Postopek : 2012/2026(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0408/2012

Predložena besedila :

A7-0408/2012

Razprave :

PV 14/01/2013 - 25
CRE 14/01/2013 - 25

Glasovanja :

PV 15/01/2013 - 9.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0006

POROČILO     
PDF 222kWORD 229k
10.12.2012
PE 488.011v02-00 A7-0408/2012

o strategiji EU za Afriški rog

(2012/2026(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Charles Tannock

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za Afriški rog

(2012/2026(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o pomorskem piratstvu(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2009 o razmerah na območju Afriškega roga(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o letnem poročilu iz leta 2009 o skupni zunanji in varnostni politiki(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o letnem poročilu iz leta 2010 o skupni zunanji in varnostni politiki(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki(5),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Afriškem rogu z dne 14. novembra 2011 in zlasti strateškega okvira v prilogi k tem sklepom,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije in dokumenta visokega predstavnika in Komisije Evropskemu svetu z naslovom „Podnebne spremembe in mednarodna varnost“ z dne 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev v Etiopiji, ki so potekale 23. maja 2010,

–   ob upoštevanju tega, da je 825 članov nacionalne ustavodajne skupščine dne 1. avgusta 2012 sprejelo ustavo za Somalijo; ob upoštevanju demokratične izvolitve novega somalijskega predsednika dne 11. septembra kot dela procesa prehoda,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2011 in 23. julija 2012 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN o razmerah v Somaliji, zlasti resolucije 2067(2012),

–   ob upoštevanju misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM), njenega strateškega koncepta z dne 5. januarja 2012 o vzpostavitvi prisotnosti v vseh štirih sektorjih in resolucije Varnostnega sveta ZN 2036 (2012), ki zahteva, da Afriška unija poveča obseg sil AMISOM z 12.000 na največ 17.731 pripadnikov uniformiranega osebja, ki je sestavljeno iz vojakov in osebja formiranih policijskih enot,

–   ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov 1820 o ženskah, miru in varnosti,

–   ob upoštevanju poročila ZN z dne 25. januarja 2011 in 25 predlogov v tem poročilu, ki jih je podal Jack Lang, posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN za pravna vprašanja, povezana s piratstvom ob obali Somalije; ob upoštevanju poročil Jacka Langa o nadaljnjem ukrepanju, vključno s poročilom o načinih za vzpostavitev specializiranih sodišč za piratstvo v Somaliji z dne 15. junija 2011, in poročila generalnega sekretarja o specializiranih sodiščih za piratstvo v Somaliji in drugih državah v regiji z dne 20. januarja 2012,

–   ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika,

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0408/2012),

A. ker je Afriški rog ena od regij z najbolj nezanesljivo preskrbo s hrano na svetu in so milijoni ljudi, ki živijo na tem območju, podhranjeni in jim grozi lakota; ker so na tem geografskem območju tudi države z najnižjimi zdravstvenimi standardi na svetu; ker gre prav tako za eno od regij z največjo revščino in najslabšim upravljanjem na svetu; ker sta razlog za hude humanitarne krize v regiji predvsem negotova varnost ljudi in nezanesljiva preskrba s hrano; ker mednarodni skupnosti ni uspelo sprejeti preprečevalnih ukrepov, s katerimi bi obravnavali vprašanja varnosti ljudi, suše in lakote v regiji;

B.  ker ima regija dolgo zgodovino konfliktov in ker obstaja povezava med konflikti, revščino in nerazvitostjo; ker v okolju, ki ga zaznamujejo napetosti, oboroženi spopadi in nestabilne vladne institucije, ni mogoče doseči trajnostnega razvoja, istočasno pa sta revščina in nerazvitost dejavnika, ki ustvarjata konflikte; ker bodo podnebne spremembe najverjetneje še poslabšale razmere v regiji, kjer postajajo hude suše že sedaj vse pogostejše;

C. ker dolgotrajna nestabilnost Afriškega roga prinaša posledice za varnost sosednjih držav in celine ter lahko zaradi mrežnega povezovanja teroristov v regiji ogrozi tudi varnost drugih regij, kot so Evropa, Arabski polotok in južna Azija;

D.  ker je začarani krog negotovosti, nestabilnosti, revščine in slabega upravljanja mogoče uspešno in učinkovito prekiniti le s celovitim in celostnim pristopom, ki je zavezan trajnostnemu razvoju držav te regije; ker je za Afriški rog značilna povezava med razvojem in varnostjo, saj gre za regijo, kjer kriminalna dejavnost, ki jo sestavljata zlasti terorizem in piratstvo, uspeva predvsem zaradi skrajne revščine in slabega upravljanja ali odsotnosti upravljanja države;

E.  ker so varnostne razmere v Afriškem rogu za Evropo in širšo mednarodno skupnost pomembne na treh ravneh: prva zadeva grožnjo, ki jo predstavlja mednarodni terorizem, vključno z dejavniki, kot so pretok ljudi somalijskega rodu v evropske države in iz njih, ter sredstva, pridobljena s piratstvom in ugrabitvami, ki se stekajo k terorističnim organizacijam; druga je gospodarska grožnja mednarodni trgovini in potreba po spodbujanju varnega ladijskega prevoza; tretja pa je potreba po zagotavljanju pomoči ZN pri zadanih ciljih, na primer pri zaščiti plovil Svetovnega programa za hrano v regiji;

F.  ker je zavezanost EU tej regiji povezana tako z geostrateškim pomenom slednje kot z voljo pomagati ljudem Afriškega roga in jih rešiti revščine; ker se je EU v ta namen in za dosego trajnega miru zavezala k podpiranju prizadevanj na regionalni, npr. prek Medvladnega organa za razvoj (IGAD) in Afriške unije, ter nacionalni ravni, da bi utrdila mir in pravičnost na podlagi načel vključevanja, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

G. ker Medvladni organ za razvoj še vedno ni dovolj razvit instrument za okrepitev regionalnega sodelovanja, povezovanja in varnosti; ker mora Medvladni organ za razvoj odigrati osrednjo vlogo v politični in varnostni strukturi regije in pri preprečevanju sporov ter političnem in gospodarskem povezovanju v Afriškem rogu, s čimer bi države te regije spodbudili k trdnejši zavezi skupnim političnim in gospodarskim ciljem;

H. ker bi neprekinjeno območje negotovosti in nestabilnosti, ki se razteza od Atlantskega do Indijskega oceana, ponovno okrepilo dejavnosti tihotapljenja drog čez južni Atlantik ter v Latinski Ameriki in karibskih državah, prav tako pa spodbujalo trgovanje z orožjem in ljudmi, saj bi odprlo nove tihotapske poti in priložnosti za tihotapljenje drog v Evropo in na Arabski polotok;

I.   ker lahko tekmovanje med državami te regije za naravne vire, zlasti za fosilna goriva in vodo, ter za zagotavljanje infrastrukturnega dostopa do pristanišč za države, ki proizvajajo nafto in plin, in dostopa do morja za celinske države zaneti dodatne napetosti v regiji in privede do kronične nestabilnosti;

J.   ker je dolgotrajno uspešno stabilnost v Afriškem rogu mogoče oblikovati samo na trdnih in odgovornih demokratičnih institucijah, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, zlasti svobode izražanja, in boljših gospodarskih obetih za družbo na splošno;

K.  ker so dejavno prizadevanje za stabilnost v regiji, odprava revščine in spodbujanje oživljanja gospodarstva bistvenega pomena za obnovo propadlih držav; ker sta varnost in razvoj neločljivo povezana;

L.  ker nasilni napadi skupine Al Šabab, pomanjkanje trdne politične in gospodarske stabilnosti v Somaliji, grožnja, ki jo predstavljajo nenehne dejavnosti piratov ob obali Somalije, napetosti in možnost sporov med Sudanom in Južnim Sudanom, h konfliktom nagnjeni pokrajini Abyei in Darfur, politična tranzicija v Etiopiji po smrti predsednika vlade Melesa Zenawija, napetosti med Etiopijo, Eritrejo in Somalijo, napetosti med Eritrejo in Džibutijem ter teroristične dejavnosti Gospodove uporniške vojske (LRA) skupaj prispevajo k temu, da je Afriški rog eno izmed območij, ki so v svetovnem merilu najbolj izpostavljena sporom, in tako povzročajo neizmerno trpljenje ljudi, njihovo notranjo razseljevanje in slabšanje humanitarnih kriz ter ovirajo trajnostni družbeni in gospodarski razvoj, pa tudi demokracijo in pravno državo;

M.  ker je boj proti skupini Al Šabab v Somaliji čedalje uspešnejši in zaradi tega obstaja vse večja nevarnost, da se teroristične dejavnosti in nestabilnost pomaknejo v druge dele Somalije ali še dlje, v druge dele Afrike, ki prej niso bili ogroženi;

N.  ker so zaradi stalne politične nestabilnosti in sporov v Somaliji praktično onemogočene vse možnosti trajnostnega gospodarskega razvoja regije; ker pomanjkanje stabilnih demokratičnih in gospodarskih priložnosti za prebivalstvo, zlasti za mlade, v povezavi z odsotnostjo demokracije, načel pravne države, upravljanja in zaščite ljudi predstavlja plodna tla za spodbujanje kriminalnih dejavnosti, vključno s piratstvom in tihotapljenjem drog, ter podpira teroristične skupine, kot je Al Šabab; ker je piratstvo žal za številne Somalce edini dobičkonosen in zanesljiv vir dohodkov ter sredstvo za doseganje višjega življenjskega standarda; ker je tovrstna vprašanja treba nujno obravnavati celovito, pri tem pa se opirati na vse instrumente za zunanje delovanje EU, te ukrepe pa, ko bo v Somaliji vzpostavljena delujoča državne struktura, dopolniti z ustanovitvijo specializiranih sodišč za piratstvo v Somaliji;

O.  ker prehodni zvezni vladi Somalije (TFG) ni uspelo oblikovati stabilne in vključujoče uprave, ki bi se bila sposobna zavzemati za soglasje med različnimi etničnimi in političnimi komponentami; ker mora mednarodna skupnost v celoti podpreti novo somalijsko vlado, da bi lahko ta spopadla z izzivi, s katerimi se sooča Somalija, ter povrnila trajnostno politično, demokratično, etnično in socialno stabilnost;

