POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko
3.12.2012 - (COM(2012)0512 – C7‑0289/2012 – 2012/0244(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Sven Giegold
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko
(COM(2012)0512 – C7‑0289/2012 – 2012/0244(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0512),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0289/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. novembra 2012[1],
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za pravne zadeve (A7-0393/2012),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poudarja, da bi bilo treba pri širitvi nalog Evropskega bančnega organa upoštevati točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju; poudarja, da odločitve zakonodajnega organa, ki podaljšanje podpirajo, ne vplivajo na odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka;
3. zahteva, naj Komisija pripravi finančni izkaz, pri katerem naj v celoti upošteva izid zakonodajnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom o izpolnitvi proračunskih in kadrovskih zahtev v Evropskem bančnem organu, v službah Komisije in po možnosti v Evropski centralni banki;
4. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
5. naroči svojemu predsedniku , naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[2]*
k predlogu Komisije za
---------------------------------------------------------
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Vodje držav ali vlad euroobmočja so 29. junija 2012 Komisijo pozvali, da predloži predloge za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, ki vključuje Evropsko centralno banko (ECB). Evropski svet je v sklepih z dne 29. junija 2012 predsednika Evropskega sveta pozval, naj v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Euroskupine in predsednikom ECB oblikuje natančen časovni načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije, ki bo vključevala konkretne predloge za ohranjanje enotnosti in celovitosti enotnega trga finančnih storitev.▐
„1a. Bančna unija bi morala nujno vsebovati mehanizme demokratične odgovornosti. Upoštevati bi bilo treba funkcijo nacionalnih parlamentov.
(2) Določba o enotnem nadzornem mehanizmu je prvi korak na poti k ustanovitvi evropske bančne unije na podlagi resnično enotnih pravil za finančne storitve, ter ki med drugim zajema uskladitev različnih nacionalnih sistemov zajamčenih vlog in skupni evropski okvir za reševanje.
(2a) Bančna unija bi morala temeljiti na ustreznem nadzoru in ravnovesju ter mehanizmih odgovornosti med političnimi institucijami na ravni EU in nacionalni ravni ter tistimi organi, ki izvajajo nadzorne obveznosti na ravni EU in tudi na nacionalni ravni.
(2b) Izvajanje bančne unije bi moralo v vseh svojih različnih fazah zagotavljati, da se ustrezno upoštevajo morebitni vzajemni učinki prelivanja bančne unije v euroobmočju na države, ki niso del euroobmočja. V ta namen bi bilo treba uvesti ustrezne preventivne ukrepe, da bi preprečili morebitne motnje na notranjem trgu. Zlasti bi ECB morala biti dolžna zagotavljati, da izvaja svoje nadzorne naloge na nediskriminatoren način in v skladu s pravilnim delovanjem notranjega trga.
(3) Da bi bila ECB ustrezno udeležena pri enotnem nadzornem mehanizmu, Uredba Sveta (EU) št. …/…[uredba v skladu s členom 127(6)] v državah članicah, katerih valuta je euro, prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB. Druge države članice se lahko odločijo za tesno sodelovanje z ECB. V skladu z zadevno uredbo ECB usklajuje stališče teh držav članic pri odločitvah, ki jih sprejme odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa (EBA) in ki spadajo med naloge ECB. Vključeni organi v zvezi s tem delujejo neodvisno in izključno v interesu Evropske unije.
(4) Prenos nadzornih nalog na ECB v bančnem sektorju za del držav članic Unije ne bi smel v nobenem primeru ovirati delovanja enotnega trga na področju finančnih storitev. Zaradi tega bi moral organ EBA ohraniti svojo vlogo in obdržati vse svoje pristojnosti in naloge: še naprej bi moral razvijati enotna pravila, ki veljajo za vse države članice, in zagotavljati njihovo izvajanje ter krepiti konvergenco nadzornih praks v vsej Uniji.
(4a) Za preprečitev tveganja, da bi vzpostavitev nadzornega mehanizma, ki zajema le nekatere države članice, lahko privedla do razdrobitve nadzornih praks na notranjem trgu, je bistvenega pomena, da se enotnim pravilom priloži evropski nadzorni priročnik, ki ga pripravi Evropski bančni organ v posvetovanju z nacionalnimi nadzornimi organi z namenom, da opredelijo najbolj kakovostne prakse v Uniji glede nadzornih metodologij in postopkov, da se prepreči spodkopavanje temeljnih baselskih načel in načel Unije. Priročnik ne bi smel omejevati nadzora na podlagi presoje in bi moral, če je primerno in v okviru pristojnosti EBA, vključevati področji varstva potrošnikov in prizadevanja za preprečevanje pranja denarja. Poleg jasnih smernic za izvajanje sektorske zakonodaje, vključno s tehničnimi standardi, bi moral priročnik določati sisteme merjenja in metodologije za ocenjevanje tveganja, prepoznavanje zgodnjih opozoril ter merila za nadzorne ukrepe. Pristojni organi bi morali strogo upoštevati priročnik in ga ne bi smeli obravnavati kot golo formalnost. Vsako odstopanje od priročnika pri njihovem ravnanju bi se moralo šteti za pomemben element pri ugotavljanju zlorab ali kršitev prava Unije.
(4b) Nedavne izkušnje so opozorile na nujnost zagotavljanja, da kreditne institucije v celoti spoštujejo zahteve evropskih nadzornih organov po informacijah glede stresnih testov in drugih nalog, ki jih tem organom podeljuje uredba. Zato je treba okrepiti določbe, povezane s temi zahtevami, racionalizirati z njimi povezane postopke, v primeru oviranja ali drugačnega nespoštovanja pa je primerno, da zadevne države članice nudijo organu EBA pomoč, ki jo potrebuje za pridobitev zahtevanih informacij, vključno z dostopom do poslovnih prostorov kreditnih institucij ali drugih pravnih oseb, ki imajo pomembne informacije, na primer glede tega, komu je kreditna institucija funkcije predala v opravljanje.
(4c) Zavarovati je treba enotni trg in kohezijo EU. V zvezi s tem bi bilo treba pozorno obravnavati vprašanja, kakršna so ureditev upravljanja in glasovanja v EBA, ter zagotoviti enako obravnavo držav članic, udeleženih v enotnem mehanizmu nadzora, in drugih držav članic.
(4d) Ob upoštevanju, da je bil EBA, v delu katerega so vse države članice udeležene z enakimi pravicami, ustanovljen z namenom razviti enotna pravila in zagotoviti skladnost nadzornih praks v EU, in glede na vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma z vodilno vlogo ECB, mora biti EBA opremljen z ustreznimi instrumenti, ki mu bodo omogočili učinkovito opravljanje nalog, ki so mu zaupane v zvezi s celovitostjo enotnega trga na področju finančnih storitev.
(4e) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje smernic in priporočil o uporabi prava Unije. Organ bi moral za zagotovitev preglednosti in okrepitev skladnosti nadzornega sveta ECB in nacionalnih pristojnih organov Evropske unije z navedenimi smernicami in priporočili imeti možnost objaviti razloge, ki so jih nadzorni organi navedli za neupoštevanje navedenih smernic in priporočil.
(4f) EBA bi moral v okviru svojih pooblastil, ki mu jih daje ta Uredba, usmerjati nadzorni svet ECB in vsak pristojni organ Evropske unije, če postavijo kakršno koli diskrecijsko bonitetno zahtevo, kot je posebej predvideno v aktu Unije.
(5) Ob upoštevanju nadzornih nalog, ki se na ECB prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… [Uredba 127(6)], bi moralo biti EBA omogočeno opravljati naloge tudi v zvezi z ECB na enak način kot v zvezi z drugimi pristojnimi organi.
(5a) Mandat EBA za reševanje sporov, v katerih sodeluje ECB v primerih v zvezi z bonitetnim nadzorom, je razviden iz dejstva, da sta bili ustanovitev EBA in podelitev posebnih nadzornih nalog ECB sprejeti s sekundarno zakonodajo.
