove stranke in zaposlene ter na trge v sodelujočih državah članicah.

(34b)  Ta uredba ne posega v pravico Evropskega parlamenta, da lahko ustanovi začasni preiskovalni odbor za preverjanje domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Unije v skladu s členom 226 PDEU.

(34c) Sodišče Evropske unije mora v skladu s členom 263 PDEU pregledati zakonitost aktov, med drugim aktov ECB – razen priporočil in mnenj –, katerih namen je povzročiti pravne učinke nasproti tretjim osebam.

(34d)  Na podlagi člena 342 PDEU se za ECB uporablja Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti.

(35)    ECB je pristojna za izvajanje funkcij monetarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen v skladu s členom 127(1) PDEU. Cilja opravljanja nadzornih nalog sta zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Da bi se preprečilo navzkrižja interesov in zagotovilo, da se vsaka od funkcij opravlja v skladu z zastavljenimi cilji, bi morala ECB zagotoviti, da se izvajata popolnoma ločeno. ECB v svojih notranjih pravilih vzpostavi praktično ureditev, s katero zagotovi ločitev nadzornih in monetarnih funkcij ECB ter njihovo operativno neodvisnost. Osebje, vključeno v izvajanje nalog, ki jih ta uredba prenaša na ECB, bi moralo biti organizacijsko ločeno od drugega osebja ECB, prav tako bi moralo biti ločeno njegovo poročanje.

(36)    Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen bančni nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzorni svet bi moral biti sestavljen ▌iz predstavnikov ECB in iz nacionalnih organov sodelujočih držav članic. Dovolj pozornosti bi bilo treba nameniti strokovnemu znanju in spolu članov bančnega nadzornega sveta. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi organa EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi organ EBA in Komisija. ▐

(36a)  Bančni nadzorni svet bi moral pri opravljanju svojih nalog upoštevati vsa pomembna dejstva in okoliščine v sodelujočih državah članicah in opravljati svoje dolžnosti v interesu Unije kot celote. Pristojni nacionalni organi udeleženih držav članic, ki bi bili zastopani v bančnem nadzornem svetu, bi morali imeti enake glasovalne pravice.

(36b)  Bančni nadzorni svet bi moral opraviti izčrpno pripravljalno delo glede nadzornih nalog, ki so bile prenesene na ECB, ter Svetu ECB predlagati dokončne osnutke sklepov, ki jih ta sprejema, v skladu s postopkom, ki je določen v poslovniku ECB. Za osnutek sklepa bi moralo veljati, da je sprejet, če mu Svet ECB v določenem roku, ki se določi v poslovniku, ne bi nasprotoval.

(36c)   Bančnemu nadzornemu svetu bi moral zagotavljati podporo usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo. Usmerjevalni odbor bi moral pripravljati seje bančnega nadzornega sveta, opravljati svoje naloge izključno v interesu Unije kot celote in popolnoma pregledno sodelovati z bančnim nadzornim svetom. Usmerjevalni odbor bi moral biti enakopravno sestavljen iz predstavnikov ECB in posameznikov z dokazljivim ustreznim znanjem na področju bonitetnega nadzora.

(37)    Za bančni nadzorni svet, usmerjevalni odbor in osebje ECB, ki izvaja nadzorne naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. Podobne zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki ni vključeno v nadzorne dejavnosti. To ECB ne bi smelo preprečevati izmenjave informacij v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v zadevni zakonodaji Unije, vključno z Evropsko komisijo za namene njenih nalog iz členov 107 in 108 PDEU ter iz zakonodaje Unije o izboljšanem gospodarskem in proračunskem nadzoru.

(38)    Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost. Za nekdanje člane bančnega nadzornega sveta bi bilo treba uvesti obdobje mirovanja.

(39)    Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

(40)    Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med vsemi nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic ter tako omogoči vzpostavitev geografsko raznolikih nadzornih skupin s specifičnim strokovnim znanjem in profili. Z izmenjavami in začasno napotitvijo osebja bi bila vzpostavljena skupna kultura na področju nadzora. ECB bi morala redno zagotavljati informacije o številu osebja iz pristojnih organov držav članic, ki sodeluje pri delovanju enotnega nadzornega mehanizma. Načeloma naj ne bi bilo mogoče vzpostavljati vzporednih evropskih in nacionalnih nadzornih struktur, ki bi lahko povzročile dvojno poročanje.

(41)    Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo organa EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z organom EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

(42)    Za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[8] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[9].

(43)    Za ECB se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[10]. ECB je pristopila tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam.

(44)    Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

(44a)  Da bi zagotovili pravno kontinuiteto pri bonitetnem nadzoru, je treba zagotoviti, da vsi sklepi pristojnih nacionalnih organov, ki se nanašajo na naloge, prenesene na ECB s to uredbo, preden ta začne veljati, ostanejo veljavni, dokler jih ECB ne spremeni ali razveljavi.

(45)    Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomerati predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati.

(46)    Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, in jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(47)    Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje specifičnih nalog nadzora nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije, ter zagotavljanja doslednega izvajanja enotnih pravil v zvezi s kreditnimi institucijami, ni možno v zadostni meri izpolniti na ravni držav članic ter jih je zaradi vseevropske strukture bančnega trga in vpliva propadov bank na druge države članice možno uspešneje izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se na ECB prenesejo posebne in jasno opredeljene naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema znotraj EU in vsake udeležene države članice EU, pri čemer se v celoti upoštevata in gojita enotnost in celovitost notranjega trga.

ECB pri izpolnjevanju svojih nalog v skladu s to uredbo upošteva različne vrste in velikosti kreditnih institucij.

Ta uredba ne posega v odgovornosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za opravljanje nadzornih nalog, ki se s to uredbo ne prenesejo na ECB.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro, ali državo članico, katere valuta ni euro in ki se v skladu s členom 6 odloči za sodelovanje v enotnem nadzornem mehanizmu;

(2)  „pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, ki ga udeležene države članice imenujejo v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)[11] ter Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano)[12];

(3)  „kreditne institucije“ pomeni kreditne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(4)  „finančni holding“ pomeni finančni holding, kot ga določa člen 4(19) Direktive 2006/48/ES;

(5)  „mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot je opredeljen v členu 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[13];

(6)  „finančni konglomerat“ pomeni finančni konglomerat, kot je opredeljen v členu 2(14) Direktive 2002/87/ES;

(6a)  „Enotni nadzorni mehanizem“ pomeni evropski sistem finančnega nadzora, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in pristojni nacionalni organi udeleženih držav članic, kot je opisan v členu 5 te uredbe.

Člen 3

Sodelovanje

1.        ECB v okviru svojih nadzornih nalog in vloge v enotnem nadzornem mehanizmu tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, kar zagotavlja ustrezno raven ureditve in nadzora v Uniji.

Če je potrebno, ECB sklene memorandume o soglasju s pristojnimi organi držav članic, odgovornimi za trge finančnih instrumentov. Ti memorandumi so na voljo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in pristojnim organom vseh držav članic.

2.        ECB opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo in brez poseganja v pristojnosti in naloge drugih udeležencev v okviru enotnega nadzornega mehanizma in znotraj ESFS.

3.        ECB tesno sodeluje z evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF), evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS) ali vsemi drugimi prihodnjimi instrumenti finančne pomoči, zlasti če je kreditna institucija od EFSF, EMS ali drugih instrumentov javne finančne pomoči prejela ali utegne prejeti posredno ali neposredno evropsko finančno pomoč.

Člen 4

Na ECB prenesene naloge

1.        ECB je v okviru člena 5 in v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije ter v skladu z enotnim pravilnikom in enotnim nadzornim priročnikom, ki ju pripravi organ EBA, izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

(a)       izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam in njihov odvzem skladno z določbami člena 13;

(b)      ocenjevanje zahtev za pridobitev in odsvojitev deležev v kreditnih institucijah;

(c)       zagotavljanje skladnosti s pravnimi akti Unije, ki kreditnim institucijam nalagajo bonitetne zahteve pri kapitalskih zahtevah, omejitvah velike izpostavljenosti, likvidnosti, finančnem vzvodu ter poročanju in javnem razkritju informacij o tem;

(d)      samo v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije, določanje višjih bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri kreditnih institucijah

(e)       nalaganje kapitalskih blažilnikov, ki jih morajo imeti kreditne institucije poleg kapitalskih zahtev iz točke (c), vključno z določanjem stopenj proticikličnih blažilnikov in vsemi drugimi bonitetnimi ukrepi za odpravljanje sistemskih in makrobonitetnih tveganj v primerih, ki jih posebej določajo pravni akti Unije;

(f)       uporabljanje zahtev, ki so posebej določene v aktih Unije za kreditne institucije po vzpostavitvi trdne ureditve upravljanja, trdnih postopkov in mehanizmov ter učinkovitih notranjih postopkov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti;

(g)       določevanje, ali ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih uvedejo kreditne institucije, ter kapital teh institucij zagotavljajo trdno upravljanje in kritje tveganj, ter na podlagi tega nadzornega pregleda nalaganje posebnih dodatnih kapitalskih zahtev, posebnih zahtev glede objave, posebnih likvidnostnih zahtev in drugih ukrepov kreditnim institucijam v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije;

(h)       opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu po ustreznem usklajevanju z organom EBA in po potrebi objavljanje rezultatov testov;

(i)        opravljanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami brez sedeža v eni od udeleženih držav članic, vključno v kolegijih nadzornih organov; pristojni nacionalni organi se kot opazovalci udeležijo kolegijev nadzornikov pod vodstvom ECB.

(j)       sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

(k)      opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje in skladno z zakonodajo Unije, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

▐

(la)     nalaga upravne kazni v skladu z določbami iz člena 15.

1a.      ECB pri opravljanju nalog iz člena 4(1), (d), (e) in (g) zagotovi, da se kreditne institucije v udeleženih državah članicah enako obravnavajo.

2.          Pri kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB opravlja naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

3.          Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, vključno s tehničnimi standardi, ki jih pripravi organ EBA in sprejme Komisija, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vendar samo, če ti akti Unije ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so potrebni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno. ECB pred sprejetjem uredbe organizira odprta javna posvetovanja, tudi z organom EBA in Komisijo, ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.

ECB po potrebi pomaga organu EBA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih tehničnih standardov ali ga opozori, naj Komisiji predloži osnutke standardov, ki spreminjajo veljavne regulativne ali izvedbene tehnične standarde.