P.  ker so od leta 1990 ribiške ladje iz mnogih držav izkoriščale zmedo v Somaliji za ribolov znotraj somalijske cone 200 navtičnih milj in s tem ogrožale preživetje somalijskih ribičev;

Q. ker je po navedbah visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) po vsem Afriškem rogu, zlasti v Keniji in Etiopiji, raztresenih več kot milijon somalijskih beguncev in je v Somaliji notranje razseljenih 1,3 milijona ljudi; ker so notranji spori, teroristična dejanja skupine Al Šabab in zaporedne krize v zvezi s sušo glavni razlogi za pojav množičnega izseljevanja in notranjega razseljevanja ljudi v Somaliji, ki občutno vpliva na celotno regijo;

R.  ker sta se 20. avgusta letos na Afriškem rogu zgodila dva dogodka, ki sta zelo pomembna za to regijo: umrl je etiopski premier Meles Zenawi, v Somaliji pa so prvič po več kot dveh desetletjih formalno oblikovali parlament; ker sta zaprisega novega parlamenta in izvolitev novega somalijskega predsednika Hasana Šejka Mohamuda dne 10. septembra 2012 predstavljali zgodovinski trenutek in pomemben korak v smeri izboljšanja miru in varnosti ter dokazali, da razmere v Somaliji niso nepopravljive;

S.  ker so Etiopija, Džibuti, Kenija in Uganda zagotovili vojaško in politično podporo prizadevanjem, da bi vzpostavili stabilnost v regiji, predvsem z misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM), ter si tako z dejavno podporo mednarodne skupnosti prizadevali za učinkovito rešitev vprašanja varnosti in stabilnosti v regiji, ki je v afriški lasti in pod afriškim vodstvom; ker je Afriška unija dragocen partner za mir in stabilnost v regiji;

T.  ker so varnostne in vojaške razmere v Somaliji še vedno nevarne in nepredvidljive; ker je misija Afriške unije v Somaliji uspela odriniti islamsko milico Al Šababa in je napotila 100 vojakov v Baidoo; ker je Kenija pred kratkim vojaško posredovala v južni in osrednji Somaliji, a ni mogla odločno poraziti Al Šababa; ker so sile etiopske državne obrambe februarja 2012 posredovale v regijah Hiran in Bay; ker je organizacija Human Rights Watch objavila poročila o zlorabah človekovih pravic, mučenju, samovoljnih pridržanjih, usmrtitvah po hitrem postopku in nezakonitih povračilnih napadih na civiliste, ki so jih izvedle etiopske sile ter milice, privržene prehodni zvezni vladi Somalije; ker je skupina ZN za nadzor nad sankcijami obtožila sosednjo Eritrejo, da dobavlja orožje, usposabljanje in finančno pomoč Al Šababu ter s tem krši embargo ZN na orožje;

U. ker je konec krize v Somaliji, ki je odvisen od stabilnosti, ki jo zagotavljajo operacije Afriške unije v tej državi, mogoče doseči samo z ohranjanjem in podpiranjem družbene in politične stabilnosti, kar pomeni, da bodo strani, ki sodelujejo v vojaških operacijah, imele pomembno odgovornost tudi pri podpiranju lokalnih organov z vsemi potrebnimi sredstvi v obdobju po prenehanju vojaških operacij;

V.  ker mednarodne vojaške dejavnosti same po sebi ne morejo vzpostaviti varnosti, stabilnosti in trajnega mira, če jih ne spremljajo programi za demokratični razvoj;

W. ker bo imela smrt etiopskega predsednika vlade Melesa Zenawija najverjetneje velike nacionalne in regionalne posledice, saj novemu vodstvu ponuja priložnost, da odpre politični prostor, razveljavi represivne zakone in vzpostavi politični dialog, ki vključuje vse strani in si prizadeva za demokratično tranzicijo; ker je oblikovanje vključujoče in demokratično izvoljene vlade v Etiopiji edini način za preprečevanje širjenja nestabilnosti, radikalizma in nemirov v državi, ki ogrožajo vlogo Etiopije v boju proti terorizmu;

X. ker je EPRDF na parlamentarnih volitvah maja 2010 dobila 545 od 547 sedežev, zaradi česar je misija EU za opazovanje volitev izjavila, da volitve niso dosegle mednarodnih standardov;

Y. ker Etiopija prejema več zunanje pomoči iz ZDA in EU kot katera koli druga afriška država;

Z.  ker je Eritreja po 20 letih neodvisnosti pod vladavino predsednika Isaiasa Afewerkija ena najbolj represivnih in zaprtih držav na svetu z izredno slabim poročilom o stanju na področju človekovih pravic, ki vključuje zapiranje, mučenje in ubijanje državljanov; ker je Svet ZN za človekove pravice 5. julija 2012 sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja nenehne vsesplošne in sistematične kršitve človekovih pravic s strani eritrejskih oblasti, stroge omejitve svobode mnenja in izražanja ter prisilni vpoklic državljanov za nedoločen čas, in tudi imenoval posebnega poročevalca o stanju na področju človekovih pravic v Eritreji, da se prekine izoliranost države, raziščejo primeri zlorabe in pripravi poročilo o tem; ker je švedsko-eritrejski državljan Dawit Isaak v Eritreji že 11 let zaprt v samici, ne da bi mu sodili;

Aa. ker sta 26. septembra 2012 predsednika Sudana in Južnega Sudana podpisala dolgo pričakovani sporazum o sodelovanju, ki omogoča ponovno vzpostavitev pretoka nafte z juga na sever, demilitarizacijo varovalnega pasu vzdolž meje, ponovno odprtje čezmejne trgovine in prosto gibanje državljanov obeh držav; ker se morata državi dogovoriti še o statusu regije Abyei in drugih spornih območij;

Ab.     ker se Južni Sudan sooča s hudimi političnimi, gospodarskimi in varnostnimi izzivi, ki se nanašajo predvsem na medskupnostno nasilje in neobstoj trdnih struktur upravljanja; ker je razoroževanje civilistov, ki poteka pod imenom „operacija za obnovitev miru“ in se je začelo marca 2012 kot odziv na medskupnostno nasilje v državi Jonglei, po poročanjih privedlo do zlorab civilistov s strani vojaških sil;

Ac. ker je v zahodni sudanski regiji Darfur in v južnih državah Južni Kurdufan in Modri Nil mir še vedno težko dosegljiv; ker organizacije za človekove pravice še vedno poročajo o vsesplošnih bombnih napadih vladnih sil na civilna območja, izvensodnih usmrtitvah, samovoljnih pridržanjih, ropanju in uničevanju lastnine; ker stalno nasilje sproža trajno in zaskrbljujočo humanitarno krizo;

Ad. ker dostop do prebivalstva ostaja ena večjih težav pri reševanju humanitarnih stisk v državah Afriškega roga;

Ae. ker se Evropska komisija pripravlja, da bo skupno humanitarno pomoč za prebivalstvo, ki ga je prizadela suša v državah Afriškega roga, zvišala na 158 milijonov EUR;

Af. ker so se glavne države članice Afriške unije na mednarodni donatorski konferenci v Adis Abebi zavezale, da bodo sprostile skoraj 350 milijonov USD za države, ki jih je prizadela suša;

Ag. ker je Afriški rog, zlasti pa Somalijo, zaradi suše prizadela huda kriza v zvezi z lakoto, kar je imelo za posledico resno humanitarno krizo, ki je prizadela več kot 12 milijonov ljudi v tej regiji in več kot 7,5 milijonov v Somaliji; ker je kriza v zvezi z lakoto povzročila ne le smrt mnogih ljudi, zlasti otrok, temveč tudi velik dotok beguncev v sosednji Kenijo in Etiopijo; ker je Komisija povečala sredstva za humanitarno pomoč z 9 milijonov EUR leta 2008 na 46 milijonov EUR leta 2009, nato pa je znesek zmanjšala na 35 milijonov EUR leta 2010 in 30 milijonov EUR leta 2011; ker je zatem popravila dodeljena sredstva ter jih povečala na 77 milijonov EUR, vendar je to storila šele po hudi suši poleti 2011;

Ah. ker je znatno izboljšanje humanitarnih razmer v Afriškem rogu povezano z vsemi drugimi cilji Unije v tej regiji in mora zato vsaka trajnostna rešitev različnih sporov, ki pestijo regijo, upoštevati potrebe notranje razseljenih oseb, trajajočo begunsko krizo in njene vzroke, vključno s strukturno negotovostjo glede preskrbe s hrano, spori in učinki podnebnih sprememb, pri tem pa je treba posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, kot so ženske in otroci;

Ai. ker pomembni donatorji in politični akterji v regiji ne vključujejo samo tradicionalnih političnih in razvojnih akterjev, kot so EU, Združene države Amerike in mednarodne organizacije, na primer Združeni narodi (ZN) in Svetovna banka, ampak tudi Turčijo, Egipt, Svet za sodelovanje v Zalivu (zlasti Katar) in Organizacijo islamskega sodelovanja; ker ima Kitajska pomembno vlogo pri spodbujanju infrastrukturnega razvoja in gospodarskih zmogljivosti v Afriškem rogu, saj zagotavlja ugodna priložnostna posojila, ki niso pogojena z izvajanjem učinkovitih reform v državah in so pogosto spodbuda za privilegiran dostop države do naravnih virov in trga;

Aj. ker je EU glavni vir mednarodne in humanitarne pomoči v Afriškem rogu ter prispeva k razvoju in varnosti te regije na kopnem in morju;

Ak. ker je vzpostavitev varnega okolja za trgovino in promet glavna pot do stabilizacije in razvoja v regiji, tako na kopnem kot na morju;

Al. ker je prodaja nezakonite slonovine po ogromnem povečanju povpraševanja v azijskih državah postala eden glavnih virov dohodka za milice, kot je Al Šabab, pa tudi za uradne vojaške sile; ker je po navedbah Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami divji lov na slone zdaj dosegel najvišjo stopnjo v zadnjem desetletju, zabeležene količine zaplenjene slonovine pa so največje po letu 1989;