(6) Da se zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi vseh držav članic, in se omogoči ustrezno delovanje EBA, da se ohrani in okrepi notranji trg na področju finančnih storitev, bi bilo treba prilagoditi način glasovanja v odboru nadzornikov▐.
(7) Odločitve, ki se nanašajo na kršitve prava Unije in reševanje sporov, bi morala preučiti neodvisna skupina, sestavljena iz članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki nimajo nikakršnih navzkrižij interesov, in ustrezno usposobljenih strokovnjakov, imenuje pa jih odbor nadzornikov. Odločitve, ki jih odboru nadzornikov predlaga skupina, bi morale biti sprejete z navadno večino, ki bi morala vključevati navadno večino glasov v SSM udeleženih in neudeleženih držav članic. Da bi ohranili spodbude, potrebne za tesnejše vključevanje držav članic v enotni nadzorni mehanizem Unije, bi bilo treba v primerih, ko pride do nesoglasij med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice, ohraniti ravnovesje pri postopku sprejemanja odločitev, s čimer bi zagotovili, da možnost držav članic gostiteljic, da uporabijo strožje bonitetne standarde, ne bi bila okrnjena, zlasti kadar je subjekt v državi članici gostiteljici sistemskega pomena ali velikosti.
(8) ▐ EBA bi moral pripraviti poslovnik skupine, ki zagotavlja njeno neodvisnost in objektivnost.
(9) Sestava upravnega odbora bi morala biti uravnotežena, zagotovljena pa bi morala biti tudi ustrezna zastopanost držav članic, udeleženih v SSM, držav članic, ki so vzpostavile tesno sodelovanje, in držav članic, ki v SSM niso udeležene.
(9a) Vodja upravnega odbora bi morala biti oseba, ki ni eden od vodij Evropskega sistema finančnih nadzornikov (ESFS).
(9b) Skupna revizija uredb o EBA, EIOPA in ESMA, načrtovana za leto 2014, bi morala zajeti tudi revizijo sestave upravnega odbora in oceno, ali je treba in ali je možno ustanoviti evropski organ za nadzor mehanizma za rešitev bank, ki bo vseboval evropski sklad.
(10) Da se zagotovita pravilno delovanje EBA in ustrezna zastopanost vseh držav članic, bi se po ustreznem času, in sicer po dveh letih od začetka veljavnosti te uredbe, morala opraviti revizija načinov glasovanja, sestave upravnega odbora in sestave neodvisne skupine, pri čemer bi se morali upoštevati morebitne pridobljene izkušnje in prihodnji razvoj dogodkov.
(10a) Združevanje nacionalnih sistemov zajamčenih vlog bi moralo potekati pod nadzorom kolegija nadzornikov v skladu s členom 21.
(10b) Organ bi si moral pri svojem delovanju prizadevati za boljše delovanje notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem učinkovite stopnje ureditve in nadzora v EU. Organ bi moral varovati javne vrednote, kot so stabilnost finančnega sistema, preglednost trgov in finančnih produktov ter zaščita vlagateljev in investitorjev. Organ bi moral prav tako preprečiti regulativno arbitražo in zagotoviti enake konkurenčne pogoje ter okrepiti mednarodno usklajevanje nadzora v korist gospodarstva EU, vključno s finančnimi institucijami in potrošniki. V skladu s temeljnim načelom enakosti držav članic pred Pogodbama EU bi moral organ spoštovati razlike v kulturi nadzora, ki so jo sprejeli pristojni organi. Glede tega ne bi smela biti nobena država članica ali skupina držav članic neposredno ali posredno diskriminirana glede kraja izvajanja finančnih storitev, ne zaradi valute ne drugače. Organ bi moral upoštevati potrebo pristojnih organov, da lahko učinkovito presojajo in določijo ustrezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v določenih okoliščinah. Naloge Organa bi morale vključevati tudi spodbujanje zbliževanja nadzora, svetovanje institucijam Unije na področju ureditve in nadzora bančništva, plačil in elektronskega denarja ter s tem povezanih vprašanj upravljanja podjetij, revidiranja in finančnega poročanja.
(10c) Organu EBA bi bilo treba zagotoviti primerno financiranje in človeške vire za ustrezno izpolnjevanje dodatnih nalog, ki so mu bile naložene s to uredbo. V ta namen bi morali pri postopku za vzpostavitev, izvajanje in nadziranje njegovega proračuna iz členov 63 in 64 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ustrezno upoštevati te naloge. Proračunski organ bi moral zagotoviti doseganje najboljših standardov učinkovitosti.
(11) Ker ciljev te uredbe, tj. zagotovitve najvišje ravni učinkovitega, usklajenega in poštenega izvajanja bonitetne ureditve in nadzora v vseh državah članicah, zaščite celovitosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga finančnih storitev in ohranjanja stabilnosti finančnega sistema, države članice ne morejo doseči zadovoljivo in ker se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.
(11a) Učinkovit enotni nadzorni mehanizem za celotno Unijo ne bi smel vključevati le organa s pooblastili za načrtovanje in zagotavljanje doslednega izvajanja enotnih pravil po vsej Uniji, temveč tudi usklajeno izvajanje teh enotnih pravil s strani pristojnih organov. Del SSM, ki ga predstavlja ECB, sicer lahko opravlja to nalogo za nekatere države članice, ni pa izvedljivo, da bi to nalogo opravljal za vse države, in sicer zaradi institucionalnih ovir, ki preprečujejo zagotavljanje enakega obravnavanja udeleženk, ki niso v euroobmočju, ter zaradi morebitnega navzkrižja med monetarno politiko euroobmočja in nadzorno politiko na območju celotne Unije. Usklajeno izvajanje, za katero bi bil zadolžen enotni nadzorni organ, je torej mogoče doseči le z drugimi sredstvi. Nujno je, da se v primeru navzkrižja med monetarno politiko euroobmočja in nadzorno politiko na območju celotne Unije, za države zunaj euroobmočja ne določijo zahteve monetarne politike euroobmočja, če so škodljive za njihovo monetarno politiko. Takega navzkrižja ne sme analizirati samo ECB, ampak ga je treba predložiti med drugim tudi ESRB. Monetarno politiko ECB je treba voditi neodvisno.
(11b) Ker je treba zagotoviti nadzor izjemno zapletenih ter medsebojno povezanih trgov in institucij, tudi konglomeratov, in ker to zahteva tesne in vsakodnevne izmenjave, je pomembno, da se nadzorni svet, EBA in EIOPA nahajajo v Frankfurtu na Majni, kjer ima sedež ECB.
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:
-1. Člen 1 se spremeni:
(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, z Uredbo Sveta (EU) št. .../... [ki na ECB prenaša posebne naloge] ter v okviru področja uporabe Direktive 2006/48/ES, Direktive 2006/49/ES, Direktive 2002/87/ES, Uredbe (ES) št. 1781/2006, Direktive 94/19/ES in, kadar se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, Direktive 2007/64/ES in Direktive 2009/110/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge.“
(b) V odstavku 5 se za točko b vstavi naslednja točka:
„(ba) krepitvi vključevanja nadzorne enote Evropske centralne banke v sistem evropskega sistema finančnega nadzora;
(c) v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V ta namen Organ prispeva k dosledni, uspešni in učinkoviti uporabi aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora, pripravlja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo, ter opravlja ekonomske analize trgov, da spodbudi uresničevanje ciljev Organa.“
(d) V odstavku 5 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno in objektivno ter nediskriminatorno v interesu celotne Unije in:
(a) upošteva potrebo pristojnih organov, da lahko učinkovito presojajo in določijo ustrezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v določenih okoliščinah;
(b) upošteva mednarodno naravo finančnih storitev in zaželenost ohranjanja konkurenčnega položaja Unije.“
-1a. V drugem odstavku člena 2 se za točko f vstavi naslednja točka:
„(fa)Evropska centralna banka kot pristojni organ za bonitetni nadzor v okviru enotnega mehanizma nadzora.“
-1b. Člen 3 se nadomesti z naslednjim:
Člen 3
„Odgovornost Organov
Organi iz člena 2(2)(a) do (d) ter ECB pri izvajanju nalog, ki se nanje prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… [uredba Sveta na podlagi člena 127(6) PDEU], odgovarjajo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Za pristojne ali nadzorne organe iz člena 2(2)(f) se prvi odstavek uporablja brez poseganja v njihovo odgovornost do nacionalnih parlamentov.