3a.        ECB pri izpolnjevanju svoje naloge, kot je opredeljeno v tem členu, spoštuje pravično ravnovesje med pravicami udeleženih držav članic. V zvezi z zadevnimi državami članicami upošteva zlasti naslednje:

i) ohranitev finančne stabilnosti;

ii) stabilnost ponudbe posojil;

iii) makroekonomske pogoje;

iv) obstoj enakih možnosti, podpiranje in spodbujanje dejavnosti za realno gospodarstvo ter preprečevanje sistemskih tveganj in tveganj moralnega hazarda, kot tudi fiskalnih stroškov, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti in bančnih kriz, in izogibanje temu.

▐

Člen 5

Enotni nadzorni mehanizem

1.          ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega nadzornega mehanizma, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi udeleženih držav članic. V okviru tega mehanizma morajo ECB in pristojni nacionalni organi sodelovati v dobri veri in izmenjavati informacije.

2.          Kadar je ustrezno in ne da bi posegali v odgovornost ECB za vse naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, pristojni nacionalni organi pod pogoji iz tega člena in iz okvira, navedenega v odstavku 3, pomagajo ECB pri pripravi in izvajanju vseh aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

2a.        ECB v okviru enotnega nadzornega mehanizma zagotavlja skladnost nadzora in zahteva, da ji pristojni nacionalni organi pomagajo pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo v skladu s členom 4, ter pooblastil in obveznosti, ki se nanjo prenesejo v skladu s členom 8, v zvezi z vsemi kreditnimi institucijami, zlasti tistimi:

(a)    ki niso niti zaprosile niti prejele neposredne ali posredne evropske finančne pomoči v okviru EFSF ali ESM oziroma drugih instrumentov javne finančne pomoči; ali

(b)    ki v skladu z zakonodajo EU ne predstavljajo sistemskega tveganja, bodisi individualno ali kot skupina kreditnih institucij, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov. ECB za namene uporabe te določbe izvede redno oceno tveganja.

Pristojni nacionalni organi ECB predložijo osnutke nadzornih odločitev, za katere velja, da jih je ECB sprejela, razen če jih v roku, ki se določi v okviru, navedenem v odstavku 3, in ki ni daljši od desetih delovnih dni, s pisno utemeljitvijo zavrne.

2b.      ECB redno spremlja pristojne nacionalne organe.

Pristojni nacionalni organi v ta namen ECB redno poročajo o tem, kako uspešni so bili pri izvajanju nalog v skladu z odstavkom 2a. ECB lahko od pristojnih nacionalnih organov zahteva tudi informacije o uspešnosti nalog, ki so jih izvedli na podlagi odstavka 2a, in kadar koli uporabi pooblastila iz členov 8 do 12.

2c.      Pristojni nacionalni organi nemudoma obvestijo ECB v naslednjih primerih:

(a)      če obstajajo resni pomisleki zaradi varnosti in/ali trdnosti kreditne institucije, v zvezi s katero opravljajo naloge v imenu ECB;

(b)      če finančna situacija kreditne institucije, v zvezi s katero opravljajo naloge v imenu ECB, ogroža ali bi utegnila ogroziti stabilnost finančnega sistema.

2d.      ECB lahko kadar koli in v kakršnih koli okoliščinah prevzame obveznosti pristojnih nacionalnih organov iz odstavka 2a in neposredno izvede vse ali posebne nadzorne naloge.

3.        ECB v posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi udeleženih držav članic sprejme in objavi okvir za določitev praktičnih podrobnosti za izvajanje tega člena. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi ECB in pristojni nacionalni organi opravljajo nadzorne dejavnosti iz tega člena, pri čemer se pristojni nacionalni organi vseh udeleženih držav članic obravnavajo enakopravno.

3a.      Bančni nadzorni svet ECB je osrednja kontaktna točka za vse nadzorovane kreditne institucije, če te naloge izrecno ne opravljajo nacionalni pristojni organi znotraj nadzornega okvira iz odstavka 3.

4.        Pristojni nacionalni organi, ki so sestavni del enotnega nadzornega mehanizma, delujejo v skladu z okvirom iz odstavka 3 in pri opravljanju nalog iz tega člena upoštevajo navodila ECB. ECB v celoti in pravočasno obveščajo o dejavnostih, ki jih izvajajo v njeno pomoč.

Člen 6

Sodelovanje držav članic, katerih valuta ni euro, v enotnem nadzornem mehanizmu

(tesno sodelovanje)

1.          V okviru omejitev iz tega člena ECB opravlja naloge na področjih iz člena 4(1) in (2) pri kreditnih institucijah s sedežem v udeleženi državi članici, katere valuta ni euro, če je bilo med ECB in pristojnim nacionalnim organom te države članice vzpostavljeno tesno sodelovanje v skladu s tem členom. V ta namen lahko ECB na pristojni nacionalni organ te države članice naslovi smernice ali zahteve.

2.          Tesno sodelovanje med ECB in pristojnim nacionalnim organom države članice, katere valuta ni euro in želi sodelovati, se vzpostavi s sklepom ECB, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)       zadevna država članica druge države članice, Komisijo, ECB in EBA uradno obvesti o zahtevi za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB pri opravljanju nalog iz člena 4 pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v zadevni državi članici;

(b)       v uradnem obvestilu se zadevna država članica zaveže:

– da bo njen pristojni nacionalni organ upošteval smernice ali zahteve ECB;

– da bo zagotovila vse informacije o kreditnih institucijah s sedežem v navedeni državi članici, ki jih ECB potrebuje, da bi lahko te kreditne institucije celovito ocenila;

(c)       zadevna država članica je sprejela nacionalne pravne akte, s katerimi je svoj pristojni nacionalni organ zavezala, da v skladu z odstavkom 5 sprejme ukrepe za kreditne institucije, ki jih zahteva ECB.

▐

4.          Sklep iz odstavka 2 se objavi v Uradnem listu Evropske Unije. Uporabljati se začne 14 dni po objavi.

5.          Če ECB meni, da mora pristojni organ zadevne države članice za kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding sprejeti ukrep, ki se nanaša na naloge iz odstavka 1, temu organu predloži zahtevo, pri čemer določi ustrezen rok. Rok ne sme biti krajši od 48 ur, razen če je hitrejše sprejetje nujno, da se prepreči nepopravljiva škoda. Pristojni organ zadevne države članice v skladu z obveznostjo iz odstavka (2)(c) sprejme vse potrebne ukrepe.

6.          Če zadevna država članica pogojev iz odstavka 2(a) do (c) ne izpolnjuje več ali če njen pristojni organ ne ravna v skladu z obveznostjo iz odstavka 2(c), se lahko ECB odloči pristojne nacionalne organe zadevne države članice opozoriti, da bo začasno prekinila ali ustavila tesno sodelovanje, če država članica ne bo sprejela nobenega odločilnega korektivnega ukrepa. Če ne bo sprejet noben tak ukrep 10 dni od prejetja obvestila, lahko ECB začasno prekine ali ustavi tesno sodelovanje s to državo članico.

O sklepu uradno obvesti zadevno državo članico in ga objavi v Uradnem listu Evropske unije. Sklep določa datum, od katerega se uporablja, pri čemer so ustrezno upoštevani učinkovitost nadzora in pravni interesi kreditnih institucij.

Člen 7

Mednarodni odnosi

Ne glede na pripadajoče pristojnosti držav članic in drugih institucij Unije, vključno z organom EBA, pri nalogah, ki se na ECB prenesejo s to uredbo v sklopu enotnega nadzornega mehanizma, lahko ECB z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav vzpostavi stike ter z njimi sprejme upravne dogovore, pod pogojem, da pri tem ustrezno sodeluje z EBA. Ti dogovori ne ustvarjajo pravnih zavez do Unije in njenih držav članic.

Člen 8

Nadzorna in preiskovalna pooblastila

1           Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s členom 4(1) in (2), se ECB v skladu z ustreznimi akti pravnega reda Unije šteje za pristojni organ v udeleženih državah članicah ter ima pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi teh aktov pristojni organi.

Pri opravljanju naloge iz člena 4(1) in (2) se ECB v skladu z ustreznimi akti pravnega reda Unije šteje za imenovani organ ter ima pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi navedenih aktov imenovani organi.

2           Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s členom 4(1) in (2), ima ECB preiskovalna pooblastila iz oddelka I.

2a.        ECB in pristojni nacionalni organi pri izvajanju svojih preiskovalnih pooblastil tesno sodelujejo.

Člen 9

Zahteve po predložitvi informacij

1.          ECB lahko z enostavno zahtevo ali sklepom od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, da predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vključno z informacijami, ki jih je treba za namene nadzora in z njim povezane statistične namene predložiti v rednih časovnih presledkih in v posebnih oblikah:

(a) kreditnih institucij;

(b) finančnih holdingov;

(c) mešanih finančnih holdingov;

(d) mešanih poslovnih holdingov;

(e) oseb, ki sodelujejo pri dejavnostih subjektov iz točk (a) do (d), in z njimi povezanih tretjih oseb;

(f) tretjih oseb, ki so za subjekte iz točk (a) do (d) prevzeli zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti;

(g) oseb, ki so sicer tesno in bistveno povezane z dejavnostmi subjektov iz točk (a) do (d);

(h) pristojnih nacionalnih organov.

2.          Osebe iz odstavka 1 predložijo zahtevane informacije. Določbe o poslovni skrivnosti teh oseb ne odvezujejo dolžnosti, da zagotovijo informacije. Zagotovitev informacij ne šteje za kršitev poslovne skrivnosti.

2a.        Kadar ECB informacije pridobi neposredno od pravnih ali fizičnih oseb iz odstavka 1, te informacije da na voljo zadevnim pristojnim nacionalnim organom.

Člen 10

Splošne preiskave

1.          Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, lahko ECB v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi opravi vse potrebne preiskave oseb iz člena 9(1)(a) do (g). Pri tem ima pravico:

(a) zahtevati predložitev dokumentov;

(b) pregledati knjige in zapise oseb iz člena 9(1)(a) do (g) ter pridobiti kopije takšnih knjig in zapisov oziroma izpiske iz njih;

(c) pridobiti pisno ali ustno obrazložitev oseb iz člena 9(1)(a) do (g) ali njihovih predstavnikov ali osebja;

(d) opraviti razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbrala informacije o predmetu preiskave;

2.          Osebe iz člena 9(1)(a) do (g) privolijo v preiskave, ki se uvedejo na podlagi sklepa ECB. Če oseba ovira preiskavo, udeležena država članica, v kateri se nahajajo zadevni prostori, zagotovi potrebno pomoč, vključno z dostopom ECB do poslovnih prostorov pravnih oseb iz člena 9(1)(a) do (g), da lahko izvaja navedene pravice.