Am. ker so bile glede na poročilo programa Združenih narodov za okolje ob popolnem neupoštevanju zdravja lokalnega prebivalstva in ohranjanja okolja ob somalijski obali odložene številne nezakonite pošiljke strupenih odpadkov, katerih vsebina uhaja v okolje; ker po podatkih navedenega poročila odpadki, odvrženi v morje, deloma izvirajo iz EU ter nepopravljivo škodijo zdravju ljudi in okolju v regiji, pri čemer se grobo kršijo človekove pravice;

An. ker je regija trenutno oddaljena od vseh osmih razvojnih ciljev tisočletja in je nekaj napredka mogoče doseči zgolj z izkazovanjem močne politične volje v preostalih treh letih pred iztekom roka, ki je leto 2015;

Ao. ker nerazumnost in politični ekstremizem naletita na plodna tla v razmerah, kjer vladata revščina in lakota; ker so se humanitarne razmere štirinajst mesecev po tem, ko so Združeni narodi uradno razglasili prvo lakoto 21. stoletja, ki je doletela Afriški rog, relativno gledano izboljšale, ne da bi se dvignile nad kritično raven;

Ap. ker je napredek pri zmanjševanju revščine v Afriškem rogu večkrat zastal zaradi pomanjkanja hrane in goriva, pa tudi zaradi svetovne gospodarske in finančne krize ter učinkov podnebnih sprememb;

Aq. ker je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) marca 2012 ocenila, da več kot osem milijonov ljudi na Afriškem rogu potrebuje pomoč (od tega 3,2 milijona v Etiopiji; 2,5 milijona v Somaliji; 2,2 milijona v Keniji in 180 000 v Džibutiju); ker je leta 2011 regija utrpela najhujšo sušo v zadnjih 60 letih, ki je prizadela več kot 13 milijonov ljudi, izmed katerih jih je moralo več sto tisoč zapustiti svoje domove, več deset tisoč pa jih je umrlo;

Ar. ker nekatere posamezne države Afriškega roga ovirajo delo Mednarodnega kazenskega sodišča v tej regiji, ki kaznuje storilce in se bojuje proti nekaznovanju;

As. ker UNICEF za nadaljnje nudenje humanitarne pomoči in vlaganje v prizadevanja za obnovo v Somaliji, Keniji in Etiopiji za leto 2012 potrebuje 273 milijonov dolarjev, do konca julija pa je prejel samo 33 % omenjene vsote;

Splošni okvir

1. pozdravlja strategijo EU za Afriški rog, zlasti njen celoviti pristop, ki temelji na reševanju vprašanj varnosti in stabilnosti, uveljavljanju pravne države in zagotavljanju pravičnega sojenja, ki mora vključevati delujoče mehanizme in postopke kazenskega pregona ter neodvisen sodni sistem, pri čemer se loteva temeljnih vzrokov teh težav, zlasti z razvojem in humanitarnimi strategijami, temelječimi na jasno zastavljenih ciljih; poziva k popolnemu izvajanju strateškega okvira EU za Afriški rog ter poziva petstransko strategijo, ki temelji na: (i) vzpostavitvi demokratičnih, čvrstih in odgovornih političnih struktur v vseh državah Afriškega roga; (ii) prizadevanju za reševanje sporov skupaj z državami te regije ter regionalnimi in mednarodnimi akterji in organizacijami, vključno z odpravljanjem temeljnih vzrokov zanje; (iii) zagotavljanju, da obstoječa negotovost v regiji ne bi ogrozila varnosti sosednjih držav ter drugih regij ali držav; (iv) podpiranju prizadevanj za pospeševanje gospodarske rasti in zmanjševanje revščine; (v) podpiranju političnega in gospodarskega regionalnega sodelovanja; poudarja, kako pomembno je spodbujati trajnostno gospodarsko rast v regiji in zmanjševati revščino z odzivanjem na osnovne potrebe prebivalstva;

2.  poudarja, da je kakršna koli trajnostna rešitev številnih sporov v regiji lahko uspešna le, če vzpostavi načela dobrega sosedstva, ki premaga rivalstvo in mejne spore, nevmešavanja in sodelovanja med državami ter trajnostni razvoj s pošteno in pravično delitvijo dostopa do virov in z gospodarskimi priložnostmi za vse brez diskriminacije; ugotavlja, da so za to potrebna prizadevanja za preobrazbo pri vzpostavljanju miru, mediaciji in spravi, odprava nekaznovanja v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter popolno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, ki vključuje neoviran dostop humanitarne pomoči do prebivalstva, pa tudi človekovih pravic; ugotavlja, da mora Unija v tesnem sodelovanju z regionalnimi organi odigrati vlogo nudenja pomoči pri teh postopkih, pri boju proti razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja ter pri spodbujanju demobilizacije, razorožitve in ponovnega vključevanja nekdanjih borcev, vendar poudarja, da so na koncu prebivalci Afriškega roga edini akterji, ki lahko zagotovijo, da regija doseže trajen mir, stabilnost, blaginjo, pa tudi odgovorno vlado in pravno državo;

3. pozdravlja imenovanje posebnega predstavnika Evropske unije za Afriški rog, k čemur je pozval Parlament v prej omenjeni resoluciji z dne 10. maja 2007 o Afriškem rogu; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj dejavno podpirata delo posebnega predstavnika EU, tako da zagotovita primerne finančne in človeške vire ter neposreden dostop do struktur in misij skupne varnostne in obrambne politike ter do struktur in programov razvojne politike in politike humanitarne pomoči Evropske komisije; opozarja, da je Parlament v resoluciji pozval posebnega predstavnika EU za Afriški rog, naj Parlamentu posreduje redna poročila; v zvezi s tem pozdravlja njegova redna poročila Parlamentu in ga poziva, naj nadaljuje z dialogom ter redno izmenjavo mnenj z evropskimi poslanci; pozdravlja tudi imenovanje posebne predstavnice EU za Sudan in Južni Sudan; meni, da se morajo pristojne programske službe za finančne instrumente za zunanje delovanje EU redno posvetovati z obema posebnima predstavnikoma EU, da bi tako zagotovili celovito posvetovanje o ukrepih in njihovo usklajevanje, ter jima zagotavljati redne politične in strateške nasvete; poudarja pomen rednega dialoga in usklajevanja med obema posebnima predstavnikoma EU in vodji delegacij EU v regiji;

4. meni, da bi bilo treba večji del virov vlagati v Medvladni organ za razvoj (IGAD), s čimer bi spodbujali sistem odgovornega vodenja ter učinkovit politični dialog in mehanizme doseganja soglasja znotraj držav članic organa in med njimi; poziva EU, naj k temu pripomore tako, da tesneje sodeluje v procesu krepitve notranje zmogljivosti teh držav; opozarja, da je izredno pomembno spodbujati regionalni institucionalni okvir za dialog in usklajevanje med državami te regije, zlasti ko gre za Etiopijo, Kenijo in Ugando, ki morajo kot osrednji akterji v regiji še naprej usklajevati svoja prizadevanja in slediti skupnim ciljem; nadalje opozarja, da bi lahko bil organ IGAD ustrezen okvir za dialog in usklajevanje v zvezi z izkoriščanjem življenjsko pomembnih naravnih virov, kot je voda;

5. poziva Evropsko komisijo, naj predvidi pomoč in podporo za vse afriške države, ki z vojsko sodelujejo pri ohranjanju mira v državah Afriškega roga in predvsem v Somaliji;

6.  pozdravlja odločitev EU, da misiji AMISOM zagotovi dodatno podporo, da bo lahko izpolnila svoj mandat in dosegla skupen obseg sil 17.731 vojakov, kot ga dovoljujejo ZN;

7. meni, da rezultati misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM) pri spopadih z Al Šababom, kot je ponovna pridobitev nadzora nad mestom Kismayo, potrjujejo strateški pomen podpiranja Afriške unije; zato poudarja pomen spodbujanja procesa krepitve institucij in zmogljivosti, dobrega upravljanja Afriške unije ter zmogljivosti odzivanja slednje, na primer na ravni obvladovanja krize in na vojaški ravni; pozdravlja ustanovitev delegacije EU pri Afriški uniji v Adis Abebi;

8.  poziva, da je treba nujno pomagati pravosodnim in kazenskim sistemom držav, ki so sodelovale z EU pri premestitvi osumljenih piratov (Kenija, Sejšeli in Mauritius), ter podpreti somalijske oblasti, da si zagotovijo pravosodne zmogljivosti in ustrezne sodne postopke v skladu z mednarodnim pravom, zlasti s področja človekovih pravic, da bi lahko obravnavali zajete pirate in člane militantne skupine Al Šabab; istočasno poudarja, kako pomembno je, da se zajetim piratom zagotovita rehabilitacija in vključevanje v družbo;

9. obžaluje, da številni pirati in drugi zločinci še vedno niso bili aretirani ali so bili po aretaciji pogosto izpuščeni, ker proti njim ni bilo trdnih pravnih dokazov ali zaradi pomanjkanja politične volje za pregon, in to kljub pomoči EU za krepitev pravne države v regiji, sporazumom o premestitvi med EU in tretjimi državami (Kenijo, Sejšeli, Mauritiusom) in dvostranskim sporazumom o vračanju obsojenih piratov med Sejšeli ter somalijskima regijama Puntland in Somaliland, ter zaradi različnih mednarodnih pravnih okvirov;

10. z veseljem pozdravlja poročilo ZN z dne 25. januarja 2011, v katerem je izpostavljenih 25 predlogov, ki jih je podal Jack Lang, posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN za pravna vprašanja, povezana s piratstvom ob obali Somalije; pozdravlja tudi ustrezna poročila Jacka Langa o nadaljnjem ukrepanju, kot je poročilo o načinih za vzpostavitev specializiranih sodišč za piratstvo v Somaliji z dne 15. junija 2011, in poročilo generalnega sekretarja o specializiranih sodiščih za piratstvo v Somaliji in drugih državah v regiji z dne 20. januarja 2012; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, posebnega predstavnika EU, vse tri vodje misij in vodje delegacij, naj predloge Jacka Langa obravnavajo prednostno in razvijejo strategijo za prispevek EU k mednarodnemu pristopu h kazenskemu pravu na ozemlju Somalije;