Za Evropsko centralno banko se to uporablja brez poseganja v člen 130 Pogodbe o delovanju Evropske unije in izključno za zadeve, povezane z nalogami, ki so bile nanjo prenesene z Uredbo(EU) št. .../... [ki na ECB prenaša posebne naloge].“
1. Člen 4 se spremeni:
(a) Točka 1 se nadomesti z naslednjim:
„(1) „finančne institucije" so "kreditne institucije", kakor so opredeljene v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES, "investicijska podjetja", kakor so opredeljena v členu 3(1)(b) Direktive 2006/49/ES, "finančni konglomerati", kakor so opredeljeni v členu 2(14) Direktive 2002/87/ES, in "sistemi zajamčenih vlog", ki so uradno priznani v skladu z Direktivo 94/19/EGS, s tem, da po Direktivi 2005/60/ES "finančne institucije" pomeni kreditne in finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 3(1) oziroma (2) navedene direktive;“
(b) v odstavku 2 se točka (i) nadomesti z naslednjim:
„(i) pristojne organe, kakor so opredeljeni v direktivah 2006/48/ES in 2006/49/ES, vključno z ECB za zadeve, povezane z nalogami, ki se nanjo prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/…*[127(6) PDEU Uredba Sveta], Direktivi 2007/64/ES ter kot se nanje sklicuje Direktiva 2009/110/ES.
1a. Člen 7 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 7
Sedež
Sedež Organa je v Frankfurtu na Majni.“
1b. Člen 8 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Organ ima naslednje naloge:
(a) določa visoko kakovostne skupne regulativne in nadzorne standarde in prakse, zlasti s prispevanjem k oblikovanju smernic, priporočil in osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov ter drugih sklepov, ki temeljijo na zakonodajnih aktih Unije iz člena 1(2);
(aa) zagotavlja, da vsi nadzorni organi izvajajo enotni nadzorni pravilnik glede vseh finančnih institucij v Uniji;
(ab) ob upoštevanju spremenljivih poslovnih praks in tržnih struktur, oblikuje in posodablja enotni nadzorni priročnik v celotni Uniji, ki vsebuje temeljne metodologije in procese za ugotavljanje in merjenje tveganj v bankah;
(b) zagotavlja dosledno uporabo pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti z določanjem skupne kulture na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami ter skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;
(c) omogoča prenose nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;
(d) tesno sodeluje z ESRB, zlasti ESRB posreduje informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog ter z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja opozoril in priporočil ESRB;
(e) pripravlja in izvaja analize medsebojnih strokovnih pregledov pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;
(f) v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi tudi trende kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij;
(g) opravlja ekonomske analize trgov za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;
(h) spodbuja varstvo vlagateljev in investitorjev;
(i) zagotavlja skladno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov, spremljanje, ocenjevanje in merjenje sistemskega tveganja, razvijanje ter usklajevanje načrtov reševanja in sanacije, zagotavljanje visoke ravni zaščite vlagateljev in investitorjev po vsej Uniji in razvoj metod za saniranje finančnih institucij v težavah ter oceno potreb po ustreznih finančnih instrumentih v skladu s členi 21 do 26;
(j) izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov;
(k) na svojem spletnem mestu objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti, v okviru svojih pristojnosti, o registriranih finančnih institucijah, da se zagotovi, da so informacije lahko dostopne javnosti;
(ka) spodbuja sodelovanje med pristojnimi organi, ki sodelujejo pri upravljanju kriz v čezmejnih institucijah, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje;
(kb) upošteva naravo, obseg in zapletenost dejavnosti institucij in tveganj, ki jih vsebujejo njihovi poslovni modeli, in ohranja pluralistično naravo evropske bančne industrije ter pri uporabi te uredbe zlasti spoštuje poslovne modele majhnih kreditnih institucij.“
(b) v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:
„Organ pri izvajanju pooblastil iz tega odstavka in opravljanju nalog iz odstavka 1 ustrezno upošteva načela boljšega upravljanja, vključno z rezultati analize stroškov in koristi, pripravljene v skladu z zahtevami te uredbe.“
1c. Člen 9 se spremeni:
(a) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse zadevne pristojne nadzorne organe, da bi se dogovorili o usklajenem pristopu za regulativno in nadzorno obravnavanje novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi Organu zagotovili mnenja, ki bi jih predložil Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“
(b) v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„5. Organ lahko začasno prepove ali omeji nekatere finančne dejavnosti zunaj pristojnosti organa ESMA, ki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.“
(c) V odstavku 5 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst finančnih dejavnosti, in po potrebi o tem obvesti Komisijo in nadzorno enoto Evropske centralne banke, da se olajša sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev."
1d. V členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na nadzorno enoto ECB in druge pristojne organe ali finančne institucije Evropske unije.“
1e. Člen 17 se spremeni:
(a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Organ lahko na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije. Tako priporočilo vsebuje rok, v katerem mora organ upoštevati priporočilo. Razen v nujnih primerih rok ne sme biti krajši od 10 dni po tem, ko pristojni organ prejme priporočilo.
Pristojni organ v roku, navedenem v prvem pododstavku, obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije."
(b) v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„4. Če pristojni organ v roku iz odstavka 3 ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.“
2. Člen 18 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in, kadar oceni za potrebno, usklajuje ukrepe ustreznih pristojnih nadzornih organov.
Za opravljanje navedenih nalog spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem relevantnem razvoju dogodkov in pozvan, naj se ▐ udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov. “
(aa) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Svet ali Komisija lahko v posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja ter po potrebi z evropskim nadzornim organom sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, nadzorne enote Evropske centralne banke ali Evropskega odbora za sistemska tveganja ali na lastno pobudo. Svet v sodelovanju s Komisijo to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet in Komisija se lahko kadar koli dogovorita o objavi konca izrednih razmer.
Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izda zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet in Komisijo, ter pripravi oceno razmer. Svet in Komisija nato ocenita, ali je potreben sestanek. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.
Če Svet ali Komisija ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament.“
(ab) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Kadar Svet ali Komisija sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje nacionalnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.“
(b) za odstavkom 3 se vstavi naslednji odstavek:
„3a. Če Organ od pristojnega organa v skladu z odstavkom 3 zahteva, da sprejme potreben ukrep ali se vzdrži konkretnega ukrepa, ta pristojni organ to zahtevo spoštuje oziroma najkasneje v 48 urah Organu predloži ustrezno utemeljitev, zakaj njegove zahteve ne spoštuje. Ta utemeljitev se zaradi večje preglednosti odločanja nemudoma da na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.“
(ba) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavkov 3 in 3a v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za finančne institucije, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.“
3. V členu 19(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"1. Če se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega pristojnega organa v primerih, opredeljenih v aktih iz člena 1(2), lahko Organ na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 tega člena pomaga organom pri doseganju sporazuma brez poseganja v pooblastila iz člena 17."
3a. Za členom 20 se vstavi naslednji člen:
"Člen 20a
Zbliževanje drugega stebra
Organ zagotovi, da je nadzorniški pregled in postopek vrednotenja („drugi steber“), v skladu s katerim pristojni organi določijo višje zahteve po lastnih finančnih sredstvih v skladu z Direktivo .../…EU [četrta direktiva o kapitalskih zahtevah], konvergenten, kolikor je potrebno, da se v Uniji vzpostavijo trdni nadzorni standardi.
3b. Člen 21 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
"1. Organ zagotavlja spodbujanje in spremljanje učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz Direktive 2006/48/ES ter krepi skladnost uporabe zakonodaje Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi približali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorne načrte in skupne preglede, njegovo osebje pa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvedejo skupaj z dvema ali več pristojnimi organi.
(b) v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"2. Organ lahko na lastno pobudo prevzame vodilno vlogo v kolegijih nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23."
3c. V členu 22 se po odstavku 1 vstavi naslednji odstavek:
"1a. Organ najmanj enkrat letno izvede stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 in zagotovi ustrezno razkritje rezultatov posameznih sodelujočih finančnih institucij."
3d. V členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
"1. Organ zagotovi razvoj in posodabljanje uspešnih in doslednih načrtov za reševanje in sanacijo za vse finančne institucije. Organ po potrebi in če je predvideno v zakonodaji EU pomaga pri razvijanju postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva vsakega neuspeha."
3e. V členu 26 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
"1. Organ prispeva h krepitvi evropskega sistema zajamčenih vlog, tako da deluje na podlagi pooblastil iz te uredbe za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 94/19/ES, da se zagotovi ustrezno financiranje vseh sistemov zajamčenih vlog s prispevki finančnih institucij, vključno tistih, ki so bile ustanovljene in ki sprejemajo depozite v Uniji, a imajo sedež zunaj Unije, kot je določeno v Direktivi 94/19/ES, in zagotavlja visoko raven zaščite za vse vlagatelje v usklajenem okviru po vsej Uniji, kar ohranja stabilizacijsko zaščitno vlogo vzajemnih jamstvenih shem nedotaknjeno, če so te skladne z zakonodajo Unije."
3f. V členu 27(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"2. Organ oceni, ali je potreben sistem doslednih, učinkovitih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti, ki so povezani s sklopom usklajenih nacionalnih ali večnacionalnih ureditev za krizno upravljanje."
3g. Člen 29 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:
"(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi;
(c) prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi razkritja in poročanja;
(b) v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:
"V ta namen organ izda evropski nadzorni priročnik, s katerim določi prakse, ki se bodo štele kot najbolj kakovostne, v zvezi z nadzornimi metodologijami in postopki."
3h. Člen 30 se spremeni:
(a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
"3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja smernice in priporočila v skladu s členom 16. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 10 do 15 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda in vse druge informacije, pridobljene med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco standardov in najbolj kakovostnih praks."
(b) za odstavkom 3 se vstavi naslednji odstavek:
"3a. Organ naslovi mnenje na Komisijo vsakič, ko medsebojni strokovni pregled ali kak drug podatek, pridobljen pri izvajanju njegovih nalog, pokaže, da je za zagotovitev polne usklajenosti opredelitev in pravil v zvezi z boniteto nujna zakonodajna pobuda. Mnenje sprejme odbor nadzornikov."
3i. V členu 31 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:
(a) usklajevanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;
(b) opredelitvijo obsega in preverjanjem, kjer je to mogoče, zanesljivosti informacij, ki jih je treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;
(c) brez poseganja v člen 19 s posredovanjem med pristojnimi organi;
(d) takojšnjim obveščanjem ESRB, Sveta in Komisije o morebitnih izrednih razmerah;
(e) sprejetjem vseh ustreznih ukrepov v primeru okoliščin, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje potrebnih ukrepov;
(f) osrednjim zbiranjem informacij, prejetih v skladu s členoma 21 in 35 od pristojnih organov med njihovim obveznim rednim poročanjem o institucijah. Organ te informacije deli z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi;
(fa) ustanavljanjem pododborov odbora nadzornikov, če je to potrebno;
(fb) izdajo enotnega evropskega nadzornega priročnika."
3j. Člen 32 se spremeni:
(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
"2. Organ v sodelovanju z ESRB začne in usklajuje ocenjevanje na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen razvije:
(a) skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;
(b) skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen glede prilagodljivosti finančnih institucij;
(c) skupne metodologije za ocenjevanje vpliva posebnih produktov ali postopkov razširjanja produktov na institucijo; ter
(ca) v sodelovanju s pristojnimi organi skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne za izvajanje stresnih testov."
(b) za odstavkom 3 se vstavijo naslednji odstavki:
"3a. Za izvedbo ocene tveganja na ravni celotne Unije, kot je opisana v tem členu, Organ lahko zahteva vse potrebne informacije neposredno od finančnih institucij. Med ocenjevanjem lahko Organ neposredno sodeluje s finančnimi institucijami, od njih neposredno zahteva informacije, od pristojnih organov pa zahteva, da izvajajo specifične preglede, vključno z inšpekcijami na kraju samem, pri katerih je predvidena tudi udeležba Organa, s čimer zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov. Finančne institucije in pristojni organi upoštevajo zahteve Organa."
"3b. Pristojni organi na zahtevo Organa odredijo, da so finančne institucije zavezane k zunanji neodvisni reviziji podatkov iz odstavka 3a, pri čemer upoštevajo posebna merila, ki jih določi Organ."
4. Člen 35 se nadomesti z naslednjim:
"1. Pristojni organi držav članic Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije v določeni obliki, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij▐. Informacije morajo biti natančne, celovite, popolne in pravočasne.
2. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma po primerljivih predlogah, ki jih odobri Organ. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.
3. Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 70, predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje nalog
4. Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, Organ najprej upošteva vse ustrezne veljavne statistične podatke, ki sta jih pripravila in posredovala Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.
5. Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo pravočasno, lahko Organ naslovi zahtevo na druge nadzorne organe, na ministrstvo, ki je pristojno za finance in ima na voljo bonitetne informacije, na nacionalno centralno banko ali na statistični urad zadevne države članice.
6. Kadar informacije niso na voljo oziroma se ne pričakuje, da bodo na voljo pravočasno, lahko Organ z enostavnim zahtevkom ali odločbo zahteva informacije od:
– zadevnih finančnih institucij,
– holdingov in/ali podružnic zadevnih finančnih institucij,
– nereguliranih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti zadevnih finančnih institucij,
– oseb, udeleženih pri dejavnostih zadevnih finančnih institucij,
– revizorjev, bonitetnih agencij, finančnih infrastruktur in drugih tretjih oseb, ki so opravljale storitve ali katerim so finančne institucije oddale v izvajanje operativne funkcije ali dejavnosti.
Naslovniki takega zahtevka zagotovijo Organu jasne, točne in popolne informacije nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja.
Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.
Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.
7. Organ lahko zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, uporablja samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.
7a. Da bi prejel informacije, potrebne za izvajanje svojih nalog, Organ lahko opravi vse potrebne preiskave oseb iz odstavka 6. Organ lahko v ta namen zahteva predložitev dokumentov, pregleda poslovne knjige in izdela njihove kopije ter pridobi pisne ali ustne obrazložitve. Če naslovniki zahtevkov za informacije iz tega člena ovirajo izvajanje preiskave, država članica, v kateri se zadevni prostori ali osebe nahajajo, zagotovi potrebno pomoč, vključno z dostopom Organa do poslovnih prostorov."
4a. Člen 36 se spremeni:
(a) v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
"Če Organ ne ukrepa na podlagi priporočila, sporoči razloge za tako odločitev ESRB, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji."
(b) v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
"Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 obvesti Svet in ESRB. Če pristojni organ obvesti Svet in ESRB, obvesti tudi Komisijo."
4b. Člen 37 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"Interesna skupina za bančništvo se na lastno pobudo sestane, kadar meni, da je to potrebno, vendar vsaj štirikrat letno."
(b) v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. To nadomestilo je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu s oddelkom 2 Priloge V iz Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti. Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek."
4c. V členu 38 se vstavijo naslednji odstavki za odstavkom 5:
"5a. Ta člen se ne uporablja za države članice, za katere velja Uredba (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge].
5b. Če Svet razveljavi odločitev Organa, ta lahko predloži zadevo Sodišču Evropske unije."
4d. V členu 39 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
"1. Organ pred sprejetjem odločb iz te uredbe, in kadar je mogoče, obvesti imenovanega naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. To se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3)."
4e. V členu 40(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
"(d) en predstavnik Evropske centralne banke, ki zastopa svoje naloge, drugačne od tistih, ki so bile prenesene z Uredbo (EU) št. .../... [ki na ECB prenaša posebne naloge], ki nima glasovalne pravice;"
5. Člen 41 se spremeni:
(a) za odstavkom 1 se vstavi naslednji odstavek:
"1a. Za namene člena 17 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino, ki jo sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki niso predstavniki pristojnega organa, ki naj bi domnevno kršil zakonodajo Unije, ter v sporu nimajo nikakršnega interesa in z zadevnim pristojnim organom nimajo neposredne povezave.
Vsak član skupine ima en glas.
Odločitve skupine se sprejmejo, če zanje glasuje vsaj 5 članov skupine.“
(b) odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:
"2. Za namene člena 19 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino za lažje dosledno, pravično in nepristransko reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik, dva ustrezno kvalificirana strokovnjaka, in vsaj dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor, ter v sporu nimata nikakršnega interesa in z zadevnimi pristojnimi organi nimata neposredne povezave.
Če Evropska centralna banka kot pristojni organ in država članica, ki ni udeležena država članica v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge] in ni vzpostavila tesnega sodelovanju z Evropsko centralno banko v skladu s to uredbo, postaneta stranki v postopku reševanja sporov v skladu s členom 19, vsaj eden od članov neodvisne skupine prihaja iz države članice, ki ni udeležena država članica v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge] in ni vzpostavila tesnega sodelovanja z Evropsko centralno banko v skladu s to uredbo.
3. Člani skupin delujejo neodvisno in objektivno v skladu s členom 42 ter niso v navzkrižju interesov. Skupine predlagajo odločitev, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 44(1).
4. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik skupin iz odstavka 2, vključno s pravili, s katerimi izvaja zahtevo iz drugega pododstavka navedenega odstavka.“
▐
7. Člen 44(1) se nadomesti z naslednjim:
"1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti, opredeljenimi v členih 10 do 16, ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Če pet ali več držav članic ne sodeluje pri nadzornem mehanizmu ECB v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge], kvalificirana večina vsebuje vsaj polovico držav članic, ki sodelujejo pri nadzornem mehanizmu ECB, in vsaj polovico držav članic, ki pri njem ne sodelujejo. V vsakem primeru se morebitna manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, ne more oblikovati le s tremi ali manj pristojnimi organi.
Ob upoštevanju odločitev v skladu s členoma 17 in 19 in z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se odločitev, ki jo predlaga skupina, šteje za sprejeto, razen če jo zavrne preprosta večina njenih članov. Če pet ali več držav članic ne sodeluje pri nadzornem mehanizmu ECB v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge], ta preprosta večina vsebuje vsaj polovico držav članic, ki sodelujejo pri nadzornem mehanizmu ECB, in vsaj polovico držav članic, ki pri njem ne sodelujejo. V vsakem primeru se morebitna manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, ne more oblikovati le s tremi ali manj pristojnimi organi.
Član odbora, ki je predsednik pristojnega organa države članice, na katero se nanaša odločitev skupine, ne glasuje.
▐
V zvezi s sestavo skupine v skladu s členom 41(2) si odbor nadzornikov prizadeva doseči soglasje. Brez doseženega soglasja se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino članov. Vsak član ima en glas."
8. Člen 45 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
"1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih imenuje Evropski parlament po zaslišanju kandidatov, ki jih imenuje Svet izmed oseb z ugledom in poklicnimi izkušnjami na področju financ. Seznam kandidatov bo uravnotežen glede spolov in dovolj raznovrsten glede strokovnega znanja in geografskega ravnovesja."
(b) v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je dovolj raznovrsten glede strokovnega znanja, spola in geografskega ravnovesja, Unija pa je v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata vsaj dva predstavnika držav članic, ki niso udeležene države članice v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge] in ki se niso odločile za sodelovanje z ECB v skladu z navedeno uredbo. Dodaten predstavnik teh držav članic se vključi, če je število držav članic, ki niso udeležene države članice v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [ki na ECB prenaša posebne naloge] in se niso odločile za sodelovanje v nadzorni shemi EBC, manjše od pet. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.“
8a. V členu 48 se po odstavku 2 vstavi naslednji odstavek:
"2a. Odbor nadzornikov lahko v primeru izrednih razmer sprejme odločitev, da nekatere posebne pristojnosti za sprejemanje odločitev prenese na predsednika. Pravila glede prenosa teh pristojnosti in preklica veljavnosti tega prenosa so določena v poslovniku, ki ga sprejme odbor nadzornikov."
8b. Za členom 53 se vstavi naslednji člen:
"Člen 53a
Predsednik in izvršni direktor objavita javne nastope in prejete ugodnosti. Stroški bodo objavljeni v skladu s kadrovskimi predpisi Evropske komisije."
8c. Člen 60(5) se nadomesti z naslednjim:
"5. Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev pristojnega telesa Organa ali primer preda pristojnemu telesu Organa. To telo potrdi odločitev odbora za pritožbe in sprejme spremenjeno odločitev o zadevnem primeru ali Organ predloži zadevo Sodišču Evropske unije."
8d. V členu 63 se odstavek 7 črta.
8e. Člen 81(3) se nadomesti z naslednjim:
"3. Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju stanja na trgu, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o oceni Organa z odgovornostjo za nadzor v tej regiji. V poročilu je navedeno, ali je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije ustrezen kot pravna osnova za to uredbo o ustanovitvi Organa za prihodnje spremembe njegovih nalog."
8f. Za členom 81 se vstavi naslednji člen:
„Člen 81a
Pregled vpliva enotnega mehanizma nadzora na podružnice in podrejene družbe
"Organ tesno spremlja vpliv enotnega mehanizma nadzora na bančne podružnice in podrejene družbe ter poroča Parlamentu, Svetu in Komisiji o vseh vzorcih sprememb. Poročilo prejmejo tudi pristojni organi.“
Člen 2
Brez poseganja v člen 81 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Komisija do 1. januarja 2016 objavi poročilo o uporabi določb te uredbe v zvezi z naslednjim:
(a) ustreznostjo načinov glasovanja;
(b) sestavo upravnega odbora; ▐
(c) sestavo neodvisne skupine, ki pripravlja odločitve za namene členov 17 in 19 ter
(ca) odnos med Evropskim bančnim organom in enotnim nadzornim mehanizmom
Poročilo zlasti upošteva celoten razvoj v številnih državah članicah, katerih valuta je euro ali katerih pristojni organi so vzpostavili tesno sodelovanje v skladu s členom 6 Uredbe .../..., ter preuči, ali so glede na tak razvoj potrebne nadaljnje prilagoditve zadevnih določb, da se zagotovi, da EBA sprejema odločitve v interesu ohranjanja in krepitve notranjega trga finančnih storitev.
Poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi Komisija priloži ustrezne predloge, med drugim tudi morebitne potrebne spremembe Pogodb.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
MNENJE Odbora za proračun (7.11.2012)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko
(COM(2012)0512 – C7‑0289/2012 – 2012/0244(COD))
Pripravljavka mnenja: Jutta Haug
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Ko se je leta 2008 finančna kriza razširila po Evropi, je bilo v Uniji 27 različnih bančnih regulativnih sistemov, ki so vsi temeljili na nacionalnih pravilih in nacionalnih reševalnih mehanizmih. Nekaj oblik evropskega usklajevanja je obstajalo, vendar so bile vezane na izmenjave informacij in na precej neformalne postopke sodelovanja. To pa ni bilo dovolj za odziv na krizo v finančnem sektorju, kakršno Unija doživlja v zadnjih letih. Prvi koraki pri reševanju teh težav so bili uvedba strožjih pravil za finančne storitve in ustanovitev novih agencij za finančni nadzor, med njimi Evropski bančni organ.
Evropski bančni organ (EBA) je bil ustanovljen leta 2011, da bi pomagal pri usklajevanju dela nacionalnih nadzornikov in skrbel za dosledno uporabo pravil EU. A še vedno je bil dejanski nadzor bank v glavnem v rokah nacionalnih nadzornikov. EBA poleg tega zagotavlja kakovostno svetovanje za institucije EU, izvedel je t.i. teste izjemnih situacij v bankah, spremlja pa tudi dokapitalizacijo bank v EU.
Čeprav so agencije za finančni nadzor še v začetni fazi in še niso razvile polnega potenciala, pa je Evropski svet junija zahteval dodatne ukrepe za krepitev bančnega nadzora, ki jih je Evropska komisija predstavila septembra. Evropski svet in Komisija s tem končno sledita usmeritvi Parlamenta, ki se za nadnacionalni nadzor bank zavzema že od leta 2002.
Predlagana bančna unija bo spremenila način nadzora bank v evroobmočju, saj bo znotraj Evropske centralne banke uveden enotni nadzorni mehanizem.
Čeprav pripravljavka mnenja podpira enotni nadzorni mehanizem za evroobmočje, pa poudarja potrebo po vzporedni dodatni krepitvi Evropskega bančnega organa, da bo ta lahko ustrezno deloval in da se bo poglobil notranji trg na področju finančnih storitev brez razdvajanja med članicami in nečlanicami evroobmočja glede uporabe pravil za finančni sektor.
Evropski bančni organ bo lahko polno operativen tudi znotraj nove bančne unije, ki bo zelo verjetno tudi povečala svoj obseg dela, če bodo zagotovljeni zadostni proračunski in človeški viri.
V širšem kontekstu vseh predlogov Komisije za bančno unijo pripravljavka mnenja meni, da bi morala o predvidenem delu proračunskih sredstev ECB za nove nadzorne dejavnosti odločati oba organa proračunske oblasti, Parlament in Svet, saj se te naloge ne vežejo na glavno nalogo ECB, to je na vodenje neodvisne monetarne politike. Če Pogodba določa, da proračun ECB ni del proračuna Unije, je bilo to opredeljeno zato, da bi bila na ta način zagotovljena neodvisnost ECB pri njeni monetarni politiki. Nove funkcije, ki so v okvirih notranjega trga, bi bilo treba zaradi tega glede proračuna obravnavati kot del proračuna Unije in odločitve sprejemati temu ustrezno.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1a. poudarja, da bi bilo treba pri širitvi nalog Evropskega bančnega organa upoštevati točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1; poudarja, da odločitve zakonodajnega organa, ki podaljšanje podpirajo, ne vplivajo na odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka; |
|
|
_______________ |
|
|
1 UL L 139, 14.6.2006, str. 1. |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1b. zahteva, naj Komisija pripravi finančni izkaz, pri katerem naj v celoti upošteva izid zakonodajnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom o izpolnitvi proračunskih in kadrovskih zahtev v Evropskem bančnem organu, v službah Komisije in po možnosti v Evropski centralni banki; |
Predlog spremembe 3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 c (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1c. opozarja državo gostiteljico na skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, podpisano 19. julija 2012, zlasti na odstavka 8 in 9, in na Prilogo k tej skupni izjavi; |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Organu EBA bi bilo treba zagotoviti primerno financiranje in človeške vire za ustrezno izpolnjevanje dodatnih nalog, ki so mu bile naložene s to uredbo. V ta namen bi morali pri postopku za vzpostavitev, izvajanje in nadziranje njegovega proračuna iz členov 63 in 64 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ustrezno upoštevati te naloge. Proračunski organ bi moral zagotoviti doseganje najboljših standardov učinkovitosti. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0512 – C7-0289/2012 – 2012/0244(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 22.10.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 22.10.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jutta Haug 26.9.2012 |
||||
|
Datum sprejetja |
6.11.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 2 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Francesca Balzani, Reimer Böge, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Lucas Hartong, Jutta Haug, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Giovanni La Via, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Alda Sousa, Helga Trüpel, Derek Vaughan, Angelika Werthmann |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Alexander Alvaro, Peter Jahr, Georgios Stavrakakis, Nils Torvalds |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jens Nilsson |
||||
MNENJE Odbora za ustavne zadeve (27.11.2012)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko
(COM(2012)0512 – C7‑0289/2012 – 2012/0244(COD))
Pripravljavec mnenja: Paulo Rangel
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska komisija je 12. septembra 2012 sprejela sveženj predlogov o vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora, ki vsebuje:
· predlog uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (predlog o enotnem mehanizmu nadzora); ter
· predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (predlog o organu EBA).
Predmet tega mnenja je predlog o organu EBA, ki je bil oblikovan z namenom uskladitve obstoječe Uredbe 1093/2010 o vzpostavitvi Evropskega bančnega organa (organ EBA) s spremenjenim okvirom bančnega nadzora.
Število in obseg sprememb Uredbe 1093/2010 sta odvisna od konkretne oblike enotnega mehanizma nadzora in vloge, ki naj bi jo v njem imel organ EBA,
zato bi bilo treba oba predloga obravnavati vzporedno, saj je pomembno, da se ustvari celovit pregled nad tem zakonodajnim svežnjem o bančnem nadzoru.
Enotni mehanizem nadzora in vloga organa EBA
V sedanji finančni in gospodarski krizi je nastala izrazita potreba po tem, da se Evropska unija razvija in prizadeva za tesnejšo gospodarsko in politično povezanost.
Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji je za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, vnovično vzpostavitev verodostojnosti sektorja in spodbujanje trdnosti kreditnih institucij bistvenega pomena, da se vzpostavi celovit finančni okvir, t.i. evropska bančna unija.
Eden ključnih sestavnih delov bančne unije je vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora v okviru Evropske centralne banke, ki bi pokrival območje evra in v katerem bi bile lahko udeležene države članice zunaj tega območja. Podlaga za prenos nadzornih nalog na ECB bo člen 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Svetu omogoča, da na podlagi predloga Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko soglasno „na Evropsko centralno banko prenese posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic“.
Razlogov, zakaj bi morala ECB imeti vodilno vlogo pri bančnem nadzoru, je več. Poleg tega, da člen 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da se lahko nadzorne naloge prenesejo na ECB, je odbor mnenja, da bi sodelovanje ECB, z njenimi izkušnjami in znanjem na področju finančne stabilnosti, prispevalo k večji verodostojnosti in učinkovitosti povezanega mehanizma nadzora. Po drugi strani so v večini držav članic za bančni nadzor pristojne centralne banke, zato je pomembno, da se v okviru dolgoročnih prizadevanj za trdnejšo ekonomsko in monetarno unijo izkoristi priložnost za okrepitev vloge ECB kot prave centralne banke. Poleg tega je prednost take rešitve v primerjavi s predlogi o ustanovitvi novega evropskega organa za bančni nadzor ta, da ne prispeva k večji zapletenosti institucionalnega ustroja EU.
Vseeno pa ustanovitev enotnega mehanizma nadzora pod okriljem Evropske centralne banke odpira nekatera ustavna vprašanja, zlasti glede položaja držav članic, ki niso sprejele evra, vendar si želijo sodelovati v bančni uniji.
V prvi vrsti zato, ker se po členu 139 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki izključuje države članice z odstopanjem od člena 132 te pogodbe, zdi, da vsak akt, ki ga sprejme ECB, vključno s priporočili in mnenji, velja le za države članice v evroobmočju, zato je vprašljivo, ali je udeležba držav članic zunaj evroobmočja v celoti skladna s pogodbo. V zvezi s tem člen 6 predloga o enotnem mehanizmu nadzora določa, da lahko države članice zunaj evroobmočja v zvezi z nadzorom tesno sodelujejo z ECB, če izpolnjujejo določene pogoje. Eden teh je pogoj, da se te države članice zavežejo zagotoviti, da bodo njihovi pristojni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih zahteva ECB, ter sprejele nacionalne zakonodajne akte, ki bodo zagotovili, da bodo pristojni nacionalni organi sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih zahteva ECB. Obveznost spoštovanja aktov, ki jih sprejme ECB, je tako vzpostavljena na prostovoljni osnovi, kar je v celoti skladno z določbami Pogodbe.
Druga težava je sodelovanje držav članic zunaj evroobmočja, ki se odločijo za udeležbo, pri postopku odločanja.
V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati, da je v predlogu o enotnem mehanizmu nadzora predvidena udeležba predstavnikov teh držav članic v dejavnostih nadzornega sveta, vzpostavljenega na podlagi uredbe za načrtovanje in izvajanje nalog ECB na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij. Pogoji, pod katerimi sodelujejo v dejavnostih nadzornega sveta, so določeni v sklepu o vzpostavitvi tesnega sodelovanja in bi morali „zlasti z vidika celovitosti njegovega postopka odločanja omogočati čim večjo vključenost teh predstavnikov ob upoštevanju omejitev iz statuta ESCB in ECB“ (uvodna izjava 29).
Ne glede na to pa je lahko v skladu z veljavnimi pogodbami nadzorni svet oblikovan le kot organ, ki pripravlja bančni nadzor, vendar o njem dokončno ne odloča. Svet ECB bi moral obdržati pristojnost dokončnega odločanja, njegove sestave pa ni moč spremeniti prek sekundarne zakonodaje tako, da bi v njem sodelovali guvernerji centralnih bank držav članic zunaj evroobmočja.
Da bi odpravili te omejitve, bo na srednji rok potrebna sprememba Pogodbe, in sicer v obliki:
· nove določbe, ki bi se vnesla v statut ESCB in ECB in s katero bi se nadzorni svet ustanovil kot organ odločanja o bančnem nadzoru; or
· spremembe člena 283 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 10.1 statuta, s katero bi bila predvidena posebna sestava sveta ECB, v katerem bi sodelovali tudi predstavniki držav članic zunaj evroobmočja, ki bi veljala pri izvajanju pooblastil, prenesenih na podlagi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot je praksa tudi pri delovanju ECOFIN in Euroskupine.
Do tedaj je začasna rešitev, da države članice zunaj evroobmočja polno in enakovredno sodelujejo v nadzornem svetu, kar velja tudi za glasovalne pravice. S tega vidika je pomembno tudi, da se v čim večjem možnem obsegu okrepi vloga nadzornega sveta, na primer s tem, da se vzpostavi obveznost sveta ECB, da upraviči odstopanja od predlogov in osnutkov sklepov, ki jih pripravi nadzorni svet.
Poleg tega mora organ EBA za ohranitev celovitosti enotnega finančnega trga ohraniti svojo vlogo in obdržati vse svoje obstoječe pristojnosti in naloge: še naprej bo oblikoval in zagotavljal izvajanje enotnih pravil, ki veljajo za vse države članice, in krepil konvergenco nadzornih praks v vsej Uniji. Poleg tega bi moral biti organ EBA zadolžen za pripravo enotnega nadzornega priročnika, ki bo dopolnjeval enotna pravila EU in zagotovil doslednost pri bančnem nadzoru. Zaradi tega je bistvenega pomena zagotoviti, da je postopek odločanja organa EBA še naprej uravnotežen in da je ECB usklajena s pristojnimi organi držav članic zunaj evroobmočja. Namreč, glede na to, da države članice zunaj evroobmočja, ki se želijo pridružiti enotnemu mehanizmu nadzora, ne morejo enakopravno sodelovati pri nadzornih odločitvah ECB, bi odprava določbe, da je treba spoštovati ali pojasnjevati, lahko predstavljala srednjeročno rešitev, dokler se težava ne odpravi s spremembo Pogodbe, kar bi tem državam zagotovilo bolj uravnotežen položaj.
Z ustavnega vidika bi bilo treba tudi ustrezno preučiti vprašanji jasne razmejitve med monetarno politiko ECB in njenimi nadzornimi funkcijami ter demokratične odgovornosti novega enotnega organa nadzora.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(2) Določba o enotnem nadzornem mehanizmu je prvi korak na poti k ustanovitvi evropske bančne unije na podlagi resnično enotnih pravil za finančne storitve, ter ki jo med drugim sestavljata skupen sistem zajamčenih vlog in okvir za reševanje. |
(2) Določba o enotnem nadzornem mehanizmu je po sprejetju Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost ključna za prekinitev začaranega kroga med bankami in državami ter zagotovitev možnosti neposredne dokapitalizacije bank. Hkrati je prvi korak na poti k ustanovitvi evropske bančne unije na ravni EU na podlagi resnično enotnih pravil za finančne storitve, ki jo je treba dopolniti s skupnimi mehanizmi za reševanje bank in jamčenje za vloge strank. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(3) Za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma Uredba Sveta (EU) št. …/…[Uredba 127(6)] v državah članicah, katerih valuta je euro, prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB. Druge države članice se lahko odločijo za tesno sodelovanje z ECB. V skladu z zadevno uredbo ECB usklajuje in izraža stališče teh držav članic pri odločitvah, ki jih sprejme odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa (EBA) in ki spadajo med naloge ECB. |
(3) Za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma Uredba Sveta (EU) št. …/…[Uredba 127(6)] v državah članicah, katerih valuta je euro, prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB. Druge države članice se lahko odločijo za tesno sodelovanje z ECB. V skladu s to uredbo ECB usklajuje stališče teh držav članic pri odločitvah, ki jih sprejme odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa (EBA) v zvezi z zadevami, ki spadajo med naloge ECB, in če so te države članice neposredne vključene v to zadevo. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(4) Prenos nadzornih nalog na ECB v bančnem sektorju za del držav članic Unije ne bi smel v nobenem primeru ovirati delovanja enotnega trga na področju finančnih storitev. Zato je treba zagotoviti ustrezno delovanje EBA po zadevnem prenosu. |
(4) Prenos nadzornih nalog na ECB v bančnem sektorju za del držav članic Unije ne bi smel v nobenem primeru ovirati delovanja enotnega trga na področju finančnih storitev. Zaradi tega bi moral organ EBA ohraniti svojo vlogo in obdržati vse svoje pristojnosti in naloge: še naprej bi moral oblikovati enotna pravila, ki bi veljala za vse države članice, in zagotavljati njihovo izvajanje ter krepiti konvergenco nadzornih praks v vsej Uniji. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
|
(4a) Da bi zagotovil doslednost nadzornih praks v vsej Uniji, bi moral organ EBA oblikovati tudi enotni nadzorni priročnik, ki bi dopolnjeval enotna pravila Unije. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
|
(4 a) Upoštevajoč, da je bil organ EBA, v katerem enakopravno sodelujejo vse države članice, ustanovljen s ciljem oblikovati enotna pravila in zagotoviti usklajenost nadzornih praks v Uniji, ter vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma z vodilno vlogo ECB, mora organ EBA razpolagati s primernimi instrumenti, ki mu bodo omogočali učinkovito izvajanje dodeljenih nalog v zvezi s celovitostjo enotnega trga na področju finančnih storitev. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(5) Ob upoštevanju nadzornih nalog, ki se na ECB prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… [Uredba 127(6)], bi moralo biti EBA omogočeno opravljati naloge tudi v zvezi z ECB. Da se ohrani učinkovitost obstoječih mehanizmov za reševanje sporov in ukrepov v izrednih razmerah, bi bilo treba določiti poseben postopek. Zlasti bi bilo treba zahtevati, da mora ECB v primerih, ko ne upošteva ukrepa EBA za reševanje spora ali za ravnanje v izrednih razmerah, pojasniti razloge za to. Če temelji na zahtevah prava Unije, ki se neposredno uporablja, lahko EBA v takem primeru samostojno sprejme sklep, ki ga naslovi na zadevno finančno institucijo, kar bi morala v navedenem primeru storiti. |
(5) Ob upoštevanju nadzornih nalog, ki se na ECB prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… [Uredba 127(6)], bi moralo biti EBA omogočeno opravljati naloge v zvezi z ECB na enak način kot v zvezi z drugimi pristojnimi organi. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
(6) Da se zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi vseh držav članic in se omogoči ustrezno delovanje EBA, da se ohrani in okrepi notranji trg na področju finančnih storitev, bi bilo treba prilagoditi način glasovanja v odboru nadzornikov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih EBA sprejme z navadno večino. |
(6) Da se zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi vseh držav članic in se omogoči ustrezno delovanje EBA, da se ohrani in okrepi notranji trg na področju finančnih storitev, je nujno zagotoviti pravično zastopanost vseh držav članic pri odločanju organa EBA. Prilagoditi bi bilo treba način glasovanja v odboru nadzornikov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih EBA sprejme z navadno večino. | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 (novo) | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
|
-1. Člen 3 se nadomesti z naslednjim: | ||||||||||||||||||
|
|
„Odgovornost Organov | ||||||||||||||||||
|
|
Organi iz člena 2(2)(a) do (d) ter ECB pri izvajanju nadzornih nalog, ki se nanje prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… [uredba Sveta na podlagi člena 127(6) PDEU], odgovarjajo Evropskemu parlamentu in Svetu.“ | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
|
1a. Členu 8(2) se doda točka: | ||||||||||||||||||
|
|
"(k) ob upoštevanju spremenljivih poslovnih praks in tržnih struktur, oblikuje in posodablja enotni nadzorni priročnik v celotni Uniji, ki vsebuje temeljne metodologije za ugotavljanje in merjenje tveganj v bankah, okvir za ocenjevanje bančnih politik za zajezitev navedenih tveganj ter merila za opredelitev možnih popravnih ukrepov.“ | ||||||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a a (novo) Uredba (EU) št. 1093/2010 Člen 18 – odstavek 3 | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b Uredba (EU) št. 1093/2010 Člen 18 – odstavek 3a | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) Uredba (EU) št. 1093/2010 Člen 19 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Uredba (EU) št. 1093/2010 Člen 19 – odstavek 3a | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo) | |||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||
|
|
3a. V členu 27 se prvi pododstavek drugega odstavka nadomesti z naslednjim: | ||||||||||||||||||
|
|
„2. Organ prispeva k oblikovanju skupnih mehanizmov za reševanje bank, ki vključujejo evropski organ, pristojen za mobilizacijo sredstev prek evropskega zaščitnega mehanizma.“ | ||||||||||||||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0512 – C7-0289/2012 – 2012/0244(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 22.10.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 22.10.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Paulo Rangel 19.11.2012 |
||||
|
Obravnava v odboru |
9.10.2012 |
19.11.2012 |
26.11.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
27.11.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 1 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Andrew Henry William Brons, Andrew Duff, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Enrique Guerrero Salom, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, József Szájer, Indrek Tarand, Rafał Trzaskowski, Manfred Weber, Luis Yáñez-Barnuevo García |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Elmar Brok, Sylvie Guillaume, Helmut Scholz, György Schöpflin, Rainer Wieland |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Mirsky, Ramon Tremosa i Balcells |
||||
ANNEX
ref. D(2012)57330
Ms Sharon Bowles
Chair
Committee on Economic and Monetary Affairs
BRUSSELS
Subject: Proposal for a regulation of the Council conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions (COM(2012)0511 - 2012/0242(CNS))
and
Proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council amending Regulation (EU) No 1093/2010 establishing a European Supervisory Authority (European Banking Authority) as regards its interaction with Council Regulation (EU) No…/… conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions (COM(2012)0512- 2012/0244(COD))
Dear Chair,
On account of the tight schedule in your Committee, and following a proposal by the JURI rapporteur, Mr Sergio Cofferati, the Committee on Legal Affairs decided at its meeting of 10 October 2012 to issue an opinion to your Committee on the above proposals in letter form in order to draw attention to some of the key aspects of the Commission's proposals concerning new specific tasks of the European Central Bank relating to the supervision of credit institutions, and the modified tasks of the European Banking Authority as regards its interaction with the new functions of the European Central Bank.
The present opinion in letter form was drafted by Mr Sergio Cofferati and was adopted (unanimously by the Committee with 00 votes in favour and no abstentions[1]) on 6 November 2012.
The Committee on Legal Affairs calls on the Committee on Economic and Monetary Affairs, as the Committee responsible, to pay particular attention to the following points when drawing up its report on the Commission proposals:
· The Legal Basis
Following a cursory examination, the rapporteur is satisfied with the choice of the legal basis. Regarding the Proposal for a regulation of the Council conferring specific tasks on the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions, Article 127 TFEU was chosen as legal basis. It defines the legislative procedure for conferring "specific tasks upon the European Central Bank concerning policies relating to the prudential supervision of credit institutions and other financial institutions with the exception of insurance undertakings"; the Proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council amending Regulation (EU) No 1093/2010 establishing a European Supervisory Authority (European Banking Authority) is based on Article 114 TFEU, since it amends Regulation (EU) No 1093/2010 which was adopted under that same legal basis.
· The Single Supervisory Mechanism (SSM)
The Commission assigns the role of head of the Single Supervisory Mechanism to the ECB. However, clarification is required concerning the nature of the relationship between the ECB and national supervisors. In particular, the role of national supervisors in micro-supervision in their respective Member States should be defined in greater detail. A mechanism for the resolution of internal disputes between the European supervisory authority and the national supervisor should be established.
· Geographical Scope of the Proposals
It is important to encourage those Member States whose currency is not the Euro to join the new SSM with the same duties and rights as those Member States whose currency is the Euro. In that regard, it is necessary to move beyond mere 'association status', derived from a close cooperation with the ECB, and to allow for 'full membership' for Member States whose currency is not the Euro and who wish to join the SSM and the Banking Union framework.
· The Practical Scope of the Proposals
The Regulation should clearly identify the tasks to be carried out by the ECB and those to be carried out by the national supervisors. It must be highlighted that, the Commission is proposing that, to be effective, the SSM should ensure universal coverage, and that the ECB should be ultimately responsible for all aspects of the supervision of all banks. A system must be established which would allow for differentiation of the tasks of the ECB and of the national supervisors on the basis of the risk profile and market impact of the banks in question. This could take into account factors such as cross-border activities, structure and governance, business model and interconnectivity as well as the relative size and dimension of an institution to a market.
· Governance
Given its new role as Supervisory Authority, the governance of the ECB needs to be clarified. The ECB´s decision-making and administrative procedures relating to its monetary tasks must be clearly separated from those procedures relating to its new supervisory tasks. The membership of the Supervisory Board should reflect, faithfully and in a balanced manner, both those Member States whose currency is the Euro and those Member States whose currency is not the Euro.
· Accountability and Transparency
The ECB has to play its role in maintaining independence and transparency in its actions, with complete accountability to democratic institutions. When carrying out supervisory tasks, the ECB must be fully accountable, though a system of regular reporting, to the European Parliament. Consideration should be given to involving the European Parliament in the appointment of the supervisory board.
On behalf of the Committee on Legal Affairs, I would be grateful if your Committee would take these points into account in its further work.
Furthermore, the Committee on Legal Affairs decided at its meeting of 10 October 2012 that, should your Committee decide to postpone the vote scheduled on 28 November 2012, the Committee on Legal Affairs would then deliver an ordinary legislative opinion on the above proposals.
Yours sincerely,
Klaus-Heiner Lehne
- [1] The following Members were present: Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Françoise Castex, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Rainer Wieland, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka, Christian Engström, Sylvie Guillaume, Sajjad Karim, Eva Lichtenberger, Jiří Maštálka, Francesco Enrico Speroni, József Szájer, Axel Voss, Zbigniew Ziobro,
POSTOPEK
|
Naslov |
Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0512 – C7-0289/2012 – 2012/0244(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
12.9.2012 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 22.10.2012 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 22.10.2012 |
JURI 22.10.2012 |
AFCO 22.10.2012 |
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
JURI 18.9.2012 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Sven Giegold 11.9.2012 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
26.9.2012 |
22.10.2012 |
19.11.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
28.11.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 7 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Rachida Dati, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Lajos Bokros, Philippe De Backer, Vicky Ford, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Sophia in ‘t Veld, Mojca Kleva, Marisa Matias, Gianni Pittella, Nils Torvalds |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Jan Kozłowski |
||||
|
Datum predložitve |
3.12.2012 |
||||