Člen 11

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.          Da bi ECB opravila naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, lahko ECB, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi, v skladu s členom 12 v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 9(1)(a) do (g) opravi vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem. ECB lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave, če je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregleda.

2.          Uradniki ECB in druge osebe, ki jih ECB pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki se preiskujejo na podlagi sklepa ECB o preiskavi, ter imajo vsa pooblastila iz člena 10(1). Imajo tudi pooblastilo, da med inšpekcijskim pregledom zapečatijo vse poslovne prostore in knjige ali zapise v obsegu, ki ga zahteva pregled.

3.          Osebe iz člena 9(1)(a) do (g) privolijo v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ECB.

4.          Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, v kateri naj bi se opravil inšpekcijski pregled, ter tisti uradniki, ki jih ta pooblasti ali imenuje, pod nadzorom in z usklajevanjem ECB aktivno pomagajo uradnikom ECB in drugim osebam, ki jih za to pooblasti ECB. Pri tem imajo pooblastila iz odstavka 2. Uradniki nacionalnega pristojnega organa udeležene države članice se po potrebi tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

5.          Če uradniki ECB in drugi spremljevalci, ki jih za to pooblasti ECB, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenem na podlagi tega člena, jim pristojni organ udeležene države članice zagotovi potrebno pomoč.

Člen 12

Dovoljenje pravosodnega organa

1.          Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 11(1) ali pomoč iz člena 11(5) v skladu z nacionalnimi predpisi potrebno dovoljenje pravosodnega organa, se za takšno pooblastilo zaprosi.

2.          Če se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1 in je ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora sprejela odločitev za izvedbo pregleda na kraju samem, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep ECB verodostojen ter ali predvideni prisilni ukrepi glede na predmet inšpekcijskega pregleda niso samovoljni in pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ ECB zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti razlogov, ki jih ima ECB za sum o kršitvi ustreznih aktov Unije, resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o tem, ali je inšpekcijski pregled potreben, oziroma zahtevati informacij iz spisa ECB. Zakonitost sklepa ECB lahko preuči samo Sodišče Evropske unije.

Člen 13

Dovoljenje

1.          Vsaka zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kreditni instituciji, ki naj bi imela sedež v sodelujoči državi članici, se predloži pristojnim nacionalnim organom države članice, v kateri naj bi kreditna institucija v skladu z zahtevami, ki jih določa zadevna nacionalna zakonodaja, imela sedež.

Če kreditna institucija izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja, ki jih določa nacionalna zakonodaja te države članice, se pristojni nacionalni organ v roku, ki ga določa nacionalno pravo, odloči ECB predlagati izdajo dovoljenja. predlagati izdajo dovoljenja. Odločitev uradno sporoči ECB in zadevni kreditni instituciji. Če kreditna institucija ne izpolnjuje vseh pogojev za izdajo dovoljenja, ki jih določa nacionalna zakonodaja te države članice, pristojni nacionalni organ zavrne izdajo dovoljenja.

Po prejetju predloga pristojnega nacionalnega organa iz drugega pododstavka ECB, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakonodaja Unije, izda dovoljenje v 30 delovnih dneh od prejetja predloga, pri čemer je ta rok v ustrezno utemeljenih primerih mogoče enkrat podaljšati za enako obdobje. Odločitev se uradno sporoči in obrazloži kreditni instituciji ter zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu.

2.          ECB lahko v primerih, ki jih določajo akti Unije, dovoljenje odvzame na lastno pobudo ali predlog pristojnega nacionalnega organa države članice, v kateri ima kreditna institucija sedež.

Če pristojni nacionalni organ, ki je v skladu z odstavkom 1 predlagal izdajo dovoljenja, meni, da je treba v skladu z nacionalno zakonodajo dovoljenje odvzeti, to predlaga ECB. V tem primeru ECB sprejme odločitev o predlaganem odvzemu, pri čemer v celoti upošteva obrazložitev za odvzem, ki jo je podal pristojni nacionalni organ.

Člen 14

Pooblastila organov države gostiteljice in sodelovanje pri nadzoru na konsolidirani podlagi

1.          Med udeleženimi državami članicami se postopki, ki jih določajo akti Unije za kreditne institucije, ki želijo ustanoviti podružnico ali uveljavljati pravico do svobode opravljanja storitev tako, da na ozemlju druge države članice opravljajo dejavnosti, ter s tem povezane pristojnosti matične države članice in države članice gostiteljice uporabljajo samo pri nalogah, ki se na ECB ne prenesejo s členom 4 te uredbe.

2.          Določbe aktov Unije o sodelovanju med pristojnimi organi različnih držav članic pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi se ne uporabljajo, če so pristojni organi, ki pri tem sodelujejo, pristojni organi udeleženih držav članic.

2a.        ECB pri izpolnjevanju svoje naloge, kot je opredeljeno v členu 4, spoštuje pravično ravnovesje med domačimi in gostiteljskimi pravicami udeleženih držav članic.

Člen 15

Kazni ali drugi upravni ukrepi

1.          Če kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi namerno ali iz malomarnosti kršijo zahtevo iz aktov Unije, ki se neposredno uporabljajo, in za katere lahko pristojni organi po zakonodaji Unije, ki se neposredno uporablja, izrečejo upravne denarne kazni, lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v skladu s pravom Unije in nacionalnim upravnim procesnim pravom naloži do dvakrat večje upravne denarne kazni. 2.  Če je pravna oseba podrejena družba nadrejene osebe, je zadevni skupni letni promet iz prvega pododstavka skupni letni promet iz konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene osebe v predhodnem poslovnem letu.

3.          Kazni, ki se uporabljajo, so učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Pri odločanju o naložitvi kazni in določanju ustrezne kazni ECB upošteva vse ustrezne okoliščine, ki jih določa zakonodaja Unije.

4.          ECB ta člen uporablja v skladu s členi 3 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98.

5.          V primerih, ki jih odstavek 1 ne ureja, lahko ECB, če je to potrebno za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, od pristojnih nacionalnih organov zahteva, naj sprožijo postopek za sprejem ukrepov ter tako zagotovi, da se naložijo ustrezne sankcije v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in ob spoštovanju zadevnih pravnih aktov Unije. Kazni, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi, so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Prvi pododstavek se uporablja zlasti pri denarnih kaznih, ki se kreditnim institucijam, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom naložijo zaradi kršitev nacionalne zakonodaje, s katero so bile prenesene ustrezne direktive EU, ter pri vseh upravnih kaznih ali ukrepih, ki se izrečejo članom upravnega odbora kreditne institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ali vsem drugim posameznikom, ki so po nacionalni zakonodaji odgovorni za kršitve kreditnih institucij, finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.

6.          ECB brez nepotrebnega odlašanja objavi vse kazni iz odstavka 1, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteto odgovornih oseb, razen če bi taka objava resno ogrozila stabilnost na finančnih trgih.

7.          Ne glede na odstavke 1 do 6 lahko ECB pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, pri kršitvah predpisov ali sklepov ECB naloži kazni v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98.

Člen 15a

Odbor za pritožbe

1.          ECB za namene reševanja pritožb proti lastnim odločitvam ustanovi upravni odbor za pritožbe, pri čemer deluje kot edini nadzornik v skladu s to uredbo. Sestavljen je iz petih cenjenih posameznikov z dokazljivim ustreznim znanjem ter strokovnimi, tudi nadzornimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva ali drugih finančnih storitev, pri čemer je izključeno osebje, zaposleno v ECB, pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije. Odbor za pritožbe ima dostop do ustreznega pravnega znanja za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti izvajanja pooblastil ECB v skladu s to uredbo.

2.          ECB po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, in po posvetovanju z bančnim nadzornim svetom imenuje člane odbora za pritožbe in dva namestnika s petletnim mandatom, ki se lahko enkrat podaljša. Odbor za pritožbe določi in objavi ureditev za sprejemanje odločitev. Ne zavezujejo jih nikakršna navodila.

3.          Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu. V ta namen podajo izjavo o zavezi in javno izjavo o interesih, v kateri navedejo, da nimajo neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost.

4.          Vsaka fizična ali pravna oseba, tudi pristojni organ, se lahko pritoži na odločitev ECB v skladu s to uredbo, ki je nanjo naslovljena ali jo neposredno in osebno zadeva. Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v časovnem roku, ki je primeren glede na nujnost zadeve, vendar ne pozneje kakor v treh tednih po tem, ko je bila pritožba vložena. Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka. Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine. Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev ECB ali preda zadevo ECB, ki odločitev izvede ali obrazloži, zakaj je ne bo izvedla.

5.          Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

6.          Odločitve odbora za pritožbe so utemeljene in se objavijo.

Člen 15 b

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1.          V skladu s členom 263 PDEU se lahko začne postopek pred Sodiščem Evropske unije zoper odločitev odbora za pritožbe ali ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

2.          Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve ECB začnejo postopek pri Sodišču Evropske unije.

3.          Kadar je ECB v okviru enotnega sistema nadzora zavezana k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU začne postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4.          Od ECB se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

Člen 16

Neodvisnost

1.          Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, ECB in nacionalni pristojni organi v enotnem sistemu nadzora ravnajo neodvisno. Člani bančnega nadzornega sveta in usmerjevalni odbor delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

2.          Institucije Unije, organi, uradi in agencije ter vlade in institucije držav članic neodvisnost ECB iz odstavka 1 spoštujejo.

2a.        Bančni nadzorni svet ECB uvede kodeks ravnanja, ki vključuje predpise o konfliktu interesov njegovih zaposlenih in vodstva pri bančnem nadzoru.

Člen 17

Odgovornost in poročanje

1.          ECB v skladu s tem poglavjem za izvajanje te uredbe odgovarja Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.          ECB Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Euroskupini in nacionalnim parlamentom udeleženih držav članic predloži letno poročilo o opravljenih nalogah, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

3.          Predsednik bančnega nadzornega sveta ECB Evropskemu parlamentu in Euroskupini to poročilo javno predloži v prisotnosti predstavnikov vseh držav članic, udeleženih v enotnem sistemu nadzora.

4.          Predsednik nadzornega sveta se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve njegovih pristojnih odborov o opravljenih nadzornih nalogah, vključno z zaračunanimi taksami in odhodki.