11. ponovno poziva države članice, naj v sodelovanju z Europolom in Interpolom raziščejo denarne tokove in jim sledijo ter zasežejo denar, ki se piratom plača kot odkupnina, saj znaki kažejo na to, da bi se lahko ta sredstva nakazala na bančne račune po vsem svetu, tudi v banke v Evropi, ter naj odkrijejo in razkrinkajo mreže organiziranega kriminala, ki imajo od teh dejanj dobiček; poziva Svet, naj spodbuja nadaljnje sodelovanje med EUNAVFOR ter Europolom in Interpolom;

12. poziva vse države v regiji, naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem, in opozarja na zavezujočo obveznost tistih, ki so podpisale in ratificirale Rimski statut; obenem pozdravlja nedavne spremembe na Mednarodnem kazenskem sodišču, ki so omogočile opravljanje raziskav in preiskav v državah, ki niso pogodbenice Rimskega statuta oziroma ga niso ratificirale;

13. poziva institucije Evropske unije, naj ostanejo pozorne in aktivne pri politični tranziciji, ki se začenja v Etiopiji, in ob demokratičnem napredku, ki se kaže v Somaliji;

14. meni, da bi bilo priložnost, ki jo ponujajo odprtje oporoke pokojnega, 20. avgusta 2012 preminulega etiopskega predsednika vlade Melesa Zenawija, izvolitev novega somalijskega predsednika in bližajoče se parlamentarne volitve v Keniji v letu 2013, dobro izkoristiti za: (i) prizadevanje za večje spoštovanje ustavnih norm, pravne države, človekovih pravic in enakosti spolov ob sodelovanju in dialogu s partnerji v Afriškem rogu; (ii) nadaljevanje prizadevanj za institucionalni razvoj, krepitev demokracije in demokratizacijo; (iii) spremljanje nadaljnjih ukrepov po priporočilih misije za spremljanje volitev in zagotavljanje podpore za njihovo izvedbo, če je potrebno, (iv) krepitev političnega dialoga na državni in regionalni ravni ter sprožanje nadaljnjih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z izvensodnimi usmrtitvami, samovoljnimi aretacijami in zapiranjem, kjer je primerno, ter bojem proti nekaznovanju; (v) podpiranje neodvisne civilne družbe, ki bi bila sposobna oblikovati družbene programe;

15. pozdravlja dejstvo, da je bil ob izteku roka, določenega v načrtu mirovnega in varnostnega sveta, kot je bil potrjen z Resolucijo 2046 (2012) Varnostnega sveta ZN, dosežen sporazum med Sudanom in Južnim Sudanom o naftnih virih; upa, da bo navedeni sporazum v čim krajšem času dokončno uredil tudi vprašanje dobave nafte iz Južnega Sudana;

Okvir varnostne politike

16. pozdravlja pomemben prispevek operacije EUNAVFOR Atalanta k prizadevanjem za boj proti piratstvu in izboljšanje pomorske varnosti v obalnih vodah Somalije; poudarja njeno vlogo pri zaščiti plovil, ki dostavljajo pomoč Somaliji v okviru Svetovnega programa za hrano, ter drugih ogroženih plovil in dobav misiji AMISOM; pozdravlja sklep Sveta z dne 23. marca 2012 o podaljšanju operacije EUNAVFOR Atalanta do decembra 2014 in razširitvi njenega mandata, da bi se lahko usmerila na kopenske operativne baze piratov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno podporo operaciji EUNAVFOR Atalanta s primernimi nadzornimi in patruljnimi plovili, saj trenutne zmage v boju proti piratstvu niso dokončne, pa tudi s sredstvi, s katerimi bo lahko mednarodna skupnost preganjala pirate, njihove financerje in mreže, pri čemer priznava, da so bili za preprečevanje piratstva najbolj uspešni ukrepi za zaščito na krovu plovila, ki so jih uvedle ladjarske družbe; v zvezi s tem pozdravlja nedavne pozive pomorskega sektorja k zakonski ureditvi zasebnih podjetij za pomorsko varnost in poziva Mednarodno pomorsko organizacijo, države zastave in pomorski sektor, naj s skupnimi močmi oblikujejo jasne, dosledne in izvršljive mednarodne standarde glede uporabe zasebno najetega oboroženega varnostnega osebja na krovu ladij, zasebna varnostna podjetja pa poziva, naj te standarde dosledno upoštevajo;

17. opozarja na pomen sodelovanja med operacijo EUNAVFOR in drugimi mednarodnimi misijami na tem področju, predvsem misijo AMISOM na kopnem, in meni, da so dobri odnosi in tesno sodelovanje, vključno z izmenjavo informacij, ključ za zagotovitev stabilne Somalije; opozarja, da bosta operacija EUNAVFOR Atalanta in Natova operacija Ocean Shield lahko uspešno odvračali od piratstva in ga obvladovali le, če se bo v Afriškem rogu, predvsem v Somaliji, začela izvajati celovita strategija, ki bo obravnavala razloge, zaradi katerih Somalci iščejo prihodek v piratstvu in kriminalni dejavnosti; ugotavlja, da je sedanja misija zveze NATO za preprečevanje piratstva, operacija Ocean Shield, oktobra 2008 uspešno izvedla dve krajši operaciji za preprečevanje piratstva, da bi zaščitila pošiljko Svetovnega programa za hrano;

18. pozdravlja sklep Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2011 o vzpostavitvi pobude za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti, znane pod imenom EUCAP Nestor, da bi okrepili zmogljivosti na morju in v pravosodju ter izboljšali usposabljanje pripadnikov obalne policije in sodnikov, pri čemer bi se posvetovali z lokalnimi skupnostmi v petih državah na Afriškem rogu in ob zahodnem Indijskem oceanu ter pridobili njihovo soglasje; poziva vse države članice, naj novi misiji nemudoma dodelijo sposobno civilno in vojaško osebje; poziva k tesnemu usklajevanju z drugimi pobudami, vključno z evropskim projektom MARSIC v okviru programa kritičnih pomorskih poti, ki ga financira instrument za stabilnost, in programom za regionalno pomorsko varnost (MASE), ki je nastal na pobudo držav regije vzhodne in južne Afrike ter Indijskega oceana in ga podpira EU, njegov namen pa je preprečevati piratstvo na kopnem in okrepiti pravosodne zmogljivosti za prijetje, privedbo, pridržanje in sodni pregon osumljenih piratstva; meni, da bo mednarodna skupnost lahko uresničila širši cilj stabilnosti in varnosti v regiji ter zmanjšala število pomorskih patrulj v tem območju samo, če se bodo okrepile zmogljivosti obalne varnosti obrežnih držav, obravnavali temeljni vzroki piratstva na kopnem ter spodbujalo spoštovanje najboljših praks upravljanja (Best Management Practices) BMP4 za prevoz po morju in izboljšanih standardov za sektor pomorske varnosti;

19. pozdravlja sklep iz julija 2011, da se podaljša mandat misije EU za usposabljanje (EUTM) s sedežem v Ugandi in preusmeri njegovo težišče; kljub temu poziva k boljšemu preverjanju in spremljanju vedenja in odgovornosti vseh nabornikov, ki se usposabljajo v okviru misije EUTM, s čimer bi zagotovili, da v program ne bodo sprejeti mladoletniki in posamezniki, povezani z militantnimi skupinami, zagotovili njihovo vključevanje v somalijske oborožene sile ter omogočili takojšnje sporočanje in preiskave morebitnih prebegov; prav tako poziva EU, naj prevzame vlogo pri natančnem spremljanju plačilne verige pri usposabljanju vojske, saj bi tako zagotovili, da plačilo prejmejo predvideni upravičenci, s čimer se spodbuja njihova motiviranost, pripadnost in zavezanost, hkrati pa zagotavlja, da bodo prihodnje somalijske varnostne sile sposobne prevzemati odgovornost;

20. poudarja potrebo po tesnem strateškem usklajevanju med vsemi akterji v zvezi z varnostjo, zlasti med misijami EUNAVFOR Atlanta, EUTM Somalija in EUCAP Nestor, pa tudi zvezo NATO (operacija Oceanski ščit), namensko pomorsko enoto CTF-151 pod vodstvom Združenih držav Amerike, Združenimi narodi in misijo Afriške unije v Somaliji; je seznanjen z mednarodnimi usklajevalnimi mehanizmi, kot sta Kontaktna skupina za piratstvo v obalnih vodah Somalije v New Yorku (CGPCS) in mehanizem za skupno osveščanje o položaju in ublažitev sporov (SHADE) v Bahrajnu; zato pozdravlja sklep Sveta z dne 23. marca 2012 o aktiviranju operativnega centra EU, za začetno dveletno obdobje, da se uskladijo in povečajo sinergije med vsemi tremi misijami skupne varnostne in obrambne politike v Afriškem rogu ter strukturami s sedežem v Bruslju v okviru strategije za Afriški rog in v povezavi s posebnim predstavnikom EU za Afriški rog;

21. ugotavlja, da so prisotna znamenja, da Gospodova uporniška vojska (LRA) morda širi svoj obseg in v boj vpleta več držav ter ogroža več otrok; opozarja, da sta boj proti tej vojski in lov na njenega voditelja Josepha Konyja močno odvisna od financiranja, opreme in logistične podpore Združenih držav Amerike; poziva EU, naj skupaj z ZDA usklajuje morebitno dodatno pomoč, ki je potrebna za boj proti Gospodovi odporniški vojski pod vodstvom Afriške unije;

22. obsoja pomanjkljivo izvajanje predpisov Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata vzpostavitev sistema certificiranja in nadzora nad uvozom slonovine v EU, ki bi delovala na podoben način kot pri uspešnem procesu Kimberley;

Krepitev celovitega pristopa

23. pozdravlja strategijo EU za Afriški rog, ki ne zajema le varnostne in humanitarne politike, ampak tudi dolgotrajno razvojno politiko in cilj doseganja razvojnih ciljev tisočletja; poudarja pomen tega dolgoročnega pogleda na razvojno politiko ter poziva Komisijo in države članice, naj čim prej uskladijo svoje politike na tem področju in se poslužujejo skupnega načrtovanja programov za različne države in regijo;

24. meni, da bi stabilen in varen Afriški rog imel pozitivne politične in varnostne učinke zunaj regije, tudi kar zadeva naložbe in varne plovne poti v Indijskem oceanu; zato meni, da bi bilo treba začeti razmišljati, na ravni G-20, o strategijah za spodbujanje varnosti in stabilnosti v regiji in o usklajevanju, da se zagotovijo potrebna finančna sredstva za izvajanje celovitega pristopa; v zvezi s tem opozarja na pozitivno izkušnjo konference o Somaliji v Londonu februarja 2012 in poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj razišče možnosti za podobno konferenco v letu 2013;

25. meni, da bi bilo treba na Afriški rog gledati tudi kot na regijo z velikim gospodarskim potencialom, zlasti na področju rudnin in kmetijstva; zato poziva Svet, Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko investicijsko banko, naj ob usklajevanju z drugimi večstranskimi donatorji in finančnimi ustanovami opredelijo projekte skupnega interesa za države v tej regiji, ki bi lahko spodbujali sodelovanje in pozitivno medsebojno odvisnost, na primer na področju oskrbe z energijo, vključno z obnovljivimi viri energije, in naravnih virov, vključno z vodo; poudarja pomen čezmejne trgovine, dostopa do mednarodnih trgov, infrastrukture pristanišč in zagotavljanja ustreznih koridorjev za dostop do pristanišč za celinske države kot ključnih elementov za dolgoročen gospodarski razvoj Afriškega roga; poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo razsežnosti in vpliva praks dajanja zemljišč v najem tretjim državam v Afriškem rogu v gospodarskem, okoljskem in družbenem smislu ter predlaga morebitne varovalne strategije in mehanizme;

26. meni, da krepitev regionalne varnosti in boj proti terorizmu in piratstvu, kljub temu, da sta nujna, ne smeta zasenčiti nujne potrebe po pomoči, v prvi vrsti namenjeni za izkoreninjenje revščine v regiji, še posebej, ker mora EU v skladu s svojo ustanovno pogodbo pri izvajanju politik, ki lahko vplivajo na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja, med katerimi sta na prvem mestu zmanjšanje in izkoreninjenje revščine (člen 208(1) PDEU); poudarja, da so vse države Afriškega roga države v razvoju in da so, z izjemo obeh Sudanov, ki nista podpisnika Sporazuma iz Cotonouja, v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) (2008–2013) kot take dobile 2 milijardi evrov razvojne pomoči (od tega 644 milijonov samo za Etiopijo) za nacionalne in regionalne okvirne programe; navaja, da so vzhodnoafriška in južnoafriška regija ter regija Indijskega oceana v istem obdobju v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) prejele 619 milijonov evrov (deloma za Medvladno oblast za razvoj IGAD (Inter-Governmental Authority on Development) za izkoreninjenje revščine v državah te regije in kot pomoč pri njihovem uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; opozarja tudi, da mirovna pomoč za Afriko, podinstrument Evropskega razvojnega sklada (ERS), finančno podpira misijo Afriške unije v Somaliji;

27. meni, da bi EU (države članice in Evropska komisija), ki je v svetovnem merilu glavni vir razvojne in humanitarne pomoči v regiji, lahko zahvaljujoč med drugim centralizaciji diplomatskih prizadevanj v okviru Evropske službe za zunanje delovanje in posebnega predstavnika EU, uspehu operacije Atalanta ter prisotnosti diplomatskih in vojaških sil nekaterih držav članic v regiji storila več za izkoreninjenje razširjene revščine v regiji ter obstoječih območij nereda in brezpravja;

28. meni, da bi bilo zagon, ki ga predstavlja izvolitev novega somalijskega predsednika Hasana Šejka Mohamuda 10. septembra 2012, dobro izkoristiti za vzpostavitev normalnih diplomatskih in gospodarskih odnosov med Etiopijo in Eritrejo in za rešitev somalijske krize, kar bi bilo ugodno za razvoj celotne regije, pri čemer bodo v pomoč strateški okvir za Afriški rog ter podpora posebnega predstavnika EU v regiji, pa tudi podpora Evropske službe za zunanje delovanje, nacionalnih diplomatskih služb in Afriške unije; ugotavlja, da je tudi območje Velikih jezer, ki meji na zahodni rob Afriškega roga, eno najbolj nestabilnih območij z državami z zelo nizko stopnjo razvitosti, ki so žrtve oboroženega nasilja (npr. Demokratična republika Kongo) ali celo v vojni z eno ali več sosednjimi državami (npr. napetosti med Demokratično republiko Kongo in Ruando, ki je v širšem smislu del Afriškega roga); poudarja, da pri izvajanju evropske strategije za Afriški rog ne smemo spregledati njenega morebitnega vpliva na prav tako nujen razvoj sosednjih regij (predvsem območja Velikih jezer, srednje Afrike in južne Afrike).

29. tako z vidika regionalne razvojne pomoči kot tudi z vidika humanitarne pomoči pozdravlja novi načrt za Afriški rog, ki ga je leta 2012 predlagala Evropska komisija, tj. tako imenovani načrt SHARE (Supporting Horn of Africa Resilience), ki naj bi predstavljal instrument za povezovanje kratkoročne humanitarne pomoči in dolgoročnega razvoja, s čimer naj bi prekinili začarani krog kriz v regiji; v celoti podpira Evropsko komisijo pri krepitvi povezave med nujno pomočjo, obnovo in razvojem (LRRD:Link between Relief, Rehabilitation and Development); poziva EU, naj si v okviru tega programa prizadeva za zagotovitev različnih možnosti preživljanja in boljšega dostopa do trgov in informacij, da bi povečali dohodek gospodinjstev pastirjev, tudi tistih, ki se ukvarjajo še s poljedelstvom, ter obrečnega, obalnega, mestnega in primestnega prebivalstva, naj izboljša dostop do osnovnih socialnih storitev ter skuša ponuditi zanesljive in predvidljive ravni podpore za prebivalstvo, ki je ogroženo celo leto ali v določenih sezonah;

30. pozdravlja novi program EU SHARE, katerega cilj je povečati odpornost držav Afriškega roga proti različnim grožnjam, katerih žrtve so; poudarja pa, da mora biti ta program usklajen s strategijo EU za Sahel, ki se sooča z enakimi grožnjami (terorizem, promet s prepovedanimi drogami, podnebne spremembe, pritok beguncev in razseljenih oseb itd.);

31. meni, da je v državah Afriškega roga pomembno podpirati kmetijstvo, pašništvo in živinorejo, ter pozdravlja pomembno delo, ki ga na teh področjih opravljajo nevladne organizacije;

32. poziva Evropsko komisijo, naj podpre vse programe za dostop do vode kot temeljne in skupne pravice človeštva ter podpre javna in zasebna partnerstva za dostop do pitne vode;

33. vztrajno poudarja, da pomoč EU v Afriškem rogu, kadar je mogoče, ne bi smela biti v obliki neposredne proračunske podpore, ampak bi jo bilo treba dodeliti za dosego določenih ciljev na osnovi jasnih kazalnikov uspešnosti; meni, da je treba pomoč v primeru, ko mora biti v obliki proračunske pomoči, pogojevati z dosego določenih ciljev; meni, da bi programi, ki so usmerjeni k podpiranju strategije EU za Afriški rog, morali imeti možnost izkoriščati kombinirane vire, kar pomeni, da bi financiranje takšnih programov moralo biti odprto za druge mednarodne donatorje na osnovi jasnih skupnih standardov, da se zagotovita usklajen in enoten pristop vseh donatorjev ter najmanjše možno tveganje nasprotujočih si pristopov ali podvajanja; meni, da bi morala imeti EU podobno možnost, da bi sodelovala pri financiranju programov tretje stranke v regiji, v kolikor bi bilo mogoče zagotoviti popolno spoštovanje pravil o finančni pomoči EU tretjim državam;

34. poziva EU in države članice, naj še naprej zagotavljajo nevtralno, nepristransko in neodvisno humanitarno pomoč ranljivemu prebivalstvu ter podpirajo države regije pri krepitvi njihovih nacionalnih zmogljivosti s strategijami za zmanjševanje tveganja nesreč in programi dolgoročnega razvojnega sodelovanja na področjih pripravljenosti na sušo, kmetijstva, razvoja podeželja in zanesljive preskrbe s hrano;

35. čeprav vzrok za hudo pomanjkanje hrane na Afriškem rogu (kakor tudi v Sahelu) leži v ponavljajočih se sušah, slabih letinah in zvišanju cen, opozarja, da je treba upoštevati, da poleg teh kratkoročnih razlogov (četudi lahko sušo že štejemo med strukturne dejavnike) obstajajo še drugi, izjemno pomembni, kot sta razpadanje skupnosti in nebrzdano povečevanje izvoza kmetijskih pridelkov na škodo samooskrbe s hrano, kmetovanja za lastno porabo in prodaje na notranjih trgih;

36. poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin neizogiben element, na katerem temelji sodelovanje Unije s partnerji iz tretjih držav; je zato globoko zaskrbljen zaradi poročil o samovoljnih aretacijah, slabem ravnanju z zaporniki in nasilju nad demonstranti, pa tudi o represivnih ukrepih proti politični opoziciji, vključno s cenzuro in samovoljnim pridržanjem novinarjev in aktivistov, do katerih prihaja po celotni regiji; poziva vse organe v Afriškem rogu, naj spoštujejo ta temeljna načela in brezpogojno izpustijo vse politične zapornike;

37. izraža globoko zaskrbljenost zaradi prisvajanja zemljišč v Afriki, ki lahko ogrozi lokalno zanesljivost preskrbe s hrano in poveča lakoto; poziva vlade držav Afriškega roga in EU, naj ocenijo, kako sedanje prisvajanje kmetijskih zemljišč vpliva na revščino in sedanjo krizo v zvezi z lakoto na podeželju; poziva Komisijo, naj vprašanje prisvajanja zemljišč vključi v svoj politični dialog z državami v razvoju, da se zagotovi usklajenost politik;

38. je zaskrbljen zaradi očitkov o tem, da naj bi podjetja iz EU in kriminalne mreže nezakonito odlagale odpadke; opozarja, da je nezakonito odlaganje odpadkov zelo nevarno za ob obali živeče Somalce; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj pri neodvisnem organu čim prej naročita popolno preiskavo, vključno z zbiranjem dokazov in vzorcev, ter, glede na rezultate raziskave, preučita možnosti pravnega ukrepanja evropskih podjetij, držav članic in EU, vključno z odškodninskimi zahtevki;