5.          ECB ustno ali pisno odgovarja na vprašanja Evropskega parlamenta, Euroskupine in Sveta.

6.          Predsednik bančnega nadzornega sveta Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve za zaprtimi vrati zagotovi zaupne informacije, ki zadevajo njegove naloge, potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s Pogodbo in to uredbo.

7.          Na zahtevo nacionalnega parlamenta sodelujoče države članice se mora predstavnik bančnega nazornega sveta skupaj s predstavnikom pristojnega nacionalnega urada osebno predstaviti v tem parlamentu in odgovarjati na vprašanja o izvajanju nadzora.

8.          Ta uredba ne posega v pravico Evropskega parlamenta, da uvede začasni preiskovalni odbor za preiskavo domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Unije v skladu s členom 226 PDEU, ali njegovo pravico, da zahteva izvedbo neodvisne poizvedbe o ukrepih ali opustitvi ukrepanja ECB, s čimer je ali bi lahko bila znatno omajana finančna stabilnost, zaupanje ali povzročen propad kreditne institucije.

Člen 17a

Ustrezen proces in postopek odločanja pri sprejemanje nadzornih odločitev

1.          ECB da osebam, ki so predmet postopka, pred sprejetjem nadzornih odločitev v skladu s členom 4 in oddelkom 2, možnost, da izrazijo svoje stališče. Te možnosti ni, ko je potrebno nujno ukrepanje za preprečitev nastanka škode za finančni sistem. V tem primeru lahko ECB sprejme začasen sklep in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo čim prej po sprejetju sklepa.

2.          Po možnosti se v postopkih dosledno spoštuje pravica zadevnih oseb do obrambe. Osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis ECB, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij.

3.          V odločitvah ECB so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

Člen 17b

Poročanje o kršitvah

ECB zagotovi, da so vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za spodbujanje poročanja o kršitvi te uredbe in ki bodo zajemali posebne postopke za prejemanje poročil o kršitvah in ustrezne ukrepe. Ti postopki so skladni z ustrezno zakonodajo EU in zagotovijo izvajanje naslednjih načel: ustrezna zaščita in popolna anonimnost oseb, ki poročajo o kršitvah, varstvo osebnih podatkov, ustrezna zaščita obtoženih oseb in ustrezna zaščita pred negativnim obravnavanjem pri delu.

Člen 18

Ločitev od nalog v zvezi z monetarno politiko

1.          Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, ECB sledi samo ciljem, ki jih določa ta uredba.

2.          ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravlja ločeno od nalog, ki se nanašajo na monetarno politiko, ter vseh drugih nalog. Naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, in naloge ECB s področja monetarne politike, so ločene. Naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, tudi ne posegajo v naloge v zvezi s Evropskim odborom za sistemska tveganja in njene druge naloge. ECB Evropskemu parlamentu in Svetu poroča, kako je upoštevala to določbo. Naloge, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, ne spreminjajo sedanjega spremljanja solventnosti njegovih posojilojemalcev.

Osebje, ki sodeluje pri izvajanju nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, je organizacijsko ločeno in zanj velja ločeno poročanje.

3.          Za namene odstavkov 1 in 2 ECB sprejme vsa potrebna notranja pravila, vključno s pravili o poslovni skrivnosti, ter pravila o praktični ureditvi za zagotovitev ločitve funkcij in operativne neodvisnosti med nadzornimi in drugimi funkcijami ECB. Sprejeta pravila in postopki se objavijo in posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 19

Bančni nadzorni svet

1.          Načrtovanje in priprave nadzornih nalog, ki se v okviru te uredbe prenesejo na ECB, izvaja notranji organ, ki ga sestavljajo štirje predstavniki ECB, ki jih imenuje izvršilni odbor ECB, in po en predstavnik nacionalnega organa posameznih udeleženih državah članicah, ki je pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu: bančni nadzorni svet).

2.          Bančni nadzorni svet sestavlja tudi predsednik ali predsednica, ki ga na podlagi zaslug, spretnosti in znanja ter temeljitega poznavanja finančnih institucij in finančnega nadzora z odprtim izbirnim postopkom ter po odobritvi Evropskega parlamenta imenuje Svet ECB. Predsednika in podpredsednika nadzornega odbora izvolijo člani Sveta ECB iz svojih vrst, Evropski parlament pa ju mora potrditi.

3.          Bančni nadzorni svet opravi izčrpno pripravljalno delo glede nadzornih nalog, ki so bile prenesene na ECB, ter Svetu ECB predlaga dokončne osnutke sklepov, ki jih ta sprejema, v skladu s postopkom, ki je določen v poslovniku ECB. Za osnutek sklepa velja, da je sprejet, če mu Svet ECB v določenem roku ne nasprotuje, pri čemer navede razloge za nasprotovanje.

3a.      Bančni nadzorni svet v skladu s tem členom pri opravljanju svojih nalog upošteva vsa pomembna dejstva in okoliščine v sodelujočih državah članicah in opravlja svoje naloge v interesu Unije kot celote. Vsi člani bančnega nadzornega sveta imajo enake glasovalne pravice.

4.        Bančni nadzorni svet ▌imenuje usmerjevalni odbor v bolj omejeni sestavi, ki podpira njegove dejavnosti. Usmerjevalni odbor pripravlja sestanke bančnega nadzornega sveta. Predseduje mu predsednik bančnega nadzornega sveta, sestavljen pa je iz šestih članov, pri čemer predsednik ni vštet. Med temi šestimi člani so trije predstavniki ECB in trije ugledni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem ter strokovnimi nadzornimi izkušnjami, ki jih imenuje bančni nadzorni svet. Svoje pripravljalne naloge opravlja izključno v interesu Unije kot celote in popolnoma pregledno sodeluje z bančnim nadzornim svetom.

▐

6.          Sestankov bančnega nadzornega sveta se lahko kot opazovalca udeležita tudi predsednik Evropskega bančnega organa in član Evropske komisije.

7.          Svet ECB sprejme in objavi poslovnik bančnega nadzornega sveta, vključno s pravili o mandatu predsednika in podpredsednika. Mandat predsednika traja pet let in se lahko enkrat obnovi. Mandat podpredsednika ne traja več kot od pet let in ni obnovljiv. Poslovnik zagotavlja enako obravnavanje vseh udeleženih držav članic. Pri sestavi bančnega nadzornega sveta se upoštevajo načela uravnotežene zastopanosti spolov in izkušenj.

Člen 20

Poslovna skrivnost in izmenjava informacij

1.          Za člane bančnega nadzornega sveta, osebje ECB in osebje, ki ga napotijo nacionalni pristojni organi udeleženih držav članic, ki opravljajo nadzorne naloge, pa tudi za osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno zagotavljajo katerekoli storitve, povezane z opravljanjem teh nalog, veljajo zahteve o poslovni skrivnosti iz člena 37 Protokola št. 4 in ustreznih aktov Unije tudi po prenehanju opravljanja dolžnosti.

2.          Pri opravljanju nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo, lahko ECB v omejitvah in pod pogoji, ki jih določajo zadevni akti Unije, izmenja informacije z nacionalnimi ali evropskimi organi in telesi, če lahko pristojni nacionalni organi navedenim subjektom informacije razkrijejo v skladu z zakonodajo Unije ali če lahko države članic taka razkritja dovolijo v skladu z zakonodajo Unije.

▐

Člen 22

Viri

ECB za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, nameni potrebne vire.

Člen 23

Proračun

1.          Izdatki, ki ECB nastanejo pri opravljanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, se vnesejo v ločen del proračuna ECB.

2.          ECB v poročilu iz člena 17 podrobno poroča o svojem proračunu za nadzorne naloge. Za ta proračun objavi tudi letne računovodske izkaze.

2a.        V skladu s členom 27(1) Protokola št. 4 o statutu evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke se izvajajo revizije letnih računovodskih izkazov nadzornega dela proračuna.

Člen 24

Taksa za nadzor

1.          ECB v svoji funkciji nadzornika kreditnim institucijam udeleženih držav članic zaračuna takse, s katerimi krije izdatke, nastale pri opravljanju nadzornih nalog.

2.          Višina takse, ki se zaračuna kreditni instituciji, je sorazmerna s pomembnostjo in profilom tveganja zadevne kreditne institucije.

2a.        ECB objavi izjavo o politiki, ki se lahko redno posodablja glede na znesek taks, ki se zaračunavajo v skladu s tem členom.

Člen 25

Osebje in izmenjave osebja

1.          ECB zagotovi ustrezne izmenjave z vsemi pristojnimi nacionalnimi organi udeleženih držav članic in med njimi ter napotitve osebja vanje in med njimi, pri čemer upošteva razdelitev operativnih pristojnostih med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi.

2.          ECB po potrebi zahteva, da se v nadzorne skupine pristojnih nacionalnih organov, ki v skladu s to uredbo sprejemajo nadzorne ukrepe za kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključi tudi osebje nacionalnih pristojnih organov drugih udeleženih držav članic.

2a.        ECB oblikuje stalni etični odbor, ki ocenjuje morebitna navzkrižja interesov zaradi zaposlitev osebja, ki je v ECB opravljalo nadzorne dejavnosti, po prenehanju mandata. Odbor je odgovoren za oblikovanje podrobnih uradnih postopkov ocenjevanja. Ugotovitve ocene se objavijo.

2b.        Nekdanje osebje ECB, ki je opravljalo nadzorne dejavnosti in ki namerava v dveh letih po prenehanju mandata zaposliti, o tem v doglednem času obvestijo etični odbor. Odbor odloči v mesecu dni po prejetju informacij o skladnosti zaposlitvene ponudbe s potrebo po integriteti in neodvisnosti osebja. Nekdanji član osebja ECB se lahko zaposlijo šele po odobritvi etičnega odbora.

2c.         Članom bančnega nadzornega sveta se je dve leti po prenehanju mandata prepovedano udejstvovati v plačanem delu v ustanovah zasebnega sektorja, za katere ima ECB nadzorno pristojnost.

Člen 26

Ponovni pregled

Komisija najkasneje ▌31. decembra 2015 objavi poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu med drugim oceni:

(a) delovanje in vpliv nadzornih dejavnosti ECB na interese Unije kot celote ter na povezanost in celovitost enotnega trga na področju finančnih storitev, ter delovanje enotnega sistema nadzora v okviru Evropskega sistema finančnih nadzornih organov;

(aa) razdelitev nalog med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi v okviru enotnega sistema nadzora;

(b) učinkovitost ureditev neodvisnosti in odgovornosti;

(c) sodelovanje med enotnim sistemom nadzora, ESRB in Evropskim bančnim organom;

(d) primernost ureditev upravljanja, vključno s sestavo in določbami o glasovanju bančnega nadzornega sveta in njegovo povezavo s svetom ECB, pa tudi sodelovanje v bančnem nadzornem svetu med državami članicami euroobmočja in drugimi državami članicami, udeleženimi v skupnem sistemu nadzora;

(da) interakcijo med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi neudeleženih držav članic in učinke enotnega sistema nadzora na te države članice;

(db) učinkovitost notranjih prizivnih postopkov proti sklepom ECB;

(dc) učinkovitost ločitve v ECB med nadzorno funkcijo in nalogami v zvezi z monetarno politiko ter možnost ločitve finančnih virov za nadzorne naloge od proračuna ECB in njihove vključitve v splošni proračun Unije;

(dd) fiskalne učinke nadzornih odločitev enotnega sistema nadzora na udeležene države članice ter možnost, da bi tem državam, katerih valuta ni euro, ponudili nekakšno fiskalno podporo;

(de) možnosti nadaljnjega razvoja enotnega sistema nadzora na podlagi določbe veljavnih Pogodb ali morebitne spremembe teh pogodb, ki bi lahko bile potrebne zaradi učinkovitejšega delovanja enotnega sistema nadzora, pa tudi možnost združitve EBA z enotnim sistemom nadzora, vključno z možnostjo vključitve zavarovalnic v področje uporabe tega sistema ali v področje uporabe EIOPA z okrepitvijo njegove vloge.

Poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 27

Prehodne določbe in začetek veljavnosti

1.          Ta uredba začne veljati 1. januarja 2013.

2.          ECB do 1. januarja 2014 v celoti opravlja nadzorne naloge, ki se nanjo prenesejo v skladu s to uredbo. ▐

3.          ECB lahko začne naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravljati pred 1. januarjem 2014 s sklepom, ki ga naslovi na kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding ter pristojni nacionalni organ zadevne udeležene države članice, zlasti če so kreditna institucija, finančni holding ali mešani finančni holding prejeli javno finančno pomoč ali zanjo zaprosili, zlasti v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so prejele ali zahtevale posredno ali neposredno evropsko finančno pomoč iz EFSF ali EMS ali katerega koli drugega instrumenta javne finančne pomoči, in kreditnimi institucijami, ki v skladu z zakonodajo EU predstavljajo sistemsko tveganje, bodisi individualno ali kot skupina kreditnih institucij, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov.

4.          ECB lahko od začetka veljavnosti te uredbe z namenom, da bi lahko opravila naloge v skladu z zgornjimi odstavki, od pristojnih organov udeleženih držav članic in oseb iz člena 9 zahteva, da predložijo vse informacije, ki jih potrebuje, da lahko celovito oceni kreditne institucije udeležene države članice. Kreditna institucija in pristojni organ predložita zahtevane informacije.

5.          Z odstopanjem od člena 4(3) ECB opravlja naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, od začetka veljavnosti te uredbe in do razveljavitve direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ter njune nadomestitve z novimi akti Unije, tako, da na pristojne nacionalne organe naslovi navodila o izvajanju vseh s tem povezanih pooblastil, ki so bila nanje prenesena.

Z odstopanjem od člena 4(3) ECB opravlja naloge, ki se nanjo prenesejo s členom 4(2)(j), od začetka veljavnosti te uredbe ter do začetka veljavnosti pravnih aktov o dopolnilnem nadzoru nad kreditnimi institucijami, zavarovalnicami in investicijskimi podjetji v finančnem konglomeratu, ki ECB omogočajo, da izvaja pooblastila pristojnih organov, tako, da na pristojne nacionalne organe naslovi navodila o izvajanju vseh s tem povezanih pooblastil, ki so bila nanje prenesena.

6.          Za kreditne institucije, ki jim udeležene države članice dovoljenje izdajo na datum iz odstavka 1 ali po potrebi na datume iz odstavkov 2 in 3, se šteje, da imajo dovoljenje v skladu s členom 13 ter lahko še naprej opravljajo dejavnosti. Pristojni nacionalni organi ECB pred datumom uporabe te uredbe ali po potrebi pred datumi iz odstavkov 2 in 3 sporočijo identiteto teh kreditnih institucij skupaj s poročilom o preteklem nadzoru in profilom tveganja zadevnih institucij ter vse nadaljnje informacije, ki jih zahteva ECB. Informacije predložijo v obliki, ki jo zahteva ECB.

6a.        Vse odločitve in/ali ukrepi, ki jih nacionalni pristojni organi sprejmejo pred začetkom veljavnosti te uredbe in se nanašajo na področje, kjer se ECB podelijo naloge bonitetnega nadzora iz člena 4, ostanejo veljavni, dokler jih ECB ne spremeni ali prekliče v skladu s pogoji iz te uredbe.

• [1] ^* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [2]           UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
• [3]           UL L 331, 15.12.2010, str. 37.
• [4]           UL L 331, 15.12.2010, str. 84.
• [5]           UL C 40, 7.2.2001, str. 453.
• [6]           UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.
• [7]           UL L 318, 27.11.98, str. 4.
• [8]           UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
• [9]           UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
• [10]           UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
• [11]          UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
• [12]          UL L 177, 30.6.2006, str. 277.
• [13]          UL L 35, 11.2.2003, str. 1–27.

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (27.11.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij
(COM(2012)0511 – C7‑0314/2012 – 2012/0242(CNS))

Pripravljavec mnenja: Andrew Duff

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Vzpostavitev bančne unije z enotnim nadzornim mehanizmom, v katere središču je Evropska centralna banka (ECB), odpira zelo pomembna ustavna vprašanja, na katera je treba usmeriti pozornost Parlamenta.

Pravna podlaga, ki sta jo izbrala Evropski svet in Evropska Komisija, je člen 127(6) PDEU, ki se glasi:

6. Svet lahko z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko, soglasno na Evropsko centralno banko prenese posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic.

Namen pripravljavca mnenja je zagotoviti kohezijo celotne Evropske unije in popolno spoštovanje zakonodaje EU ob vzpostavitvi učinkovitega in uspešnega enotnega nadzornega mehanizma. V ta namen predlaga 41 sprememb k osnutku Komisije za uredbo Sveta, ki jih povzema v nadaljevanju.

Predlogi sprememb	Vsebina
1	Umestitev v politični kontekst
4	Posodobitev
5, 24, 33	Udeležba za euroobmočje ne sme biti predmet izbire, udeležba držav, ki niso del euroobmočja, pa bi bilo treba šteti za normo. Le Združeno kraljestvo ni obvezano sprejeti euro (Protokol št. 15).
6	ECB uporabljena, ker že ima izvedbena pooblastila
7	Področje uporabe razširjeno na vse banke brez izjeme
12	Pogodbeni dogovori z udeleženimi državami, ki niso del euroobmočja
8, 9, 10, 26, 28	Potreba po spoštovanju Evropskega bančnega organa in celovitosti enotnega trga
13, , 36, 42, 43	Enak položaj vseh držav znotraj enotnega nadzornega mehanizma
13, 21, 39	Odnos med novim nadzornim svetom in Svetom ECB
14, 29, 43, 44	Preglednost
15, 16,17, 20, 40, 42, 45, 46,47, 48	Izvolitev predsednika s strani Evropskega parlamenta in odgovornost nadzornega sveta
18	Pravni pregled in pritožbeni postopek
2, 30, 32, 34, 35, 46, 48	Izboljšave besedila

Pripravljavec mnenja bi rad opozoril na potrebo, da Parlament doseže tesno uskladitev stališča, ki ga zavzema v zvezi s to zakonodajo (poročilo poslanke Thyssen), in stališča, ki ga zavzema v zvezi z osnutkom uredbe o EBA (Giegoldovo poročilo).

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1) Sedanja finančna in gospodarska kriza bi skorajda povzročila propad bančnega sistema Evrope. Razdrobljenost finančnega sektorja ogroža trdnost enotne valute in enotnega trga. Nujno je treba okrepiti integracijo bančnega sektorja, da bi podprli evropsko enotnost, ponovno vzpostavili finančno stabilnost in postavili temelje za okrevanje gospodarstva.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Evropski bančni organ (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2011 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in Evropski sistem finančnega nadzora, ustanovljen s členom 2 navedene uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EIOPA) ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), sta bistveno izboljšala sodelovanje bančnih nadzornih organov v Uniji. EBA je pomembno prispeval k oblikovanju enotnih pravil za finančne storitve v Uniji in je bil ključen pri doslednem izvajanju dokapitalizacije pomembnejših kreditnih institucij v Uniji v skladu z dogovorom Evropskega sveta oktobra 2011.	(6) Evropski bančni organ (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2011 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in Evropski sistem finančnega nadzora, ustanovljen s členom 2 navedene uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EIOPA) ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), sta bistveno izboljšala sodelovanje bančnih nadzornih organov v Uniji. EBA je pomembno prispeval k oblikovanju enotnih pravil za finančne storitve v celotni Uniji in je bil ključen pri doslednem izvajanju dokapitalizacije pomembnejših kreditnih institucij v Uniji v skladu z dogovorom Evropskega sveta oktobra 2011.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Načelo lojalnega sodelovanja med evropskimi institucijami je zapisano v Pogodbah, zlasti v členu 13(2) PEU,
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Evropski svet je 18. oktobra 2012 sprejel sklep, da bi moral proces v smeri okrepljene ekonomske in monetarne unije temeljiti na institucionalnem in pravnem okviru Unije in da bi ga morali odlikovati odprtost in preglednost do držav članic, ki niso del euroobmočja, ter spoštovanje celovitosti enotnega trga. Integriran finančni okvir bo imel enoten nadzorni mehanizem (SSM), ki bo, kolikor bo mogoče, odprt za vse države članice, ki bodo želele v njem sodelovati.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Zato bi bilo treba ustanoviti evropsko bančno unijo, ki bi temeljila na enotnih pravilih za finančne storitve na enotnem trgu kot celoti in bi jo sestavljaja enotni nadzorni mehanizem ter skupni okvir za zajamčene vloge in reševanjea. Zaradi tesne povezanosti in soodvisnosti držav članic euroobmočja je treba bančno unijo uporabljati vsaj v vseh državah članicah euroobmočja. Da bi ohranili in okrepili notranji trg ter kolikor je to institucionalno možno, bi morala biti bančna unija odprta tudi za sodelovanje drugih držav članic.	(9) Zato bi bilo treba ustanoviti evropsko bančno unijo, ki bi temeljila na celovitih in podrobnih enotnih pravilih za finančne storitve na enotnem trgu kot celoti, ki jih oblikuje Evropski bančni organ, in bi jo sestavljala enotni nadzorni mehanizem ter skupni okvir za zajamčene vloge in reševanje. Zaradi medsebojne odvisnosti držav članic euroobmočja je treba bančno unijo uporabljati vsaj v vseh državah članicah euroobmočja in jo razširiti tako, da bo vključevala vse druge države, ki se nameravajo pridružiti in se pripravljajo na pridružitev euroobmočju. Da bi ohranili in okrepili notranji trg ter kolikor je to institucionalno možno, bi morala biti bančna unija odprta tudi za morebitno sodelovanje vseh drugih držav članic.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) ECB je kot centralna banka euroobmočja s svojim obsežnim strokovnim znanjem na področju makroekonomske in finančne stabilnosti primerna za izvajanje nadzornih nalog s poudarkom na zaščiti stabilnosti evropskega finančnega sistema. V mnogih državah članicah so centralne banke že odgovorne za nadzor bank. Zato je treba na ECB prenesti posebne naloge na področju politik, ki se nanašajo na nadzor kreditnih institucij v euroobmočju.	(11) ECB je kot centralna banka euroobmočja s svojim obsežnim strokovnim znanjem na področju makroekonomske in finančne stabilnosti ter s svojimi lastnimi izvedbenimi pooblastili primerna za izvajanje nadzornih nalog s poudarkom na zaščiti stabilnosti evropskega finančnega sistema. Sodelovanje ECB pri nadzoru bančnega sektorja bi odražalo sedanjo prakso v večini držav članic, katerih centralne banke so že odgovorne za nadzor bank Zato je treba na ECB prenesti posebne naloge na področju politik, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij v euroobmočju.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Varnost in trdnost velikih bank je bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Vendar nedavne izkušnje kažejo, da lahko tudi manjše banke ogrozijo finančno stabilnost. Zato bi bilo treba ECB omogočiti, da nadzorne naloge izvaja pri vseh bankah v udeleženih državah članicah.	(13) Varnost in trdnost velikih bank je bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Vendar nedavne izkušnje kažejo, da lahko tudi manjše banke ogrozijo finančno stabilnost. Zato bi bilo treba ECB omogočiti, da nadzorne naloge izvaja pri vseh bankah v udeleženih državah članicah, brez izjem.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Prenos nadzornih nalog z nekaterih držav članic na ECB bi moral biti skladen z Evropskim sistemom finančnega nadzora (ESFS), ki je bil vzpostavljen leta 2010, in z njegovim ciljem za oblikovanje enotnih pravil ter bi moral krepiti zbliževanje nadzornih praks na celotnem ozemlju Unije. Sodelovanje med bančnimi nadzornimi organi ter nadzornimi organi za trge zavarovanj in vrednostnih papirjev je pomembno pri vprašanjih skupnega interesa in da se zagotovi ustrezen nadzor kreditnih institucij, ki delujejo tudi v sektorju zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Od ECB bi se zato moralo zahtevati tesno sodelovanje z EBA, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine v okviru EFSF.	(24) Prenos nadzornih nalog na ECB bi moral biti skladen z Evropskim sistemom finančnega nadzora (ESFS), ki je bil vzpostavljen leta 2010, in z njegovim ciljem za oblikovanje enotnih pravil ter bi moral krepiti zbliževanje nadzornih praks na celotnem ozemlju Unije. Sodelovanje med bančnimi nadzornimi organi ter nadzornimi organi za trge zavarovanj in vrednostnih papirjev je pomembno pri vprašanjih skupnega interesa in da se zagotovi ustrezen nadzor kreditnih institucij, ki delujejo tudi v sektorju zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Od ECB bi se zato moralo zahtevati tesno sodelovanje z EBA, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, brez poseganja v njihove pristojnosti.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Za ohranitev celovitosti enotnega finančnega trga bi moral organ EBA ohraniti svojo vlogo ter obstoječa pooblastila in naloge: še naprej bi moral razvijati enotna pravila za vse države članice in zagotavljati njihovo izvajanje ter spodbujati zbliževanje nadzornih praks v vsej Uniji. Poleg tega bi moral organ EBA prevzeti oblikovanje enotnega nadzornega priročnika, s katerim bi dopolnil enotni priročnik EU ter zagotovil skladnost bančnega nadzora.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Da bi se zagotovila skladnost med nadzornimi pooblastili, prenesenimi na ECB, in postopkom odločanja v okviru EBA, bi morala ECB v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, uskladiti skupno stališče med predstavniki nacionalnih organov udeleženih držav članic.	(25) Da bi se ohranila celovitost enotnega trga, bi morala ECB uskladiti stališče med predstavniki udeleženih držav članic samo v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, in kadar so udeležene države članice neposredno vključene v to zadevo. ECB mora popolnoma spoštovati vlogo organa EBA pri oblikovanju enotnih pravil za evropski bančni sektor in tudi pri spremljanju uporabe teh pravil v celotni Uniji.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) ECB bi morala svoje naloge opravljati v skladu s katerimi koli zakonodajnimi predpisi Unije, vključno s celotnim primarnim in sekundarnim pravom Unije, odločbami in sklepi Komisije s področja državnih pomoči, pravil o konkurenci in nadzora združevanja ter enotnimi pravili, ki veljajo za vse države članice. EBA je zaupana naloga, da pripravi osnutek tehničnih standardov in smernic ter priporočila, ki zagotavljajo konvergenco nadzora in skladnost rezultatov nadzora v Uniji. ECB ne bi smela nadomestiti opravljanja teh nalog s strani EBA in bi zato morala pooblastila za sprejemanje uredb v skladu s členom 132 PDEU uporabiti le, če akti Unije, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi osnutkov, ki jih je pripravila EBA, ali smernice in priporočila, ki jih objavi EBA, ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so nujni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.	(26) ECB bi morala svoje naloge opravljati v skladu s katerimi koli zakonodajnimi predpisi Unije, vključno s celotnim primarnim in sekundarnim pravom Unije, odločbami in sklepi Komisije s področja državnih pomoči, pravil o konkurenci in nadzora združevanja, enotnimi pravili, ki veljajo za vse države članice, ter v skladu enotnim nadzornim priročnikom, ki ga bo oblikoval organ EBA. EBA je zaupana naloga, da pripravi osnutek tehničnih standardov in smernic ter priporočila, ki zagotavljajo konvergenco nadzora in skladnost rezultatov nadzora v Uniji. ECB ne bi smela nadomestiti opravljanja teh nalog s strani EBA in bi zato morala pooblastila za sprejemanje uredb v skladu s členom 132 PDEU uporabiti le, če akti Unije, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi osnutkov, ki jih je pripravila EBA, ali smernice in priporočila, ki jih objavi EBA, ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so nujni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) V zvezi z nadzorom čezmejnih bank, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, bi ECB morala tesno sodelovati s pristojnimi organi v neudeleženih državah članicah. Za ECB bi kot za pristojni organ morale veljati pripadajoče obveznosti glede sodelovanja in izmenjave informacij v skladu z zakonodajo Unije, poleg tega pa bi morale biti tudi v celoti udeležene v kolegijih nadzornikov. Ker opravljanje nadzornih nalog s strani evropske institucije prinaša jasne koristi z vidika finančne stabilnosti in trajnostnega povezovanja trgov, bi morale možnost udeleževanja v tem novem mehanizmu imeti tudi države članice, ki niso udeležene v skupni valuti. Predpogoj za učinkovito izvajanje nadzornih nalog pa je, da se odločitve glede nadzora izvajajo v celoti in brez odlašanja. Države članice, ki želijo biti udeležene v tem novem mehanizmu, bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni nacionalni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih bo zahtevala ECB. ECB bi moralo biti omogočeno vzpostaviti tesno sodelovanje z zadevnimi organi držav članic, ki niso udeležene v skupni valuti. ECB bi morala biti dolžna vzpostaviti takšno sodelovanje, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Pogoji, pod katerimi predstavniki pristojnih organov držav članic, ki so vzpostavile tesno sodelovanje, sodelujejo v dejavnostih nadzornega sveta, bi morali zlasti z vidika celovitosti njegovega postopka odločanja omogočati čim večjo vključenost teh predstavnikov ob upoštevanju omejitev iz statuta ESCB in ECB.	(29) V zvezi z nadzorom čezmejnih bank, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, bi ECB morala tesno sodelovati s pristojnimi organi v neudeleženih državah članicah. Za ECB bi kot za pristojni organ morale veljati pripadajoče obveznosti glede sodelovanja in izmenjave informacij v skladu z zakonodajo Unije, poleg tega pa bi morale biti tudi v celoti udeležene v kolegijih nadzornikov. Ker opravljanje nadzornih nalog s strani evropske institucije prinaša jasne koristi z vidika finančne stabilnosti in trajnostnega povezovanja trgov, bi morale možnost udeleževanja v tem novem mehanizmu imeti tudi države članice, ki niso udeležene v skupni valuti. Predpogoj za učinkovito izvajanje nadzornih nalog pa je, da se odločitve glede nadzora izvajajo v celoti in brez odlašanja. Države članice, ki želijo biti udeležene v tem novem mehanizmu, bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni nacionalni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih bo zahtevala ECB. ECB bi moralo biti omogočeno vzpostaviti tesno sodelovanje z zadevnimi organi držav članic, ki niso udeležene v skupni valuti. ECB bi morala biti dolžna vzpostaviti takšno sodelovanje, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Eden teh je pogoj, da se te države članice zavežejo zagotoviti, da bodo njihovi pristojni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih zahteva ECB, ter sprejele nacionalne zakonodajne akte, ki bodo zagotovili, da bodo pristojni nacionalni organi sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih zahteva ECB.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Pogoji, pod katerimi predstavniki pristojnih organov držav članic, ki niso del euroobmočja, sodelujejo v dejavnostih nadzornega sveta, bi morali omogočati njihovo popolno zastopanost v nadzornem svetu ter jim zagotavljati enakovreden status, kot ga imajo pristojni organi držav članic euroobmočja, vključno z glasovalno pravico. Nadzorni svet bi moral biti pooblaščen za načrtovanje in izvrševanje nadzornih nalog ECB. Nadzorni svet bi moral izvrševati svoja pooblastila ob polnem priznavanju, da je Svet ECB najvišji izvršni organ ECB.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) ECB bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. Pravica naslovnikov sklepov ECB, da podajo izjavo, bi morala biti v celoti upoštevana.	(33) ECB bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. Pravica naslovnikov sklepov ECB, da podajo izjavo, bi morala biti v celoti upoštevana. Nadzorni svet bi moral objavljati svoje zapisnike.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Prenos nadzornih nalog ECB nalaga tudi veliko odgovornost za zaščito finančne stabilnosti v Uniji ter za kar najučinkovitejšo in sorazmerno uporabo svojih nadzornih pooblastil. Zato bi morala ECB za opravljanje teh nalog odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu ministrov oziroma Euroskupini kot demokratično legitimnim institucijam, ki predstavljajo Evropejce in države članice. Ta zahteva bi morala vključevati tudi redno poročanje in odgovarjanje na vprašanja. Če nacionalni nadzorni organi sprejmejo ukrepe na podlagi te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati ureditve glede odgovornosti iz nacionalne zakonodaje.	(34) Prenos nadzornih nalog ECB nalaga tudi veliko odgovornost za zaščito finančne stabilnosti v Uniji ter za kar najučinkovitejšo in sorazmerno uporabo svojih nadzornih pooblastil. ECB mora sicer ostati neodvisna, kar zadeva monetarno politiko, v zvezi z njenimi nadzornimi pooblastili pa morajo zanjo veljati nove oblike demokratične odgovornosti. Ta zahteva bi morala vključevati tudi redno poročanje in odgovarjanje na vprašanja. Če nacionalni nadzorni organi sprejmejo ukrepe na podlagi te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati ureditve glede odgovornosti iz nacionalne zakonodaje.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34a) Nadzorni svet bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo. Predstavnike nadzornega sveta se utegne povabiti, da nastopijo pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta. Za dejavnosti nadzornega sveta bi morala veljati pravica Evropskega parlamenta, da ustanovi začasni preiskovalni odbor.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34b) Predstavniki nadzornega sveta se lahko na zahtevo parlamentov sodelujočih držav članic predstavijo ustreznim odborom teh parlamentov.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34c) Brez poseganja v člen 263 PDEU bi moralo Sodišče Evropske unije imeti možnost preveriti zakonitost ravnanj ECB v njeni nadzorni pristojnosti, katerih namen je doseči pravni učinek za tretje osebe.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) ECB je pristojna za izvajanje funkcij monetarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen v skladu s členom 127(1) PDEU. Cilja opravljanja nadzornih nalog sta zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Da bi se preprečilo navzkrižja interesov in zagotovilo, da se vsaka od funkcij opravlja v skladu z zastavljenimi cilji, bi morala ECB zagotoviti, da se izvajata popolnoma ločeno.	(35) ECB je pristojna za izvajanje funkcij monetarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen v skladu s členom 127(1) PDEU. Cilja opravljanja nadzornih nalog sta zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Da bi se preprečilo navzkrižja interesov in zagotovilo, da se vsaka od funkcij opravlja v skladu z zastavljenimi cilji, bi morala ECB zagotoviti, da se izvajata popolnoma ločeno. Osebje, ki sodeluje pri izvajanju nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, bi moralo biti organizacijsko ločeno od drugega osebja ECB in bi moralo zanj veljati ločeno poročanje.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 36
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.	(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato moral predsedovati predsednik, ki ga potrdi Evropski parlament in nato izvoli Svet ECB. Nadzorni svet bi moral biti sestavljen tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Nadzorni svet bi moral pri opravljanju svojih nalog v celoti upoštevati, da ima Svet ECB končno odgovornost za svoje odločitve. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge delegira nadzornemu svetu, pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(36a) Nadzorni svet bi moral biti odgovoren za pripravo in izvrševanje sklepov Sveta ECB. Svet ECB bi moral sprejeti predloge nadzornega sveta, razen če jih zavrne kvalificirana večina njegovih članov. Svet ECB bi moral utemeljiti odstopanja od predlogov in osnutkov sklepov, ki jih pripravi nadzorni svet.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.	(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala ali omejevala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(47a) Ker je sedanja finančna kriza ogromno prispevala k razdrobljenosti evropskih finančnih trgov, je nujno treba okrepiti skupni integrirani finančni okvir. Vendar se je treba zavedati, da poglabljanje povezovanja v ekonomski in monetarni uniji ne more biti razlog za vzpostavljanje novih konvergenčnih meril, ki niso opredeljena v ustanovnih pogodbah in ki lahko ustvarijo dodatne ovire za vstop držav, za katere velja začasno odstopanje.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;	(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro, in vsako drugo državo članico, ki se odloči za sodelovanje v enotnem nadzornem mehanizmu;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) „neudeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta ni euro in ki se odloči, da ne bo sodelovala v enotnem nadzornem mehanizmu;
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.	ECB v svoji nadzorni vlogi tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010. ECB opravlja svoje naloge brez poseganja v pristojnosti drugih udeležencev v Evropskem sistemu finančnega nadzora.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ECB tesno sodeluje z evropskim mehanizmom za stabilnost ali drugimi podobnimi instrumenti za udeležene države članice, katerih valuta ni euro, iz katerega je kreditna institucija prejela finančno pomoč ali je zanjo zaprosila.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:	1. ECB je brez poseganja v pristojnosti organa EBA in v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije ter v skladu z enotnim pravilnikom in enotnim nadzornim priročnikom, ki ju razvije organ EBA, izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu;	(h) opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu in objavo rezultatov teh testov;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(l) usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.	(l) oblikovanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se neposredno nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.	3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, vključno z enotnim pravilnikom in enotnim nadzornim priročnikom, ki ju pripravi organ EBA, ter tehničnimi standardi, ki jih pripravi organ EBA in sprejme Komisija, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vendar samo, če ti akti Unije ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so potrebni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za opravljanje nadzornih nalog, ki jih ta uredba ne ureja.	4. Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za opravljanje nadzornih nalog, ki s to uredbo niso prenesene.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 6 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tesno sodelovanje s pristojnimi organi neudeleženih držav članic	Sodelovanje držav članic, katerih valuta ni euro, v enotnem nadzornem mehanizmu
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V ta namen lahko ECB na pristojni nacionalni organ neudeležene države članice naslovi smernice ali zahteve.	V ta namen lahko ECB na pristojni nacionalni organ te države članice naslovi smernice ali zahteve.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Tesno sodelovanje med ECB in pristojnim nacionalnim organom neudeležene države članice se vzpostavi s sklepom ECB, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	2. Tesno sodelovanje med ECB in pristojnim nacionalnim organom države članice, katere valuta ni euro, vendar želi sodelovati, se vzpostavi s sklepom ECB, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. V skladu s statutom ESCB in ECB sklep iz odstavka 2 določa pogoje, pod katerimi predstavniki pristojnih organov držav članic, ki so v skladu s tem členom vzpostavili tesno sodelovanje, sodelujejo pri dejavnostih nadzornega sveta.	3. V skladu s statutom ESCB in ECB sklep iz odstavka 2 določa pogoje, pod katerimi predstavniki pristojnih organov udeleženih držav članic, katerih valuta ni evro, sodelujejo pri dejavnostih nadzornega sveta v celoti in pod enakimi pogoji kot predstavniki držav članic, katerih valuta je evro.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravlja ločeno od nalog, ki se nanašajo na monetarno politiko, ter vseh drugih nalog. Naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, ne posegajo v njene naloge na področju monetarne politike in njene druge naloge.	2. ECB naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, opravlja ločeno od nalog, ki se nanašajo na monetarno politiko, ter vseh drugih nalog. Naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, ne posegajo v njene naloge na področju monetarne politike in njene druge naloge. Osebje, ki sodeluje pri izvajanju nalog, ki jih ta uredba poverja ECB, je organizacijsko ločeno od drugega osebja ECB in zanj velja ločeno poročanje.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Za namene odstavkov 1 in 2 ECB sprejme vsa potrebna notranja pravila, vključno s pravili o poslovni skrivnosti.	3. Za namene odstavkov 1 in 2 ECB sprejme vsa potrebna notranja pravila, vključno s pravili o poslovni skrivnosti in pravili za vzpostavitev „kitajskih zidov“.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Nadzorni svet sestavljata tudi predsednik, ki ga člani Sveta ECB izvolijo izmed članov izvršilnega odbora, razen predsednika, in podpredsednik, ki ga člani Sveta ECB izvolijo izmed svojih članov.	2. Nadzorni svet vključuje tudi predsednika, ki ga na predlog Sveta ECB po odobritvi Evropskega parlamenta, ki sledi predstavitvi kandidata pristojnemu odboru, potrdi Svet. Predsednik se z odprtim izbirnim postopkom izbere na podlagi zaslug, spretnosti in znanja, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj iz finančnega nadzora in regulacije. Podpredsednika izvoli Svet ECB izmed svojih članov.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Svet ECB lahko jasno opredeljene naloge in z njimi povezane odločitve o posamezni kreditni instituciji, finančnem holdingu ali mešanem finančnem holdingu oziroma njihovi prepoznavni skupini prenese na nadzorni svet, pod pogojem, da pregled in odgovornost ohrani Svet ECB.	3. Svet ECB lahko jasno opredeljene naloge, povezane s posamezno kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom oziroma njihovo prepoznavno skupino, prenese na nadzorni svet, pod pogojem, da pregled in odgovornost ohrani Svet ECB.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Predstavniki pristojnega organa držav članic, ki so v skladu s členom 6 vzpostavile tesno sodelovanje, se v skladu s statutom ESCB in ECB dejavnosti nadzornega sveta udeležujejo pod pogoji iz sklepa, sprejetega v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 6.	5. Predstavniki pristojnega organa sodelujočih držav se na enaki podlagi v skladu s statutom ESCB in ECB dejavnosti nadzornega sveta udeležujejo pod pogoji iz sklepa, sprejetega v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 6.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Svet ECB sprejme poslovnik nadzornega sveta, vključno s pravili o mandatu predsednika in podpredsednika. Mandat ne traja več kot pet let in ga ni mogoče podaljšati.	7. Svet ECB sprejme poslovnik zase in za nadzorni svet ter ga objavi. Poslovnik nadzornega sveta zagotavlja enako obravnavanje vseh njegovih članov. Določa pravila, ki predpisujejo mandat predsednika, ki ne traja več kot pet let in ga ni mogoče podaljšati.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Nadzorni svet objavlja svoje zapisnike.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Postopek odločanja
	Nadzorni svet, ki deluje z navadno večino, Svetu ECB podaja predloge v obliki osnutkov sklepov. Svet ECB lahko te osnutke sklepov sprejme, jih vrne nadzornemu svetu ali jih zavrne. Če Svet ECB zavrne osnutke sklepov nadzornega sveta, odloča z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, kot je določeno v členu 10 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Svet ECB utemelji odstopanja od predlogov in osnutkov sklepov, ki jih pripravi nadzorni svet. Če Svet ECB ne ukrepa v treh tednih, velja, da je osnutek sklepa sprejet.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. ECB Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Euroskupini vsako leto predloži poročilo o opravljenih nalogah, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.	1. ECB Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Euroskupini in nacionalnim parlamentom udeleženih držav članic predloži letno poročilo o opravljenih nalogah, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Predsednik nadzornega sveta ECB Evropskemu parlamentu in Euroskupini to poročilo predloži v prisotnosti predstavnikov vseh neudeleženih držav članic, s katerimi je bilo v skladu s členom 6 vzpostavljeno tesno sodelovanje.	2. Predsednik nadzornega sveta ECB Evropskemu parlamentu in Euroskupini to poročilo predloži v prisotnosti predstavnikov drugih udeleženih držav članic.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Predsednik nadzornega sveta ima možnost, da se na zahtevo Evropskega parlamenta o opravljenih nadzornih nalogah izjavi pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta.	3. Predsednik nadzornega sveta na zahtevo Evropskega parlamenta sodeluje v predstavitvi o opravljenih nadzornih nalogah pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. ECB ustno ali pisno odgovarja na vprašanja Evropskega parlamenta ali Euroskupine.	4. ECB ustno ali pisno odgovarja na vprašanja Evropskega parlamenta ali Sveta.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) razdelitev odgovornosti med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi udeleženih držav članic;

POSTOPEK

Naslov	Prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij
Referenčni dokumenti	COM(2012)0511 – C7-0314/2012 – 2012/0242(CNS)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 22.10.2012
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	AFCO 22.10.2012
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Andrew Duff 19.11.2012
Obravnava v odboru	9.10.2012	19.11.2012	26.11.2012
Datum sprejetja	27.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Andrew Henry William Brons, Andrew Duff, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, József Szájer, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski, Manfred Weber, Luis Yáñez-Barnuevo García
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Sylvie Guillaume, Helmut Scholz, György Schöpflin, Rainer Wieland
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Mirsky, Ramon Tremosa i Balcells

ANNEX I

IPOL-COM-LIBE  D (2012) 57338

Ms Sharon BOWLES

Chairwoman

Committee on Economic and Monetary affairs

BRUSSELS

Subject: Proposal for a Council Regulation conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions COM(2012) 511 final - 2012/0242(CNS)

Dear Ms Bowles,

I would like to inform you that the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs (LIBE) decided on 11 October 2012 to deliver an opinion to the Committee on Economic and Monetary affairs on the above-mentioned legislative proposal in the form of a letter due to the tight time schedule for the adoption of the corresponding report in your Committee.

The present opinion was adopted by the LIBE Committee on 6 November 2012 with 42 votes in favour, 1 vote against and 3 abstentions.

The Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs calls on your Committee, as the Committee responsible, to consider the following suggestions when examining the Commission' proposal and to modify it accordingly.

With a view to enabling the ECB to carry out its supervisory tasks, the Commission's proposal confers on it extensive investigatory powers. In particular, the ECB is entitled to request information, to require the submission of documents, to examine books and records and take copies or extracts thereof, to obtain written or oral explanation and to interview natural or legal persons who consent to be interviewed (Article 10 - General investigations).

The ECB is also entitled to conduct on-site inspections at the business premises of the supervised entities, including inspections without prior announcement. In the context of an inspection, the ECB has the power to seal any business premises and books or records and to request the assistance of national competent authorities in cases of opposition to the inspections (Article 11 - On-site inspections).

Although the draft Regulation refers to the authorisation by a judicial authority for conducting on-site inspections, it imposes the obligation to apply for such authorisation only if this is required by national rules (Article 12 - Authorisation by a judicial authority). It follows that the decision on the need for judicial authorisation as a condition for the adoption of coercive measures by the ECB is ultimately left to the Member States. Furthermore, considering that national rules vary from one Member State to another the reference to national law does not ensure that the inspections are carried out under equivalent conditions in the Member States.

Therefore, in the interest of legal certainty and in full compliance with the principle of due process the LIBE Committee suggests deleting the reference to national law and inserting in the draft Regulation a provision subjecting the adoption of any coercive measure by the ECB to judicial overview and prior authorisation.

In addition, the LIBE Committee suggests adding specific rules governing the possible interaction between administrative investigations and criminal proceedings. More specifically, where the facts discovered during the investigations or inspections could constitue a criminal offence, the Regulation should impose on the ECB the obligation to immediatly inform the competent judicial authority thereof. Taking account of the administraive nature of the investigatory powers of the ECB, to which the safeguards for suspects and accused persons in criminal proccedings do not apply, the Regulation should also stipulate that information and documents obtained by the ECB as a result of its investigations or inspections shall not be treated as evidence in the context of criminal proceedings.

On behalf of the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs, I would be grateful if your Committee could support and integrate these suggestions in its final report.

Yours sincerely,

Juan Fernando LÓPEZ AGUILAR

ANNEX II

ref. D(2012)57330

Ms Sharon Bowles

Chair

Committee on Economic and Monetary Affairs

BRUSSELS

Subject:           Proposal for a regulation of the Council conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions (COM(2012)0511 - 2012/0242(CNS))

and

Proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council amending Regulation (EU) No 1093/2010 establishing a European Supervisory Authority (European Banking Authority) as regards its interaction with Council Regulation (EU) No…/… conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions (COM(2012)0512- 2012/0244(COD))

Dear Chair,

On account of the tight schedule in your Committee, and following a proposal by the JURI rapporteur, Mr Sergio Cofferati, the Committee on Legal Affairs decided at its meeting of 10 October 2012 to issue an opinion to your Committee on the above proposals in letter form in order to draw attention to some of the key aspects of the Commission's proposals concerning new specific tasks of the European Central Bank relating to the supervision of credit institutions, and the modified tasks of the European Banking Authority as regards its interaction with the new functions of the European Central Bank.

The present opinion in letter form was drafted by Mr Sergio Cofferati and was adopted (unanimously by the Committee with 00 votes in favour and no abstentions[1]) on 6 November 2012.

The Committee on Legal Affairs calls on the Committee on Economic and Monetary Affairs, as the Committee responsible, to pay particular attention to the following points when drawing up its report on the Commission proposals:

· The Legal Basis

Following a cursory examination, the rapporteur is satisfied with the choice of the legal basis. Regarding the Proposal for a regulation of the Council conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions, Article 127 TFEU was chosen as legal basis. It defines the legislative procedure for conferring "specific tasks upon the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions and other financial institutions with the exception of insurance undertakings"; the Proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council amending Regulation (EU) No 1093/2010 establishing a European Supervisory Authority (European Banking Authority) is based on Article 114 TFEU, since it amends Regulation (EU) No 1093/2010 which was adopted under that same legal basis.

· The Single Supervisory Mechanism (SSM)

The Commission assigns the role of head of the Single Supervisory Mechanism to the ECB. However, clarification is required concerning the nature of the relationship between the ECB and national supervisors. In particular, the role of national supervisors in micro-supervision in their respective Member States should be defined in greater detail. A mechanism for the resolution of internal disputes between the European supervisory authority and the national supervisor should be established.

· Geographical Scope of the Proposals

It is important to encourage those Member States whose currency is not the Euro to join the new SSM with the same duties and rights as those Member States whose currency is the Euro. In that regard, it is necessary to move beyond mere 'association status', derived from a close cooperation with the ECB, and to allow for 'full membership' for Member States whose currency is not the Euro and who wish to join the SSM and the Banking Union framework.

· The Practical Scope of the Proposals

The Regulation should clearly identify the tasks to be carried out by the ECB and those to be carried out by the national supervisors. It must be highlighted that, the Commission is proposing that, to be effective, the SSM should ensure universal coverage, and that the ECB should be ultimately responsible for all aspects of the supervision of all banks. A system must be established which would allow for differentiation of the tasks of the ECB and of the national supervisors on the basis of the risk profile and market impact of the banks in question. This could take into account factors such as cross-border activities, structure and governance, business model and interconnectivity as well as the relative size and dimension of an institution to a market.

· Governance

Given its new role as Supervisory Authority, the governance of the ECB needs to be clarified. The ECB´s decision-making and administrative procedures relating to its monetary tasks must be clearly separated from those procedures relating to its new supervisory tasks. The membership of the Supervisory Board should reflect, faithfully and in a balanced manner, both those Member States whose currency is the Euro and those Member States whose currency is not the Euro.

· Accountability and Transparency

The ECB has to play its role in maintaining independence and transparency in its actions, with complete accountability to democratic institutions. When carrying out supervisory tasks, the ECB must be fully accountable, though a system of regular reporting, to the European Parliament. Consideration should be given to involving the European Parliament in the appointment of the supervisory board.

On behalf of the Committee on Legal Affairs, I would be grateful if your Committee would take these points into account in its further work.

Furthermore, the Committee on Legal Affairs decided at its meeting of 10 October 2012 that, should your Committee decide to postpone the vote scheduled on 28 November 2012, the Committee on Legal Affairs would then deliver an ordinary legislative opinion on the above proposals.

Yours sincerely,

Klaus-Heiner Lehne

• [1]  The following Members were present: Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Françoise Castex, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka, Christian Engström, Sylvie Guillaume, Sajjad Karim, Eva Lichtenberger, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, József Szájer, Axel Voss, Zbigniew Ziobro,

POSTOPEK

Naslov	Prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij
Referenčni dokumenti	COM(2012)0511 – C7-0314/2012 – 2012/0242(CNS)
Datum posvetovanja z EP	27.9.2012
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 22.10.2012
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 22.10.2012	LIBE 22.10.2012	AFCO 22.10.2012
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	JURI 10.10.2012	LIBE 5.11.2012
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Marianne Thyssen 11.9.2012
Obravnava v odboru	26.9.2012	22.10.2012	19.11.2012
Datum sprejetja	28.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 11 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Anni Podimata, Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Lajos Bokros, Philippe De Backer, Vicky Ford, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Sophia in ‘t Veld, Mojca Kleva, Thomas Mann, Marisa Matias, Gianni Pittella, Nils Torvalds
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Georges Bach, Birgit Collin-Langen, Jan Kozłowski
Datum predložitve	3.12.2012