39. priznava, da sta ohranjanje neodvisne in nepristranske humanitarne pomoči prebivalstvu, prizadetemu v konfliktih v Afriškem rogu, in nadaljevanje ustreznega financiranja bistvenega pomena; poudarja, da lahko ob vsakršnem zmanjšanju pomoči somalijsko ljudstvo ponovno zdrsne v humanitarno krizo; poudarja, da se je treba ob humanitarni pomoči opirati tudi na prizadevanja, kot je pobuda SHARE (Supporting the Horn of Africa's Resilience) EU, da se zagotovi odpornost in izboljša kakovost življenja lokalnih prebivalcev;

40. poudarja, da so se v regiji dolgo zanemarjale zlasti človekove pravice žensk, otrok, lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter verskih manjšin, opaža pa tudi, da se je v nekaterih delih Afriškega roga razširil sektaški islamizem, ki ogroža svobodo manjšin;

41. poudarja pomen evropske podpore za civilno družbo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno podporo civilni družbi, tako v posameznih državah kot na čezmejni in regionalni ravni;

42.  poudarja pomen zagotavljanja stalne pomoči Južnemu Sudanu, da bi vzpostavili in ohranili učinkovito civilno družbo; je trdno prepričan, da bi moral novi instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic vsebovati načine priložnostnega financiranja za Afriški rog; meni, da bi bilo treba razmisliti o razširitvi dotacije za demokracijo na države Afriškega roga;

Sudan in Južni Sudan

43. pozdravlja dosežena sporazuma med Sudanom in Južnim Sudanom na področju ponovne vzpostavitve izvoza nafte in demilitarizacije meje ter obe državi poziva k njunemu spoštovanju; poziva obe državi, naj prenehata nuditi zavetišče ali podporo skupinam upornikov proti drugi državi; poziva k nadaljnjim pogajanjem o določitvi meja med državama, da se preprečijo nadaljnji izbruhi konfliktov, ki bi ogrozili pred kratkim sklenjen sporazum, in priporoča, da voditelja nadaljujeta s pogovori in čim prej dosežeta sporazum glede statusa pokrajine Abyei in drugih spornih območij v skladu z Načrtom Afriške unije in resolucijo Varnostnega sveta ZN 2046; čestita skupini na visoki ravni nekdanjega predsednika Mbekija, ki jo je delno financirala EU, za uspeh, ki ga je s podporo Afriške unije dosegla pri prizadevanju za pogajanja in posredovanje med Sudanom in Južnim Sudanom; poziva posebno predstavnico EU za Sudan in Južni Sudan, naj se uskladi z vodjo delegacij v Sudanu in Južnem Sudanu, s čimer bi zagotovili, da bodo sodelovanje, politična prizadevanja in pomoč EU ohranili visoko stopnjo prepoznavnosti;

44. pozdravlja memorandume o soglasju, ki sta jih sudanska vlada in SPLM (Sever) ločeno sklenila z OZN, Afriško unijo in Ligo arabskih držav, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu v državah Modri Nil in Južni Kordofan;

45. je zaskrbljen zaradi pojava nasilja v državi Jonglei v Južnem Sudanu, ki ogroža napredek, dosežen pri ponovnem vzpostavljanju miru in varnosti v regiji; podpira preiskavo, ki jo je zahteval UNMISS, in zahteva, da se storilce kaznuje; poziva vlado Južnega Sudana, naj: (i) sprejme potrebne ukrepe za okrepitev svojega mednarodnega in nacionalnega okvira človekovih pravic, vključno s potrditvijo svojih obveznosti iz mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, katerih pogodbenik je bil Sudan v času razglasitve neodvisnosti Južnega Sudana, in umikom pridržkov k slednjim ter pristopom, brez zadržkov, k drugim ključnim mednarodnim pogodbam o človekovih pravicah; (ii) nemudoma zapriseže člane odbora za preiskavo krize države Jonglei ter jim priskrbi potrebna sredstva za izvedbo neodvisne, popolne in nepristranske preiskave; (iii) nemudoma razglasi uradni moratorij na izvrševanje smrtne kazni s ciljem njene ukinitve in vse smrtne kazni zniža na zaporne kazni; poudarja pomen stalne pomoči EU Južnemu Sudanu, da se zagotovi krepitev zmogljivosti javne uprave in organov kazenskega pregona te države, oblikuje in podpira učinkovita civilna družba ter spodbuja dobro upravljanje; poziva EU, naj si prizadeva za to, da bi Južni Sudan ratificiral najpomembnejše mednarodne pogodbe o človekovih pravicah, ter pomaga organom te države pri njihovem izvajanju; obsoja prijavljene zlorabe civilistov s strani vojaških sil pri procesu demilitarizacije in poziva vlado Južnega Sudana, naj izvede neodvisno preiskavo dogodkov, da bodo vpleteni vojaki odgovarjali za svoja dejanja, žrtve pa prejele odškodnino;

46. strogo obsoja vsakršno nasilje proti civilistom v Sudanu, ki krši mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic; poziva EU in mednarodno skupnost, naj se dogovorita o enotnem pristopu k obravnavanju zaščite civilistov in odpravi kršenja človekovih pravic, zlasti v Darfurju, Južnem Kurdufanu in Modrem Nilu; poziva sudansko vlado in Sudansko ljudsko osvobodilno gibanje (SPLM)/Sever, naj nemudoma začneta neposredne pogovore, da bi se dogovorila o popolnem prenehanju sovražnosti ter dosegla politični dogovor na podlagi okvirnega sporazuma z dne 28. junija 2011, kot določa resolucija Varnostnega sveta ZN št. 2046; poudarja pomen ohranjanja mednarodnih akterjev na konfliktnih območjih in poziva sudanske oblasti k zagotavljanju njihove varnosti in varnosti civilistov; opozarja na odgovornost EU in držav članic, ko gre za okrepljeno podporo in sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem pri izvrševanju nalogov za prijetje, izdanih za Ahmeda Mohameda Haruna, Alija Mohameda Ali Abdelrahmana, Abdela Rahima Mohameda Huseina in predsednika Omarja Hasana Ahmeda Al Baširja;

47. je zaskrbljen zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer sudanskih beguncev, katerih število je ocenjeno na 170.000, od tega jih je polovica otrok, v štirih taboriščih v državi Zgornji Nil in taborišču v državi Unity, kjer skokovito narašča tveganje za okužbe, drisko in malarijo, ki se še poslabšuje zaradi podhranjenosti;

48. obsoja vsakršno podporo, ki bi jo Sudan in Južni Sudan namenila kateri koli oboroženi skupini, ki ne bi bila njuna redna vojska;

Somalija

49. je seznanjen z izidom predsedniških volitev v Somaliji, ki so potekale dne 20. avgusta 2012; poziva vse politične akterje v Somaliji, naj se zavežejo demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic kot edinemu izhodu iz začaranega kroga revščine, nerazvitosti in negotovosti; poudarja, da je konec mandata prehodne zvezne vlade izjemno pomemben preizkus potenciala Somalije za prehod v delujočo državo in njene sposobnosti vzpostavitve močnih, demokratičnih in resnično reprezentativnih institucij; meni, da bo v Somaliji bistveno spodbujati vključujoč politični dialog in procese doseganja soglasja v podporo novi vladi; poziva novo zvezno vlado in novega predsednika Hasana Šejka Mohamuda, naj si prizadevata za spravo somalijskega ljudstva, pri tem pa se opirata na sporazum iz mesta Garowe, da se vzpostavi nova zvezna država in začne dolg, a pomemben proces zagotavljanja miru, varnosti in demokracije za vse Somalce;

50. pozdravlja tudi nedavno zaprisego prvega formalnega parlamenta Somalije po več kot 20 letih in izraža upanje, da bo to prvi korak pri prehodu v bolj reprezentativno parlamentarno demokracijo; je seznanjen z dejstvom, da je 30-odstotna kvota poslank v parlamentu skoraj dosežena, in spominja, da je za uspeh prizadevanj za reševanje sporov in vzpostavitev miru treba zagotoviti pomembno udeležbo žensk v vseh sektorjih javnega življenja;

51. pozdravlja konec tranzicije v Somaliji kot priložnost za obnovo; pozdravlja delo podpisnic časovnega načrta, tradicionalnih starešin, nacionalne ustavodajne skupščine, novega zveznega parlamenta in tehnične izbirne komisije ter njihovo vlogo pri zaključku prehodnega obdobja v Somaliji; pozdravlja zavezanost odhajajočega predsednika, da podpira predsednika Hasana Šejka Mohamuda in z njim sodeluje; poziva vse politične akterje v Somaliji, naj sodelujejo z novimi oblastmi; pozdravlja vizijo predsednika Hasana Šejka za Somalijo in njegovo namero, da se zagotovijo oblikovanje vključujočih in široko osnovanih institucij upravljanja, stabilizacija, pravna država in dobro upravljanje, oživitev gospodarstva, vzpostavitev miru in sprava, opravljanje javnih storitev ter izboljšani odnosi med Somalijo in ostalim svetom; poziva ga, naj spoštuje svojo zavezo k preglednemu in odgovornemu upravljanju, boju proti korupciji na vseh ravneh ter k zagotavljanju vključujočega dialoga in vzpostavitvi reprezentativnih in odgovornih institucij na nacionalni, regionalni, okrožni in lokalni ravni v skladu z začasno ustavo za Somalijo;

52. poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije in posebnega predstavnika Evropske unije za Afriški rog, naj kritično pregledata mirovni proces iz Džibutija ter pretehtata možnost napotitve skupine mediatorjev, katere članom zaupa široka paleta somalijskih zainteresiranih strani, vključno z združenji žensk, ter imajo možnost, da bi za pogajalsko mizo zbrali številne somalijske akterje; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj začne proces, ki bi akterjem somalijske civilne družbe v državi in zunaj nje omogočal redne in neprekinjene razprave o možnih rešitvah za politične težave v Somaliji; poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj ta dva procesa zbliža po vzoru uspešnega mirovnega procesa v Sudanu v letih 2000–2005;

53. pozdravlja nedavno mirovno pobudo somalijske vlade, ki ponuja civilna delovna mesta in usposabljanje za prebegle upornike Al Šababa; pozdravlja nedavna prizadevanja za ambiciozno ustavo, ki zagotavlja enake pravice za „vse državljane ne glede na spol, veroizpoved, družbeni ali ekonomski status, politično prepričanje, klan, invalidnost, poklic, rojstvo ali narečje“, prepoveduje pohabljanje ženskih spolnih organov in ustanavlja komisijo za resnico in spravo; kljub temu izraža zaskrbljenost, ker nova ustava v državi, ki so jo desetletja pestili medplemenski spori, ne obravnava vprašanja delitve pooblastil in sredstev med centrom in regijami, ter zahteva, da se ta vprašanja obravnavajo v tesnejšem sodelovanju z novimi oblastmi;

54. poziva somalijske oblasti, naj nujno dajo prednost krepitvi institucij ter vzpostavitvi odgovorne, pregledne in povezovalne policije, saj bi tako prebivalstvo pridobilo zaupanje v novo vlado; v zvezi s tem pozdravlja dragocen prispevek misije EU za vojaško usposabljanje (EUTM) v Somaliji k varnostnim silam te države; zaupa, da bodo države članice nenehno podpirale delo misije skupne varnostne in obrambne politike, ki si prizadeva za vcepitev spoštovanja človekovih pravic, dinamike spolov in pravne države v somalijsko vojsko; ugotavlja, da mora razvoj stabilnih, odgovornih in vključujočih somalijskih institucij presegati varnostne sile in da ga mora voditi in zagotavljati Somalija sama, če naj postane uspešno delujoča država;

55. poudarja, da bodo uspešne in vključujoče gospodarske strukture ter sistem delitve prihodkov prihodnjega črpanja nafte in plina med regijami in zvezno ravnjo, ki bi koristil celotnemu prebivalstvu, bistvenega pomena za dolgoročni obstoj Somalije kot dobro delujoče zvezne države; poziva mednarodno skupnost, naj ne ponavlja napak iz preteklosti in ne osredotoča pomoči na zvezne institucije v Mogadišu na račun somalijskih regij, saj imajo lahko slednje ključno vlogo pri decentraliziranem zagotavljanju osnovnih storitev in stabilnosti prebivalstvu; poziva EU, naj v tem obdobju priložnosti mobilizira vsa sredstva, da bi pri tem izjemno pomembnem procesu prehoda v demokracijo zagotovila pomoč regionalnim enotam v Somaliji; zaradi najnovejših političnih in varnostnih dogodkov v Somaliji poziva države članice in visoko predstavnico/podpredsednico, naj v tesnem sodelovanju z zakonitimi somalijskimi oblastmi, Afriško unijo, Medvladnim organom za razvoj (IGAD) in vlado ZDA, razmisli o misiji v podporo reformi varnostnega sektorja, ko bodo razmere na mestu samem to dopuščale;

56. priznava, da mora postopek vzpostavljanja miru v Somaliji potekati od spodaj navzgor; poudarja, da mora EU zagotoviti, da bo njena strategija lokalnim prizadevanjem za vzpostavljanje miru in reševanje sporov omogočala zadostno podporo ter status nacionalne in regionalne prednostne naloge; opozarja tudi, da bo lokalna legitimnost pripomogla k nastajanju institucij upravljanja v Somaliji, ki bodo zagotovile dolgotrajne možnosti za stabilnost;

57. opozarja, da je Afriška unija napotila vojaško misijo v Somaliji AMISOM, ki je dobila mandat Varnostnega sveta ZN in brezupno išče druge države, ki bi bile pripravljene prispevati vojake;

58. poudarja, da mora EU v tesnem sodelovanju z ZDA in Afriško unijo prevzeti osrednjo vlogo za prihodnost Somalije;

59. odločno poziva mednarodno skupnost, naj v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa in Rdečim polmesecem v Somaliji čim prej vzpostavi in razvije zdravstvene ustanove ter dnevne centre za zdravstveno oskrbo in umetno hranjenje;

60. pozdravlja ustanovitev Sklada za lokalno stabilnost, katerega cilj je predvsem usklajevanje mednarodne pomoči na novo osvobojenih in dostopnih ozemljih na jugu Somalije;

61. globoko obžaluje, da je bilo samo od decembra 2011 na območjih Somalije, ki so pod državnim nadzorom, ubitih 13 novinarjev in medijskih delavcev in da pri kazenskem pregonu v teh primerih ni bil dosežen napredek; poudarja pomen zagotavljanja svobode izražanja ter poziva novo vlado in predsednika, naj sprejmeta ukrepe za zagotovitev boljše zaščite novinarjem in izvedeta verodostojne preiskave teh ubojev;

62. poziva EU ter vse regionalne in mednarodne partnerje, naj kar najbolj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja nova somalijska vlada, ki skupaj z očitnim upadom delovanja Al Šababa v državi, ponuja možnost za začetek nove politične dobe v Somaliji; zato poudarja, da mora biti mednarodna skupnost in zlasti EU pripravljena zagotoviti podporo zakonitim in demokratičnim oblastem na področju krepitve institucionalne zmogljivosti, reforme varnostnega sektorja ter demilitarizacije, razoroževanja in ponovnega vključevanja ter zagotavljanja pomoči civilni družbi; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj zagotovi, da delovanje EU v Somaliji spodbuja svobodno in odprto družbo, ki spoštuje in podpira človekove pravice, zlasti pravice žensk in manjšin, omogoča krepitev položaja žensk in zagotavlja ravnotežje spolov v vseh družbenih sektorjih;

63. poudarja izjemno pozitiven zgled Somalilanda, ki že več kot dvajset let dokazuje svojo sposobnost za razvoj in utrjevanje demokratičnih, gospodarskih in upravnih struktur ter ustvarjanje trajnostnega demokratičnega procesa; ugotavlja, da je bil Somaliland doslej zelo uspešen pri utrjevanju varnosti in stabilnosti na svojem ozemlju ter pri sodelovanju v boju proti piratstvu in terorizmu; vendar izraža zaskrbljenost, da bi Somaliland lahko postal ranljiv, če bi se v goratih mejnih območjih znova začele zbirati skupine Al Šababa; zato poudarja, da je treba Somaliland nujno podpreti v boju proti terorizmu, vključno z ukrepi, kot sta spodbujanje gospodarske raznolikosti in povečevanje možnosti za zaposlovanje mladih, da bi zmanjšali rekrutiranje med mladimi; poudarja, da mora Somaliland spodbujati gospodarski in družbeni razvoj regije kot način za preprečevanje radikalizacije območij nestabilnosti na njegovem ozemlju; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podpreta Somaliland pri krepitvi njegovih razvojnih možnosti in spodbujanju njegove gospodarske in družbene stabilnosti; poudarja, da je pri iskanju rešitve za dolgoročno stabilnost in varnost Somalije pomembno ovrednotiti pozitiven zgled stabilnosti v Somalilandu;

64. pozdravlja odločno izjavo podpore visoke predstavnice/podpredsednice novim zveznim institucijam Somalije na mini vrhunskem zasedanju Generalne skupščine ZN o Somaliji v New Yorku in zlasti njeno zavezo štiriletnemu procesu utrjevanja novih zveznih institucij in regionalne uprave ter organizaciji mednarodne konference o Somaliji v letu 2013; poziva Somaliland in druge zvezne subjekte, naj odigrajo polno in podporno vlogo pri pogajanju o njihovem pravnem in političnem odnosu z novimi zveznimi institucijami v Somaliji, da se doseže trajna, stabilna in uspešna somalijska zvezna država;

Etiopija in Eritreja

65. poudarja, da ima Etiopija ključno vlogo pri politični in gospodarski stabilnosti celotne regije; ugotavlja, da je Hailemariam Desalegn, novi etiopski predsednik vlade, v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen krepitve spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih institucij v državi, da se pripomore k razvoju demokratične kulture in popolnega spoštovanja človekovih pravic v državi; meni, da nova etiopska vlada ponuja priložnost za vključitev Etiopije v vsa vprašanja skupnega interesa ali pomena, vključno s tistimi, kjer so se v preteklosti mnenja morda razhajala, in poudarja pomen podpiranja Etiopije na njeni poti k novemu demokratičnemu sistemu s pozitivnim dialogom in partnerstvom; podpira Etiopijo v njenem boju proti terorizmu, vendar poudarja, da bi moral takšen boj potekati v skladu s popolnim spoštovanjem temeljnih pravic;

66. upa, da se bo Etiopija pod vodstvom predsednika vlade Hailemariama Desalegna, imenovanega 21. septembra 2012, lotila procesa pravega demokratičnega prehoda, da bi začela izkoriščati svoj velik demokratični potencial ter končala težave z versko svobodo in svoboščinami civilne družbe; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, posebnega predstavnika EU za Afriški rog in posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj z Etiopijo nujno obravnavajo področje človekovih pravic, tako da bo lahko ta izkoristila priložnost, ki jo ponuja politični prehod, ki poteka, ter izpeljala dejansko demokratičen prehod, v središču katerega bodo človekove pravice in temeljne svoboščine, svoboda medije ter popolno priznavanje svobode izražanja; poziva EU in mednarodno skupnost, naj ostaneta previdni in aktivni pri odzivih na politični prehod, ki poteka v Etiopiji, spodbujata krepitev demokratičnih institucij ter vežeta politično, vojaško in razvojno pomoč na konkretne demokratične reforme, ki morajo vključevati izpustitev vseh zapornikov vesti, kot so Eskinder Nega ter drugi novinarji, zagovorniki človekovih pravic, razvojni aktivisti in člani opozicije, sprejem posebnih poročevalcev ZN za človekove pravice z neomejenim dostopom do vseh regij in objektov za pridržanje, razveljavitev ali spremembo zakona o razglasitvi dobrodelnih ustanov in družb in zakona o razglasitvi boja proti terorizmu ter vrnitev opozicijskih politikov v izgnanstvu; poziva EU, naj poišče inovativne in varne načine za finančno in politično podpiranje v težkih razmerah živeče civilne družbe v Etiopiji ter vzpostavi tesen dialog z opozicijo, tako v Etiopiji kot v izgnanstvu;

67. ugotavlja, da v Etiopiji trenutno ni niti neodvisne sodne oblasti niti neodvisnih sredstev obveščanja zaradi namerne strategije, oblikovane za omejevanje in oviranje sodnikov, obvladovanje medijev, zastraševanje opozicije in utišanje organizacij za varstvo človekovih pravic;

68. opozarja, da so številnim novinarjem sodili na podlagi protiterorističnega zakona iz leta 2009; obsoja nedavno akcijo sodnega pregona, v okviru katere je zvezno vrhovno sodišče avtorja spletnega dnevnika Eliasa Kifla v njegovi odsotnosti obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, glavnega urednika lokalnega dnevnega časopisa Wubisheta Taya in kolumnista Reeyota Alemna pa vsakega na štirinajst let zapora; vendar pozdravlja dejstvo, da sta bila švedska novinarja Martin Schibbye in Johan Persson po smrti premierja Melesa Zenawija pred kratkim pomiloščena; poziva nove voditelje države, naj enaka merila uporabijo za vse, ki so bili obsojeni arbitrarno;

69. poudarja velik potencial projekta jezu Grand Renaissance na Modrem Nilu v etiopski regiji Benišangul-Gumuz za proizvodnjo čiste energije in gospodarski razvoj celotne regije; podpira mednarodno skupino strokovnjakov, ki so jo ustanovili Etiopija, Sudan in Egipt, pri tem projektu in zahteva boljše razumevanje skupne rabe vodnih virov iz Nila ter energije, ki jo proizvaja hidroelektrarna, priključena na jez;

70. poziva etiopsko vlado, naj uradno potrdi sklep o razmejitvi med Eritrejo in Etiopijo, ki ga je sprejela komisija za mejo, kot dokončnega in obvezujočega v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov 1907 (2009) in 2023 (2011) ter z ustreznimi resolucijami Afriške unije in Medvladnega organa za razvoj (IGAD); zato poziva eritrejsko vlado, naj pristane na sodelovanje v dialogu z Etiopijo, kar bi pripeljalo do odpoklica vojske z meja, do fizične razmejitve v skladu s sklepi komisije za mejo, ob upoštevanju pomena ohranjanja povezanosti skupnosti, ter do normalizacije odnosov z Etiopijo, vključno s ponovnim odprtjem meje; poziva mednarodno skupnost, naj sodeluje z Eritrejo ter zagovarja interese in potrebe eritrejskega ljudstva, pri čemer naj režim in vojsko prisili, da dovolijo dostop mednarodnih organizacij, pripravijo dolgo obljubljene volitve in odprejo politični prostor v državi; poudarja, da mora biti vsaka pomoč EU, ki ni namenjena uresničevanju humanitarnih ciljev, strogo pogojena z zavezo eritrejskih oblasti, da bodo spodbujale prehod k demokraciji, izboljšanje stanja človekovih pravic v državi s preglednimi in oprijemljivimi merili ter izpolnjevanje osnovnih potreb eritrejskega ljudstva; poziva Eritrejo, naj preneha zagotavljati vsakršno pomoč oboroženim skupinam, ki ogrožajo mir in spravo v Somaliji ter regionalno stabilnost na splošno; poziva k svobodi govora, tiska in veroizpovedi ter k uvedbi svobodnih in poštenih volitev in demokracije v državi; poziva k takojšnji izpustitvi političnih zapornikov, vključno z zaprtim novinarjem Dawitom Isaacom, ki je brez sojenja v zaporu že več kot 4000 dni;

°

°    °

71. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in državam članicam, posebni predstavnici EU za Sudan, posebnemu predstavniku EU za Afriški rog, državam članicam EU, turški vladi, kongresu Združenih držav Amerike, zunanjemu ministrstvu Združenih držav Amerike, Komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, vladam in parlamentom Medvladnega organa za razvoj (IGAD) in oblastem Somalilanda.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0203.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0026.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2011)0027.

(4)

UL C 349 E, 22.12.2010, str. 51.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0000.


MNENJE Odbora za razvoj (6.11.2012)

za Odbor za zunanje zadeve

o strategiji EU za Afriški rog

(2012/2026(INI))

Pripravljavka mnenja: Michèle Striffler

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja novembra 2011 sprejeti strateški okvir za Afriški rog, ki bo predvidoma prispeval k večji usklajenosti zunanjega delovanja Evropske unije v tej strateški regiji, saj je bil dosedanji pristop zelo neorganiziran in je temeljil na zelo različnih instrumentih; v zvezi s tem pozdravlja tudi imenovanje posebnega predstavnika EU za Afriški rog (Alexa Rondosa) januarja 2012 in delo, ki ga je ta že opravil; se zaveda, da manj kot leto dni po oblikovanju te strategije in prevzemu nalog posebnega predstavnika EU še ni mogoče opaziti ali oceniti morebitnih izboljšav pri skladnosti v pristopu Unije v regiji;

2.  tako z vidika regionalne razvojne pomoči kot tudi z vidika humanitarne pomoči pozdravlja novi načrt za Afriški rog, ki ga je leta 2012 predlagala Evropska komisija, tj. tako imenovani načrt SHARE (Supporting Horn of Africa Resilience), ki naj bi predstavljal instrument za povezovanje kratkoročne humanitarne pomoči in dolgoročnega razvoja, s čimer naj bi prekinili začarani krog kriz v regiji; v celoti podpira Evropsko komisijo pri krepitvi povezave med nujno pomočjo, obnovo in razvojem (LRRD:Link between Relief, Rehabilitation and Development); poziva EU, naj si v okviru tega programa prizadeva za zagotovitev različnih možnosti preživljanja in boljšega dostopa do trgov in informacij, da bi povečali dohodek gospodinjstev pastirjev, tudi tistih, ki se ukvarjajo še s poljedelstvom, ter obrečnega, obalnega, mestnega in primestnega prebivalstva, naj izboljša dostop do osnovnih socialnih storitev ter skuša ponuditi zanesljive in predvidljive ravni podpore za prebivalstvo, ki je ogroženo celo leto ali v določenih sezonah;

3.  meni, da krepitev regionalne varnosti in boj proti terorizmu in piratstvu, kljub temu, da sta nujna, ne smeta zasenčiti nujne potrebe po pomoči, v prvi vrsti namenjeni za izkoreninjenje revščine v regiji, še posebej, ker mora EU v skladu s svojo ustanovno pogodbo pri izvajanju politik, ki lahko vplivajo na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja, med katerimi sta na prvem mestu zmanjšanje in izkoreninjenje revščine (člen 208(1) PDEU); poudarja, da so vse države Afriškega roga države v razvoju in da so, z izjemo obeh Sudanov, ki nista podpisnika Sporazuma iz Cotonouja, v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) (2008–2013) kot take dobile 2 milijardi evrov razvojne pomoči (od tega 644 milijonov samo za Etiopijo) za nacionalne in regionalne okvirne programe; navaja, da so vzhodnoafriška in južnoafriška regija ter regija Indijskega oceana v istem obdobju v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) prejele 619 milijonov evrov (deloma za Medvladno oblast za razvoj IGAD (Inter-Governmental Authority on Development) za izkoreninjenje revščine v državah te regije in kot pomoč pri njihovem uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; opozarja tudi, da mirovna pomoč za Afriko, podinstrument Evropskega razvojnega sklada (ERS), finančno podpira misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM);

4.  meni, da bi EU (države članice in Evropska komisija), ki je v svetovnem merilu glavni vir razvojne in humanitarne pomoči v regiji, lahko zahvaljujoč med drugim centralizaciji diplomatskih prizadevanj v okviru Evropske službe za zunanje delovanje in posebnega predstavnika EU, uspehu operacije Atalanta ter prisotnosti diplomatskih in vojaških sil nekaterih držav članic v regiji storila več za izkoreninjenje razširjene revščine v regiji ter obstoječih območij nereda in brezpravja;

5.  meni, da bi bilo zagon, ki ga predstavlja izvolitev novega somalskega predsednika Hasana Šejka Mohamuda 10. septembra 2012, dobro izkoristiti za vzpostavitev normalnih diplomatskih in gospodarskih odnosov med Adis Abebo in Asmaro in za rešitev somalske krize, kar bi bilo ugodno za razvoj celotne regije, pri čemer bodo v pomoč strateški okvir za Afriški rog ter podpora posebnega predstavnika EU v regiji, pa tudi podpora Evropske službe za zunanje delovanje, nacionalnih diplomatskih služb in Afriške unije; ugotavlja, da je tudi območje Velikih jezer, ki meji na zahodni rob Afriškega roga, eno najbolj nestabilnih območij z državami z zelo nizko stopnjo razvitosti, ki so žrtve oboroženega nasilja (npr. Demokratična republika Kongo) ali celo v vojni z eno ali več sosednjimi državami (npr. napetosti med Demokratično republiko Kongo in Ruando, ki je v širšem smislu del Afriškega roga); poudarja, da pri izvajanju evropske strategije za Afriški rog ne smemo spregledati njenega morebitnega vpliva na prav tako nujen razvoj sosednjih regij (predvsem območja Velikih jezer, srednje Afrike in južne Afrike).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra, Véronique De Keyser, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Mikael Gustafsson, Eva Joly, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Norbert Neuser, Bill Newton Dunn, Maurice Ponga, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ivo Vajgl, Iva Zanicchi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philippe Boulland, Edvard Kožušník, Bart Staes

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Jarosław Leszek Wałęsa


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Elmar Brok, Jerzy Buzek, Mário David, Marietta Gianaku (Marietta Giannakou), Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Liisa Jaakonsaari, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Ulrike Lunacek, Mario Mauro, Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, Alexander Mirsky, Norica Nicolai, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Fiorello Provera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Laurence J.A.J. Stassen, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Sir Graham Watson

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Anne Delvaux, Christian Ehler, Knut Fleckenstein, Elisabeth Jeggle, Agnès Le Brun, Potito Salatto, Ivo Vajgl, Luis Yáñez-Barnuevo García, Janusz Władysław Zemke

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

João Ferreira, Ashley Fox, Jolanta Emilia Hibner, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Peter Šťastný

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov