Postopek : 2011/0394(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0420/2012

Predložena besedila :

A7-0420/2012

Razprave :

PV 20/11/2013 - 13
CRE 20/11/2013 - 13

Glasovanja :

PV 21/11/2013 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0503

POROČILO     ***I
PDF 1384kWORD 1344k
13.12.2012
PE 489.639v05-00 A7-0420/2012

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

(COM(2011)0834 – C7‑0463/2011 – 2011/0394(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Jürgen Creutzmann

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

(COM(2011)0834 – C7‑0463/2011 – 2011/0394(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0834),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in členov 173 in 195 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0463/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem navaja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. julija 2012(1),

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0420/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da so finančna sredstva iz zakonodajnega predloga zgolj okvirne navedbe za zakonodajni organ in jih ni mogoče dokončno določiti, dokler ne bo dosežen dogovor o uredbi o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

3.  ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek;

4.  ponovno potrjuje svoje stališče iz resolucije z dne 8. junija 2011, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti večjo podporo za vse programe in instrumente, ki pospešujejo MSP, zlasti za ta program in za Akt za mala podjetja;

5.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(1) Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije. Mala in srednja podjetja (MSP) bi morala imeti ključno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Vlogo MSP odraža dejstvo, da so omenjena v šestih od sedmih vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Da bi podjetja igrala osrednjo vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti v Evropi, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Sporočilo opredeljuje strategijo, katere namen je spodbuditi rast in zaposlovanje z ohranjanjem in podpiranjem močne, raznolike in konkurenčne industrijske osnove v Evropi zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev za podjetja, kakor tudi z okrepitvijo več vidikov enotnega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

(2) Da bi podjetja igrala osrednjo vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti v Evropi, ki je najpomembnejša prednostna naloga, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Sporočilo opredeljuje strategijo, katere namen je spodbuditi rast in zaposlovanje z ohranjanjem in podpiranjem močne, raznolike in konkurenčne industrijske osnove v Evropi zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev za podjetja, kakor tudi z okrepitvijo več vidikov enotnega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Vrzeli, razdrobljenost in nepotrebna birokracija na enotnem trgu preprečujejo državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti MSP, da bi v celoti izkoristili prednosti tega trga. Številna MSP se na primer pri poskusih čezmejnega trgovanja redno srečujejo s težavami. Zaradi tega so nujno potrebna usklajena prizadevanja Komisije, Evropskega parlamenta in držav članic pri obravnavanju pomanjkljivosti glede izvajanja, zakonodaje in obveščanja. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale Komisija in države članice sodelovati tudi, da bi zmanjšale pretirano upravno, finančno in regulativno obremenitev MSP.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu „program“).

(6) Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, podpirali obstoječa MSP ter spodbujali kulturo podjetništva in ustanavljanje in rast MSP, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu „program“). Program bi moral biti predvsem zlahka dostopen za vsa MSP, še posebej za majhna podjetja in mikropodjetja, ne da bi pri tem prišlo do prekrivanja programov na ravni držav članic.

Obrazložitev

Program COSME bi moral dati prednost podpori obstoječim MSP.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Izdatke Unije in sredstva držav članic za spodbujanje konkurenčnosti podjetij in MSP bi bilo treba bolje usklajevati, da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost, pa tudi da bi se dosegle boljše proračunske sinergije. Finančna sredstva, namenjena Programu za konkurenčnost podjetij in MSP (program COSME), realno ne bi smela biti manjša od sredstev, ki so dodeljena Okvirnemu programu za konkurenčnost in inovacije (program CIP).

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) Da bi lahko izpolnili cilje in podprli izvajanje Akta za mala podjetja, bi bilo treba najmanj 0,5 % skupnega proračuna večletnega finančnega okvira 2014–2020 dodeliti za izvajanje tega programa.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Namen politike konkurenčnosti v Uniji je vzpostaviti institucionalne in politične ureditve, ki ustvarjajo razmere, v katerih lahko podjetja dosegajo trajnostno rast. Izboljšana produktivnost je glavni vir trajnostne rasti prihodka, kar prispeva k izboljšanju življenjskega standarda. Konkurenčnost je tudi odvisna od zmožnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je evropski enotni trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novoustanovljenih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključno gonilo gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

(8) Namen politike konkurenčnosti v Uniji je vzpostaviti institucionalne in politične ureditve, ki ustvarjajo razmere, v katerih se podjetja lahko ustanavljajo in dosegajo trajnostno rast. Doseganje konkurenčnosti in trajnosti vključuje zmožnost doseganja in ohranjanja ekonomske konkurenčnosti podjetij v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Izboljšana produktivnost, zlasti virov in energije, je glavni vir trajnostne rasti, kar prispeva k izboljšanju življenjskega standarda. Konkurenčnost je tudi odvisna od zmožnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je evropski enotni trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novoustanovljenih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključno gonilo gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

Obrazložitev

Sprememba predloga spremembe 3 (osnutek poročila). Zamenjava „industrije“ s „podjetji“, ker ta izraz vključuje podjetja v vseh gospodarskih sektorjih.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) V sporočilu „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ je Komisija ocenila, da bi politike, ki spodbujajo prehod na zeleno gospodarstvo, kot sta učinkovita raba virov in energetska učinkovitost, ter politike prilagajanja na podnebne spremembe do leta 2020 lahko ustvarile več kot pet milijonov delovnih mest in to predvsem v sektorju MSP. Iz njene raziskave izhaja, da je ustvarjanje delovnih mest v ekoloških panogah v primerjavi s številnimi drugimi sektorji ves čas trajanja recesije pozitivno in naj bi po napovedih ostalo trdno tudi v prihodnjih letih. Pobude na ravni EU, ki omogočajo izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti, zlasti za MSP, bi morale biti vključene v ta program.

 

_______________

 

1  COM(2012)0173 final

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Konkurenčnost je v zadnjih letih v središču pozornosti pri oblikovanju politik v Uniji, in sicer zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, ki omejujejo konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP.

(9) Konkurenčnost je v zadnjih letih v središču pozornosti pri oblikovanju politik v Uniji, in sicer zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, ki spodkopavajo konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP, ki se pri ustanavljanju še vedno srečujejo s čezmernimi upravnimi bremeni.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Program bi torej moral obravnavati tržne ovire, ki so prizadele konkurenčnost gospodarstva Unije na svetovni ravni predvsem zaradi težav, ki zmanjšujejo zmogljivost podjetij, da bi bila konkurenčna podobnim podjetjem v drugih delih sveta.

(10) Program bi torej moral obravnavati tržne ovire, ki so prizadele konkurenčnost gospodarstva Unije na svetovni ravni predvsem zaradi težav, ki zmanjšujejo zmogljivost podjetij, da bi bila konkurenčna podobnim podjetjem v drugih delih sveta, dati prednost izvajanju prednostnih nalog iz strategije Evropa 2020, kot so inovacije, zeleno gospodarstvo in zaposlovanje mladih, uporabiti načela „Akta za mala podjetja“, zagotoviti usklajenost z drugimi evropskimi programi, upoštevati potrebe MSP in zmanjšati njihova upravna bremena. Te ovire vključujejo tiste, povezane s pomanjkanjem vzajemnosti med EU in njenimi tekmicami glede pogojev dostopa do njihovih trgov.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Sredstva iz glob, ki jih Komisija naloži podjetjem, ki ne upoštevajo zakonodaje EU o konkurenci, bi se morala programu pripisati kot dodatek k zagotovljenim finančnim sredstvom.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, in socialnim podjetjem. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim in zahtevam mladih podjetnikov, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam, kot so priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane in omogočati drugo možnost za podjetnike.

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij. Pri izvajanju te uredbe bi se morala Komisija posvetovati z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, samozaposlenim, svobodnim poklicem in socialnim podjetjem v vseh sektorjih dejavnosti. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim in zahtevam mladih podjetnikov, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam, kot so priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane in omogočati drugo možnost za podjetnike.

Obrazložitev

Omejena sredstva v okviru programa bi morali nameniti predvsem najustreznejšim kategorijam podjetnikov. Politika druge možnosti je omenjena spodaj v uvodni izjavi 16 (kot je bila spremenjena).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Ob upoštevanju štirih prednostnih nalog pregleda Akta za mala podjetja bi morali posebni cilji programa vključevati izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, spodbujanje podjetništva ter izboljšanje dostopa do finančnih sredstev in trgov v Uniji in po svetu. Ukrepi v okviru posebnih ciljev programa bi morali prispevati k izvajanju Akta za mala podjetja.

Obrazložitev

Omejena sredstva v okviru programa bi morali nameniti predvsem najustreznejšim kategorijam podjetnikov.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b) Povezovanje MSP je pomemben instrument za krepitev njihove zmogljivosti za inovacije in delovanje na tujih trgih. Oblike povezovanja med podjetji, kot so grozdi, mreže podjetij in izvozni konzorciji, bi bilo treba primerno podpreti z ustreznimi politikami in instrumenti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11c) Žensko podjetništvo ter mala in srednja podjetja, ki jih vodijo ženske, so ključni vir povečanja stopnje zaposlitve pri ženskah in tako v širši meri unovčujejo žensko izobrazbo. Žensko podjetništvo prav tako zagotavlja poslovno dinamičnost in inovativnost, katerih potencial v Uniji še zdaleč ni izkoriščen, večje število podjetnic pa neposredno prispeva k celotnemu gospodarstvu in nanj pozitivno vpliva. Ženske so še posebno motivirane za samozaposlovanje, saj jim je z vodenjem lastnega podjetja omogočeno, da si same oblikujejo delovni čas in tako laže usklajujejo delo in družino. V nestabilni gospodarski klimi se ukrepi za podporo podjetnicam zlahka zanemarjajo.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij ter na rast podjetij. Dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju vseevropskega finančnega trga za MSP. Ukrepi Unije bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU.

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij ter na rast in stopnjo preživetja podjetij, pa tudi na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja v okviru prenosa poslovanja/dedovanja. Finančni instrumenti EU, vzpostavljeni v letih 2007–2013, zlasti jamstvena shema za MSP, imajo dokazano dodano vrednost in so vsaj 120 000 malim in srednjim podjetjem dali pozitiven prispevek, saj so od začetka finančne krize leta 2008 prispevali k ohranitvi 851 000 delovnih mest. Povečana dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju poenostavljenega in bolj preglednega vseevropskega finančnega trga za MSP ter v odpravljanju tržnih ovir, ki jih ne morejo odpraviti države članice. Ukrepi Unije bi morali biti skladni in dosledni ter bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic, države članice pa bi morale narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi povečale prepoznavnost in dostopnost takšnih instrumentov na njihovem ozemlju. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU. Program bi moral spodbujati dostop MSP do finančnih sredstev v fazah njihovega ustanavljanja, rasti in prenosa. Poleg tega bo povečanje dostopa malih in mikro podjetij do cenovno dostopnih bančnih storitev v več jurisdikcijah in valutah bistveno za doseganje rasti izvoza.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Poleg tega so raziskave pokazale, da za dostop MSP do obstoječih sredstev ter njihovo inovativnost, konkurenčnost in rast ni pomemben le dostop do denarnih sredstev, temveč tudi dostop do spretnosti in znanja, vključno z upravnimi izkušnjami in znanjem. Izvajanje finančnih instrumentov bi zato moral spremljati razvoj ustreznega mentorstva, programov inštruiranja in zagotavljanja na znanju temelječih poslovnih storitev.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b) Finančni posredniki v jamstveni shemi zagotavljajo mikroposojila (manjša od 25 000 EUR). V programu ni posebne postavke za mikroposojila, saj bi se prekrivala s programom za socialne spremembe in inovacije, ki ga je Komisija predlagala 6. oktobra 2011 in ki izrecno zajema tovrstna posojila.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12c) Sprožiti bi bilo treba tudi pobudo, da se oceni, kakšne koristi bi lahko inovativne pobude za financiranje, kot je skupinsko financiranje („crowdfunding“), prinesle novim podjetnikom in MSP, če in kako bi jih bilo treba spodbujati na ravni EU ter ali obstaja potreba po pravnem okviru za take prakse.

Obrazložitev

Skupinsko financiranje omogoča, da večja skupina manjših vlagateljev vlaga v projekte in mala podjetja, običajno prek spletnih portalov. V Združenih državah je bil sprejet zakon o začetni pomoči za novoustanovljena podjetja („Jumpstart Our Business Startups Act“ ali „JOBS Act“), katerega namen je bil spodbuditi financiranje malih podjetij in zagotoviti pravni okvir za skupinsko financiranje, pri čemer naj bi se doseglo ravnotežje med zaščito vlagateljev in spodbujanjem gospodarske rasti.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Mreža Enterprise Europe Network je dokazala svojo dodano vrednost za evropske MSP kot enotna kontaktna točka za podporo pri poslovanju, ki podjetjem pomaga, da izboljšajo svojo konkurenčnost in raziščejo poslovne priložnosti na enotnem trgu in zunaj njega. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža predvsem pomaga MSP, da poiščejo partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije ter da pridobijo nasvete o virih financiranja, intelektualni lastnini in ekoloških inovacijah ter trajnostni proizvodnji. Pridobila je tudi povratne informacije o zakonodaji in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še zlasti pomembni pri premagovanju asimetrije informacij in zniževanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi.

(13) Mreža Enterprise Europe Network („mreža“) je dokazala svojo dodano vrednost za evropske MSP kot enotna kontaktna točka za storitve podpore pri poslovanju, ki podjetjem pomaga, da izboljšajo svojo konkurenčnost in raziščejo poslovne priložnosti na enotnem trgu in v tretjih državah. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža predvsem pomaga MSP, da poiščejo partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije na enotnem trgu in tudi v tujih državah ter da pridobijo nasvete o virih financiranja, intelektualni lastnini in ekoloških inovacijah ter trajnostni proizvodnji. Pridobila je tudi povratne informacije o zakonodaji in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še zlasti pomembni pri premagovanju asimetrije informacij in zniževanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi. Vendar je treba dodatno izboljšati učinkovitost mreže, zlasti glede tega, kako MSP sprejemajo predlagane storitve, in sicer predvsem s tesnejšim sodelovanjem med mrežo in nacionalnimi kontaktnimi točkami programa Obzorje 2020, dodatnim vključevanjem storitev za internacionalizacijo in inovativnost, krepitvijo sodelovanja mreže z drugimi zainteresiranimi stranmi in že obstoječimi podpornimi strukturami, krepitvijo posvetovanja z gostiteljskimi organizacijami, zmanjševanjem birokracije, izboljšanjem računalniške podpore, izboljšanjem profila mreže in izboljšanjem njene geografske pokritosti. Da bi mreža delovala še učinkoviteje, bi morala Komisija pripraviti seznam različnih struktur upravljanja v EU ter omogočiti sodelovanje med mrežo in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, kot so organizacije, ki zastopajo MSP in agencije za inovacije. V programu bi bilo treba določiti naloge mreže, vključno z informacijskimi storitvami in storitvami za zagotovitev povratnih informacij, gospodarsko sodelovanje in internacionalizacijo na enotnem trgu in v tretjih državah, storitvami za inovativnost ter storitvami, ki spodbujajo udeležbo MSP v programu Obzorje 2020, ob upoštevanju uspešnih izkušenj s sedmim okvirnim programom.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Omejena internacionalizacija MSP tako znotraj kot zunaj Evrope vpliva na konkurenčnost. Po nekaterih ocenah se z izvozom trenutno ukvarja ali se je v obdobju zadnjih treh let ukvarjalo 25 % MSP v Uniji, od tega pa jih samo 13 % redno izvaža zunaj Unije, samo 2 % pa opravlja naložbe zunaj svoje matične države. V skladu z Aktom za mala podjetja, ki je Unijo in države članice pozval, da podprejo in spodbudijo MSP, da izkoristijo rast trgov zunaj Unije, EU podpira mrežo evropskih poslovnih združenj na več kot 20 trgih v tujini. Nudi pomoč Centru za industrijsko sodelovanje EU-Japonska, poslovnim organom v Hong Kongu, Maleziji in Singapurju, kakor tudi Evropskemu poslovnemu in tehnološkemu centru v Indiji, centrom MSP EU na Kitajskem in Tajskem ter službi za pomoč uporabnikom, namenjeni svetovanju MSP glede varstva in zaščite njihovih pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. Evropska dodana vrednost se ustvarja z združevanjem nacionalnih prizadevanj na tem področju, izogibanjem podvajanju, spodbujanjem sodelovanja in nudenjem storitev, ki ne bi dosegle kritične mase, če bi se izvajale na nacionalni ravni.

(14) Omejena internacionalizacija MSP tako znotraj kot zunaj Evrope vpliva na konkurenčnost. Po nekaterih ocenah se z izvozom trenutno ukvarja ali se je v obdobju zadnjih treh let ukvarjalo 25 % MSP v Uniji, od tega pa jih samo 13 % redno izvaža zunaj Unije, samo 2 % pa opravlja naložbe zunaj svoje matične države. Poleg tega raziskava Eurobarometra iz leta 2012 kaže na neizkoriščen potencial za rast evropskih MSP na zelenih trgih znotraj in zunaj Unije v smislu internacionalizacije in dostopa do javnih naročil. V skladu z Aktom za mala podjetja, ki je Unijo in države članice pozval, da podprejo in spodbudijo MSP, da izkoristijo rast trgov zunaj Unije, EU podpira mrežo evropskih poslovnih združenj na več kot 20 trgih v tujini. Nudi pomoč Centru za industrijsko sodelovanje EU-Japonska, poslovnim organom v Hong Kongu, Maleziji in Singapurju, kakor tudi Evropskemu poslovnemu in tehnološkemu centru v Indiji, centrom MSP EU na Kitajskem in Tajskem ter službi za pomoč uporabnikom, namenjeni svetovanju MSP glede varstva in zaščite njihovih pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. Evropska dodana vrednost se ustvarja z združevanjem nacionalnih prizadevanj na tem področju, izogibanjem podvajanju, spodbujanjem sodelovanja in nudenjem storitev, ki ne bi dosegle kritične mase, če bi se izvajale na nacionalni ravni. Take storitve bi morale vključevati obveščanje o pravicah intelektualne lastnine, standardih ter pravilih in priložnostih na področju javnega naročanja.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Da bi se izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti pa MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje. Posebno pozornost je treba nameniti interesom MSP in sektorjem, v katerih so ta podjetja najbolj dejavna. Pobude na ravni Unije so potrebne za ustvarjanje enakega konkurenčnega položaja za MSP in izmenjavo informacij in znanja na evropski ravni.

(15) Da bi se izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti pa MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje v skladu z načeli Akta za mala podjetja, zlasti z načelom, da je treba najprej pomisliti na male . Pobude na ravni Unije so potrebne za ustvarjanje enakega konkurenčnega položaja za MSP in izmenjavo informacij in znanja na evropski ravni. Komisija bi se morala posvetovati z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, tudi z organizacijami, ki zastopajo interese MSP.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Program bi moral podpirati tudi oblikovanje politik o MSP in sodelovanje med oblikovalci politike in predstavniškimi organizacijami MSP. Pri teh dejavnostih bi se morali osredotočati na omogočanje dostopa MSP do programov in zmanjševanje skupnih upravnih bremen zanje, tudi če so izhajajo iz predpisov. To vprašanje bi bilo treba obravnavati kot proces, ki vključuje široko posvetovanje z MSP in ustreznimi strokovnimi skupinami, z namenom spodbujanja poenostavitve in boljše ureditve ter zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu ter skladnost z drugimi cilji javne politike. Čim bolj je treba izkoristiti obstoječe strukture, kot je mreža predstavnikov MSP. Program COSME bi moral prispevati k tem ciljem in prizadevanjem Unije, da se vzpostavi redni prikazovalnik zmanjšanja upravnega bremena. Prikazovalnik bi moral meriti učinek ustreznih predpisov EU na okvirne pogoje za podjetja, zlasti MSP. Ukrep bi moral prispevati k širši strategiji Komisije za zmanjšanje upravnega bremena na izmerljiv način, na podlagi določitve ustreznih kazalnikov in metodologij.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15b) Ugodno poslovno okolje za podjetja Unije bi morali ustvariti z ukrepi za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik in ukrepov, katerih namen je spodbujati sodelovanje pri oblikovanju politik in izmenjavo dobrih praks. Taki ukrepi bi lahko vključevali študije, ocene učinka, presoje in konference.

(Gl. člen 6(2 a,b))

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15c) Za nadaljnje izboljšanje konkurenčnosti evropskih podjetij mora biti evropski trg javnih naročil enostavno dostopen za MSP. Da bi dosegli znižanje stroškov in povečali sodelovanje MSP, bi bilo treba spodbuditi uporabo e-javnih naročil v skladu s sporočilom Komisije „Strategija za e-javna naročila“1 in direktivo o javnih naročilih2.

 

_______________

 

1 COM(2012)0179

 

2 COM(2011)0896

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15d) S pravilnim izvajanjem, uveljavljanjem in spremljanjem alternativnega reševanja potrošniških sporov bi Komisija in države članice pospešile reševanje sporov, jih pocenile in poenostavile birokracijo tako za potrošnike kot za trgovce ter s tem spodbujale MSP, da bi intenzivneje sodelovala na enotnem trgu in povečala svojo konkurenčnost.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15e) Ker je elektronska identifikacija ključen element evropskega gospodarstva, bi bilo treba spodbujati vzajemno priznavanje in interoperabilnost e-identifikacije, e-avtentifikacije, elektronskega podpisa in infrastrukture javnih ključev (IJK), da se zagotovi učinkovita uporaba teh virov.

Obrazložitev

Ti ukrepi e-uprave so zlasti koristni za MSP, ki se srečujejo z resnimi obremenitvami na področju čezmejne trgovine.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15f) Program lahko tudi podpira pobude za hitrejši razvoj konkurenčnih in trajnostnih sektorjev na podlagi najkonkurenčnejših poslovnih modelov, izboljšanih proizvodov in procesov, organizacijskih struktur ali spremenjenih vrednostnih verig. Medtem ko bi se moral program osredotočati na medsektorske pobude, lahko podpira tudi pobude v specifičnih sektorjih, v katerih so MSP najbolj dejavna in bistveno prispevajo k BDP Unije, npr. na področju turizma, kjer je mogoče dokazati dodano vrednost na ravni Unije.

(Glej predlog spremembe k členu 6(3).)

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15g) V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Izkoriščanje prednosti elektronskega izdajanja računov v Evropi“1 je elektronsko izdajanje računov pomembno orodje, ki ga lahko evropska podjetja uporabijo za zniževanje stroškov izdajanja računov in povečanje učinkovitosti. Elektronsko izdajanje računov ima tudi druge koristi, kot so večja učinkovitost, krajši čas plačila, manj napak, lažje pobiranje DDV in nižji stroški.

 

_______________

 

1 COM(2010)0712

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk). Predstavitven in katalitičen učinek, na primer evropske nagrade in konference, kakor tudi ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks, zagotavljajo visoko evropsko dodano vrednost.

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk). V skladu z Aktom za mala podjetja mora poslovno okolje, ki je naklonjeno podjetništvu, zagotavljati dobre okvirne pogoje za vse situacije, s katerimi se soočajo podjetniki, vključno z ustanavljanjem, rastjo, prenosom in stečajem (druga možnost). Ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks, zagotavljajo visoko evropsko dodano vrednost.

(Glej predloge spremembe k členu 7)

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) MSP pogosto ne morejo dostopati do trgov javnih naročil zaradi pretirane upravne obremenitve na javnih razpisih. Komisija in države članice bi morale te zahteve poenostaviti, da bi spodbudile konkurenčnost in za ta podjetja ustvarile enake konkurenčne pogoje.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Svetovna konkurenca, demografske spremembe, omejitev sredstev in porajajoča se družbena gibanja ustvarjajo izzive in priložnosti za nekatere poslovne sektorje. Na primer, na oblikovanju temelječi sektorji, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi in za katere je značilen visok delež MSP, se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po personaliziranih inkluzivnih proizvodih. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so na ravni Unije potrebna skupna prizadevanja.

(17) Svetovna konkurenca, demografske spremembe, omejitev sredstev in porajajoča se družbena gibanja ustvarjajo izzive in priložnosti za številne poslovne sektorje, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi in za katere je značilen visok delež MSP. Na primer, na oblikovanju temelječi sektorji se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po personaliziranih inkluzivnih proizvodih. Na oblikovanju temelječe potrošniško blago je pomembna gospodarska panoga v Uniji, njena podjetja pa bistveno prispevajo k rasti in delovnim mestom. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so na ravni Unije potrebna skupna prizadevanja za ustvarjanje dodatne rasti.

Obrazložitev

Na oblikovanju temelječe potrošniško blago je pomembna gospodarska panoga v Uniji, njena podjetja pa bistveno prispevajo k rasti in delovnim mestom. Zato bi moral program podpreti podjetja v tem sektorju, za katerega je značilen visok delež MSP.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Program bi moral podpirati tudi posebne dejavnosti za izvajanje pobud Akta za mala podjetja, katerih namen je ozaveščati MSP o okoljskih in energetskih vprašanjih in jim pomagati pri izvajanju zakonodaje, ocenjevanju njihove okoljske in energetske uspešnosti ter nadgrajevanju znanja in spretnosti ter kvalifikacij.

Obrazložitev

načelo iz Akta za mala podjetja: „Omogočiti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti“.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Dodana vrednost za pobudo na področju turizma na ravni Unije je jasna, zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju čeznacionalnih predstavitvenih strategij in pri izmenjavi najboljših praks.

(18) Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Program bi moral podpirati pobude z jasno evropsko dodano vrednostjo na področju turizma – ki prispeva 10 % BDP Unije in 12% vseh delovnih mest – zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju skupnega pristopa k zagotavljanju storitev kakovosti in pri izmenjavah najboljših praks.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Komisija bi morala poleg ukrepov, ki so vključeni v delovni program, redno sprejemati podporne ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti podjetij Unije. Poleg analize in oblikovanja politik bi morali taki ukrepi vključevati zlasti ocene učinka ukrepov Unije, ki so posebej pomembni za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. Ocene učinka bi morale obravnavati učinek predloga politike na konkurenčnost podjetij ob upoštevanju vplivov predloga na stroške poslovanja, zmogljivost zadevnih sektorjev za inoviranje in njihovo mednarodno konkurenčnost („preverjanje konkurenčnosti“). Poleg tega bi moral biti v ocene učinka vključen tudi poseben razdelek o MSP, ki bi vključeval predhodno oceno podjetij, ki bodo verjetno občutila vpliv, oceno vpliva na MSP (analiza stroškov in koristi) in ukrepe za ublažitev, če je to ustrezno („test MSP“). Test MSP bi moral biti posebej osredotočen na mikro podjetja.

(Glej predlog spremembe k členu 11(1c).)

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18b) Unija je prva svetovna turistična destinacija glede na mednarodne prihode, ta primat pa je treba okrepiti z obvladovanjem izzivov, ki jih prinašajo vse večja svetovna konkurenca in povpraševanje, ki se neprestano spreminja, ter potreba po zagotavljanju večje in dolgoročnejše trajnosti.

Obrazložitev

Glej zgoraj.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Program bi moral opredeliti ukrepe za cilje, skupni finančni okvir za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

(19) Program bi moral opredeliti ukrepe za cilje, skupni finančni okvir za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter pregledne določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije, še zlasti Obzorjem 2020, in strukturnimi skladi. Te sinergije lahko pri podpori inovacijskim in raziskovalnim dejavnostim MSP gradijo tudi na nacionalnih in regionalnih izkušnjah od spodaj navzgor programov Eureka in Eurostars.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Učinek programa je treba povečati z mobilizacijo, združevanjem in spodbujanjem javnih in zasebnih finančnih virov.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Odločitve o dodelitvi finančne podpore MSP bi morale temeljiti na preglednem postopku. Dodelitev take podpore in njeno plačilo bi morala biti pregledna, nebirokratska in v skladu s skupnimi pravili.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21b) Program bi moral olajšati dostop do tehničnih, znanstvenih, poslovnih in podpornih mrež in zagotavljati ustrezne smernice za usposabljanje, podporne programe in mentorske sheme za vse, ki želijo ustanoviti svoje malo ali srednje podjetje, zlasti pa za mlade in ženske, s ciljem razvoja podjetniških veščin, znanja, duha in samozavesti.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost in odgovornost inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, ki jih vključuje proračun Unije, ter demokratični nadzor nad njimi, zlasti v zvezi z njihovim pričakovanim in dejanskim prispevkom k doseganju ciljev Unije.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(24) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki. Sodelovanje v programu bi morali omogočiti tudi subjektom, ki so ustanovljeni v drugih tretjih držav, vendar načeloma ne bi smeli prejemati finančnih prispevkov Unije.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Program je treba spremljati in ocenjevati, da bi ga bilo mogoče prilagoditi.

(25) Program je treba spremljati in ocenjevati, da bi ga bilo mogoče prilagoditi. Pripraviti bi bilo treba letno poročilo o njegovem izvajanju, v katerem bi bili opisani doseženi napredek in načrtovane dejavnosti. Predstaviti bi ga bilo treba pristojnemu odboru Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a) Izvajanje programa je treba spremljati letno in s pomočjo ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Kazalniki, vključno z ustreznimi osnovnimi načrti, naj bi zagotovili minimalno osnovo za oceno obsega, v katerem so bili cilji programa doseženi.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 1a

 

Opredelitev pojma

 

Za namene te uredbe „MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij;

 

_______________

 

1 UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

1. Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam evropskih MSP:

(a) povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a) povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP,

(b) spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

(b) spodbujati kulturo podjetništva ter podpreti ustanavljanje in rast MSP.

2. Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

2. Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

(a) z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

(a) z odstotkom rasti industrijskega in storitvenih sektorjev Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

 

(aa) spremembami v upravnih bremenih za nova in obstoječa MSP;

(b) rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

(b) rastjo MSP v smislu dodane vrednosti, tudi v okolju prijaznih industrijah;

 

(ba) spremembami stopnje zaposlenosti MSP;

(c) spremembami v upravnem bremenu MSP;

(c) spremembami v deležu državljanov, ki bi se odločili za samozaposlitev.

(d) rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

 

(e) in ravnjo prometa MSP.

 

 

2a. Podrobnosti glede merjenja in ciljev učinkovitosti za kazalnike, ki so omenjeni v odstavku 2 tega člena, so navedene v Prilogi I.

3. Program podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in prispeva k doseganju cilja „pametne, trajnostne in vključujoče rasti“. Program predvsem prispeva k osrednjemu cilju v zvezi z zaposlovanjem.

3. Program podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in prispeva k doseganju cilja „pametne, trajnostne in vključujoče rasti“. Program predvsem prispeva k osrednjemu cilju v zvezi z zaposlovanjem.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Posebni cilji programa so:

1. Posebni cilji programa so:

(a) Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a) Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, vključno s sektorjem turizma;

 

(aa) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(b) Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

(b) Podpirati podjetništvo in podjetniško kulturo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

(c) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

 

(d) Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

(d) izboljšati dostop do trgov v Uniji, a tudi na svetovni ravni.

 

1a. Ukrepi v okviru posebnih ciljev prispevajo k izvajanju načel, da je treba najprej pomisliti na male, kot je določeno v sporočilu Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Akt za mala podjetja“ za Evropo.

2. Pri izvajanju programa se podpira potreba podjetij, da se prilagodijo nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki se bo prilagodilo podnebju in gospodarno izkoriščalo energijo in vire.

2. Pri izvajanju programa se podpira potreba podjetij, da se prilagodijo nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki se bo prilagodilo podnebju in gospodarno izkoriščalo energijo in vire.

3. Za merjenje vpliva programa pri doseganju posebnih ciljev iz odstavka 1 se uporabljajo kazalniki uspešnosti. Navedeni kazalniki so določeni v Prilogi I.

3. Za merjenje vpliva programa pri doseganju posebnih ciljev iz odstavka 1 se uporabljajo kazalniki uspešnosti. Navedeni kazalniki so določeni v Prilogi I.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančni okvir za izvajanje programa znaša 2,522 milijard EUR, od tega pa bo približno 1,4 milijarde EUR namenjenih finančnim instrumentom.

1. Finančni okvir za izvajanje programa znaša [2,522 milijard EUR], od tega pa bo najmanj 60 % namenjenih finančnim instrumentom. Komisija lahko z delegiranimi akti odloči, da bo v primeru velikih neravnovesij med povpraševanjem in ponudbo ali razpoložljivosti dodatnih sredstev iz drugih virov povečala delež, namenjen za finančne instrumente.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Finančni okvir, ki ga določa ta uredba, lahko krije tudi stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, ukrepi na področju obveščanja in sporočanja, vključno s sporočanjem znotraj družb o političnih prednostih Unije, če so povezani s splošnimi cilji programa, stroške v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

2. Finančni okvir, ki ga določa ta uredba, lahko krije tudi stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti s:

 

– študijami,

 

– sestanki strokovnjakov,

 

– ukrepi na področju obveščanja in sporočanja, vključno s sporočanjem znotraj družb o političnih prednostih Unije, če so povezani s splošnimi cilji programa,

 

stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij,

 

– drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa. Ti stroški ne presegajo 5 % vrednosti finančnega okvira.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) Čezmorske države in ozemlja iz Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridruževanju čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (sklep o čezmorskem pridruževanju)1;

 

_______________

 

1 UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če pogoji iz navedenega odstavka niso izpolnjeni ali če se navedene države odločijo, da ne bodo sodelovale v programu, lahko v ukrepih iz te uredbe sodelujejo subjekti, ki imajo sedež v državah iz odstavka 1 ali subjekti, ki imajo sedež v ostalih tretjih državah.

2. Kateri koli subjekt s sedežem v državi iz odstavka 1 lahko sodeluje v delih programa, v katerih sodeluje zadevna država pod pogoji, določenimi v ustreznih sporazumih iz odstavka 1.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Takšni subjekti niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije, razen kadar je to nujno za program, zlasti v zvezi s konkurenčnostjo in dostopom podjetij Unije na trg. Navedena izjema ne velja za subjekte, ki ustvarjajo dobiček.

črtano

(Glej člen 5 a (novo).)

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Sodelovanje subjektov iz nesodelujočih držav

 

1. Subjekti s sedežem v državi iz člena 5 lahko sodelujejo v delih programa, četudi zadevna država v teh delih ne sodeluje. V ukrepih iz tega programa lahko sodelujejo tudi subjekti, ki imajo sedež v drugih tretjih državah.

 

2. Subjekti iz odstavka 1 niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije, razen kadar je to za program bistveno, zlasti v smislu konkurenčnosti in dostopa do trgov za podjetja Unije. Navedena izjema ne velja za pridobitne subjekte.

(Glej člen 5(2).)

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija podpira ukrepe za izboljšanje in povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi.

1. Komisija podpira ukrepe za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost in rast podjetij v Evropi, pri čemer se osredotoča še posebej na podjetja z visoko stopnjo potencialne rasti.

2. Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

2. Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti in poslovnega okolja. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na trajnostno konkurenčnost podjetij, ter za podpiranje poslovnih mrež, nadnacionalnega delovanja in sodelovanja grozdov in razvoja trajnostnih proizvodov, tehnologij, storitev in procesov;

 

(aa) ukrepe za izboljšanje okvirnih pogojev za podjetja, zlasti z zmanjšanjem upravnega bremena. Med drugim lahko ti ukrepi vključujejo:

 

– podporo za vzpostavitev rednega prikazovalnika, ki meri učinek ustreznih predpisov EU na okvirne pogoje za podjetja, zlasti MSP,

 

– določitev ali podpiranje neodvisnih skupin strokovnjakov za svetovanje Komisiji glede zmanjševanja upravnih bremen in poenostavitve zakonodaje Unije,

 

– obveščanje in izmenjavo najboljše prakse v zvezi z dosledno uporabo testa MSP pri prenosu zakonodaje Unije v nacionalno pravo;

(b) ukrepe za spodbujanje sodelovanja pri oblikovanju politike in izmenjavi dobrih praks med državami članicami, drugimi državami, ki sodelujejo v programu, in glavnimi konkurenti Unije, ter za obravnavanje mednarodnih vidikov politik za konkurenčnost;

(b) ukrepe za spodbujanje sodelovanja pri oblikovanju politike in izmenjavi dobrih praks med državami članicami, drugimi državami, ki sodelujejo v programu, in glavnimi svetovnimi trgovinskimi partnerji Unije, ter za obravnavanje mednarodnih vidikov politik za konkurenčnost;

(c) podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši.

(c) podporo oblikovanju politike o MSP, ki temelji na dejstvih, in sodelovanju med oblikovalci politike in z organizacijami, ki zastopajo MSP, zlasti zato, da bi bili programi dostopnejši na ravni Unije, ter na nacionalni in regionalni ravni, vključno s programom Obzorje 2020 in strukturnimi skladi, in da bi podpirali ukrepe za MSP;

3. Komisija lahko podpre pobude, ki spodbujajo nastanek konkurenčnih sektorjev na podlagi medsektorskih dejavnosti na področjih, za katera je značilen velik delež MSP in ki močno prispevajo k BDP Unije. Takšne pobude spodbujajo razvoj novih trgov in oskrbo z blagom in storitvami na podlagi najkonkurenčnejših poslovnih modelov ali spremenjenih vrednostnih verig. Vključujejo pobude za povečanje produktivnosti, učinkovitosti virov, trajnosti in socialne odgovornosti gospodarskih družb.

3. Komisija lahko podpre pobude, ki spodbujajo nastanek konkurenčnih sektorjev po potrebi na podlagi medsektorskih dejavnosti na področjih, za katera je značilen velik delež MSP in ki močno prispevajo k BDP Unije. Takšne pobude spodbujajo razvoj novih trgov in uveljavitev novih poslovnih modelov, pa tudi komercialno uporabo ustreznih zamisli za nove izdelke in storitve. Vključujejo pobude za povečanje produktivnosti, učinkovitosti virov in energije, trajnosti in socialne odgovornosti gospodarskih družb.

 

3a. Komisija lahko podpira tudi temu namenjene dejavnosti v specifičnih sektorjih, ki jih zaznamuje velik delež MSP in ki veliko prispevajo k BDP Unije, kot je sektor turizma.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija prispeva k spodbujanju podjetništva z izboljšanjem okvirnih pogojev, ki vplivajo na razvoj podjetništva. Komisija podpira poslovno okolje, ki je ugodno za razvoj in rast podjetij.

1. Komisija prispeva k spodbujanju podjetništva in podjetniški kulturi z odpravljanjem ovir za ustanavljanje podjetij in z izboljšanjem okvirnih pogojev, ki vplivajo na razvoj podjetništva. Komisija podpira poslovno okolje, ki je ugodno za trajnostno ustanavljanje, razvoj in rast podjetij, prenose podjetij ter drugo možnost.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ukrep Erasmus za mlade podjetnike se uvede z namenom, da pomaga pri razvoju podjetniških spretnosti in odnosov.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj in odnosa, zlasti med potencialnimi in mladimi podjetniki.

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj, miselnosti in odnosa, zlasti pri izobrazbi in usposabljanju, pa tudi med potencialnimi in mladimi podjetniki.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Komisija lahko sprejme ukrepe za krepitev izobraževanja morebitnih podjetnikov prek programov za vseživljensko učenje ali Erasmus za vse, zlasti programov Erasmus za mlade podjetnike, in tako izboljša njihove tehnološke zmogljivosti in sposobnosti vodenja podjetja.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je omogočiti in izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja, razvoja in prenosa in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike, programa Obzorje 2020 in na nacionalni ali regionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje in uporabo dolžniškega in lastniškega kapitala, ki lahko vključuje začetni kapital, vlaganje poslovnih angelov in nepravi lastniški kapital. Komisija zagotovi, da je financiranje, ki ga EU nameni MSP, prepoznavno, tako da je podpora EU znana in priznana.

2. Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

2. Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

 

Komisija lahko na podlagi povpraševanja na trgu preuči tudi možnost razvoja drugih inovativnih finančnih instrumentov, kot je skupinsko financiranje.

3. Podrobnosti o ukrepih iz odstavka 1 tega člena so določene v Prilogi II.

3. Podrobnosti o ukrepih iz odstavka 1 tega člena so določene v členih 14a in 14b.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija namerava še naprej podpirati mrežo Enterprise Europe Network za namen nadaljnjega izboljševanja konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge.

1. Komisija namerava v skladu s členom 9a še naprej podpirati mrežo Enterprise Europe Network za namen nadaljnjega izboljševanja konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge.

2. Komisija lahko podpre ukrepe za izboljšanje dostopa MSP na enotni trg, ki vključujejo zagotavljanje informacij in ozaveščanje.

2. Komisija podpre ukrepe za izboljšanje dostopa MSP na enotni trg, ki vključujejo zagotavljanje informacij in ozaveščanje o pobudah, programih in zakonodaji EU, tudi zato da omogoči skladnost z zahtevami in standardi EU.

3. Namen posebnih ukrepov bo omogočiti lažji dostop MSP na trge zunaj Unije in okrepiti obstoječe storitve podpore na navedenih trgih. MSP lahko prejmejo pomoč iz programa v zvezi s standardi in pravicami intelektualne lastnine v prednostnih tretjih državah.

3. Namen posebnih ukrepov bo omogočiti lažji dostop MSP na trge zunaj Unije in okrepiti obstoječe storitve podpore na navedenih trgih. MSP lahko prejmejo pomoč iz programa v zvezi z obveščanjem o obstoječih ovirah za vstop na trg ter o javnih naročilih, standardih in pravicah intelektualne lastnine in carinskih postopkih v prednostnih tretjih državah. Ti ukrepi dopolnjujejo, vendar ne podvajajo obstoječih dejavnosti za spodbujanje trgovine.

4. Namen ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, je lahko spodbuditi mednarodno industrijsko sodelovanje, vključno z industrijskimi in regulativnimi dialogi s tretjimi državami. Namen posebnih ukrepov je lahko zmanjšati razlike med Unijo in drugimi državami v regulativnih okvirih za industrijske proizvode, na področju industrijske politike in pri izboljšanju poslovnega okolja.

4. Namen ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, je lahko spodbuditi mednarodno sodelovanje, vključno z industrijskimi in regulativnimi dialogi s tretjimi državami. Namen posebnih ukrepov je lahko zmanjšati razlike med Unijo in drugimi državami v regulativnih okvirih za proizvode, na področju podjetniške in industrijske politike in pri izboljšanju poslovnega okolja.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 9a

 

Enterprise Europe Network

 

1. Komisija zagotovi, da se dejavnosti mreže Enterprise Europe Network („mreže“) nadaljujejo in so okrepljene. Mreža bo zagotavljala celovite storitve za podporo pri poslovanju MSP Unije, ki želijo raziskati priložnosti na enotnem trgu in v tretjih državah.

 

Ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in znanja o obstoječih nacionalnih podpornih mrežah za podjetja lahko dejavnosti v okviru mreže vključujejo, vendar niso omejene na:

 

(a) informacije in svetovanje, med drugim o storitvah za internacionalizacijo na enotnem trgu in v tretjih državah, gospodarsko sodelovanje, povratne informacije, možnosti financiranja, dostop do finančnih sredstev in s tem povezane sheme inštruiranja in mentorstva;

 

(b) storitve za inovacije in za prenos tehnologije in znanja; storitve za povečanje dostopa MSP do energetske učinkovitosti, strokovnega znanja na področjih podnebja in okolja;

 

(c) storitve za spodbujanje sodelovanja MSP v programih Unije, vključno s programom Obzorje 2020 in strukturnimi skladi;

 

(d) podporo za izboljšanje sposobnosti upravljanja z namenom povečanja konkurenčnosti MSP.

 

3. Storitve, ki jih mreža izvaja v imenu drugih programov Unije, se financirajo iz teh programov.

 

4. Mreža ne bo nadomestila ali podvojila, ampak dopolnila dejavnosti obstoječih organizacij, ki se ukvarjajo s poslovno podporo MSP. Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe za izboljšanje učinkovitosti mreže, Komisija oceni njeno učinkovitost, upravljanje in geografsko razporeditev z namenom, da se pri MSP izboljša uporaba predlaganih storitev, pa tudi da se zagotovi bolj uravnotežena geografska razporeditev.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavka 1, 1 a (novo) in 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija za namene izvajanja programa sprejme letni delovni program v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). V letnih delovnih programih se navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, ki jih bo treba financirati, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvajanja, kakor tudi ustrezne kazalnike za spremljanje učinkovitosti pri ustvarjanju rezultatov in dosežkih ciljev. V zvezi z donacijami vključujejo prednostna področja, temeljna merila ocenjevanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

1. Komisija sprejme letni delovni program z delegiranimi akti v skladu s členom 18. V letnih delovnih programih se navedejo zastavljeni cilji na podlagi predhodnih posvetovanj, pričakovani rezultati, metoda izvajanja, njihov skupni znesek ter ustrezni kazalniki za spremljanje učinkovitosti pri ustvarjanju rezultatov in dosežkih ciljev. V zvezi z donacijami vključujejo prednostna področja, temeljna merila ocenjevanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

 

1a. Komisija izvaja letne delovne programe iz odstavka 1 tako, da določi:

 

(a) opis projektov, ki jih bo treba financirati;

 

(b) navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu;

 

(c) okvirni časovni razpored izvajanja.

 

1b. Ukrepi iz odstavka 1a se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c. Komisija lahko spodbuja ustanovitev celovitih in uporabniku prijaznih spletnih sistemov, ki zagotavljajo informacije o programih, pomembnih za MSP, pri čemer poskrbi, da ti ne podvajajo obstoječih portalov.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Poleg ukrepov, zajetih v delovnem programu iz člena 10, Komisija redno izvaja podporne ukrepe, vključno z:

1. Poleg ukrepov, zajetih v delovnem programu iz člena 10, Komisija redno izvaja podporne ukrepe, vključno z:

(a) analizo in spremljanjem sektorskih in medsektorskih vprašanj v zvezi s konkurenčnostjo;

(a) analizo in spremljanjem sektorskih in medsektorskih vprašanj v zvezi s konkurenčnostjo;

(b) opredelitvijo dobrih praks in pristopov politike ter njihovim nadaljnjim razvojem;

(b) opredelitvijo in razširjanjem dobrih praks in pristopov politike ter njihovim nadaljnjim razvojem;

(c) oceno učinka ukrepov Unije, ki so še zlasti pomembni za konkurenčnost podjetij, da bi se opredelila področja obstoječe zakonodaje, ki jo je treba poenostaviti, ali področja, na katerih je treba predlagati nove zakonodajne ukrepe;

(c) oceno ustreznosti obstoječe zakonodaje in oceno učinka novih ukrepov Unije, ki so še zlasti pomembni za konkurenčnost podjetij, da bi se opredelila področja obstoječe zakonodaje, ki jo je treba poenostaviti, in zagotovile čim manjše obremenitve MSP na področjih, na katerih se zdaj predlagajo novi zakonodajni ukrepi. Poenostavljene ureditve za izjeme, specifične za MSP ali mikropodjetja, se pokažejo na testu MSP in ne smejo posegati v temeljne zahteve EU glede zdravja in varnosti pri delu, temeljne pravice delavcev EU ali temeljna načela okoljske zakonodaje EU.

(d) oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, posebne industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

(d) oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, zlasti MSP, industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

 

(da) nadaljnjimi ukrepi in oceno izvajanja načela, da je treba najprej pomisliti na male, kot je določeno v sporočilu Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Akt za mala podjetja“ za Evropo.

2. Ti podporni ukrepi iz odstavka 1 niso nujno del letnih delovnih programov iz člena 10.

2. Ti podporni ukrepi iz odstavka 1 niso nujno del letnih delovnih programov iz člena 10 in skupni strošek teh ukrepov ni večji kot [2,5 %] finančnih sredstev programa.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija sestavi letno poročilo o spremljanju, v katerem prouči učinkovitost in uspešnost podpornih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in, kjer je mogoče, vpliva. Poročilo vsebuje informacije o znesku porabe, povezane s podnebjem, in vplivu podpore na cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, in sicer do te mere, da zbiranje teh podatkov ne ustvarja neupravičenega upravnega bremena za MSP.

2. Komisija sestavi letno poročilo o spremljanju, v katerem prouči učinkovitost in uspešnost podpornih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in, kjer je mogoče, vpliva. Poročilo vsebuje osnovne informacije o upravičencih do sredstev in anonimne osnovne informacije o prosilcih za sredstva, če so te na voljo. Poročilo vsebuje tudi informacije o znesku porabe, povezane s podnebjem, in vplivu podpore na cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, in sicer do te mere, da zbiranje teh podatkov ne ustvarja neupravičenega upravnega bremena za MSP. Letno poročilo je predloženo pristojnemu odboru Evropskega parlamenta in dano na voljo javnosti.

Obrazložitev

Informacije o upravičencih do sredstev in prosilcih za sredstva bi bile koristne pri vrednotenju sredstev, ki se dodelijo v okviru programa.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Pripravi se poročilo o vrednotenju v zvezi z dolgoročnimi vplivi in trajnostjo učinkov ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi o možni prenovitvi, spremembi ali prekinitvi naslednjega ukrepa.

4. Pripravi se naknadno poročilo o vrednotenju v zvezi z dolgoročnimi vplivi in trajnostjo učinkov ukrepov.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Pripravijo se ključni kazalniki uspešnosti, ki predstavljajo trdno podlago za oceno tega, v kolikšni meri so bili doseženi cilji ukrepov, ki so prejeli podporo iz programa. Merijo se na podlagi vnaprej opredeljenih izhodišč, ki odražajo stanje pred izvajanjem ukrepov.

črtano

Obrazložitev

Ker kazalnike v tej uredbi določita sozakonodajalca, ni treba razviti nadaljnjih kazalnikov.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Da bi finančna sredstva zares dosegla MSP, se uvede sistem spremljanja, ki bo zagotavljal, da bodo banke finančna sredstva in jamstva uporabila za več posojil MSP. To lahko vključuje sisteme poročanja in kodeks ravnanja za banke, ki posojajo MSP. Sistem spremljanja zagotavlja tudi, da posojil iz skladov Unije ne bodo prejemala le srednja, temveč tudi mala podjetja in mikropodjetja.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naloga finančnih instrumentov iz programa je omogočiti v rast usmerjenim MSP lažji dostop do finančnih sredstev. Finančni instrumenti vključujejo kapitalsko in jamstveno shemo za posojila.

1. Naloga finančnih instrumentov iz programa je omogočiti MSP v fazah njihovega ustanavljanja, razvoja in prenosa lažji dostop do finančnih sredstev, pri čemer ni razlikovanja na podlagi dejavnosti ali velikosti trgov. Finančni instrumenti vključujejo kapitalsko in jamstveno shemo za posojila.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Finančni instrumenti za v rast usmerjena MSP se lahko, kjer je to primerno, združujejo z drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi upravni organi v skladu s [členom 33(1)(a) Uredbe (EU) št. XXX/201X [nova uredba o strukturnih skladih]], ter donacijami, ki jih financira Unija med drugim tudi v okviru te uredbe.

2. Finančni instrumenti za MSP se lahko, kjer je to primerno, združujejo z drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi upravni organi v skladu s [členom 33(1)(a) Uredbe (EU) št. XXX/201X [nova uredba o strukturnih skladih]], ter donacijami, ki jih financira Unija med drugim tudi v okviru te uredbe.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Kapitalska shema in jamstvena shema za posojila dopolnjujeta uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic v okviru kohezijske politike in v okviru nacionalnih programov spodbud.

Obrazložitev

Zavoljo jasnosti bi morali to besedilo prenesti iz Priloge II v člen 14. Poleg tega bi morali shemi dopolnjevati tudi finančne instrumente za MSP v okviru nacionalnih programov spodbud.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Kapitalska shema in jamstvena shema za posojila lahko, kadar je to primerno, v skladu s [členom 33(1)(a) uredbe o strukturnih skladih] omogočita združevanje finančnih sredstev z državami članicami in/ali regijami, ki so pripravljene prispevati del sredstev iz strukturnih skladov, ki jim je bil dodeljen.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Kapitalska shema in jamstvena shema za posojila sta skladni z določbami o finančnih instrumentih v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti1, in v delegiranem aktu, ki nadomešča izvedbena pravila.

 

______________

 

1 UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

Obrazložitev

Zavoljo jasnosti bi morali to besedilo prenesti iz Priloge II v člen 14.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Vodenje finančnih instrumentov iz programa je tesno usklajeno z dolžniško in kapitalsko shemo v okviru programa Obzorje 2020 z namenom, da se ustanovi en sam instrument za posrednike in omogoči, da MSP prek enega skupnega vira informacij sama prepoznajo program, ki najbolj odgovarja njihovim potrebam.

Obrazložitev

Razjasniti je treba, da bi morala biti programa COSME in Obzorje 2020 dobro usklajena, da bi posrednikom ponudila en sam instrument in da bi vodila MSP prek enega samega vira informacij, na primer prek primernega spletnega mesta EU, do podpornega programa, ki najbolj odgovarja njihovim potrebam, saj ni moč pričakovati, da bi se finančni posredniki zavezali finančnim instrumentom tako iz enega kot drugega programa.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c. Komisija in države članice sprejmejo primerne ukrepe, da med MSP in posrednike razširijo informacije o finančnih instrumentih, ki so na voljo.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3d. Prihodki in povračila, povezana z drugim okvirom pomoči za hitro rastoča in inovativna MSP v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (2007–2013)1, se pripišejo finančnim instrumentom tega programa.

 

______________

 

1 UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

Obrazložitev

Zavoljo jasnosti bi morali to besedilo prenesti iz Priloge II v člen 14. Prihodki in povračila, povezana z GIF 2, se pripišejo finančnim instrumentom tega programa.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3e. Finančni instrumenti za MSP se izvajajo v skladu z ustreznimi predpisi Unije o državni pomoči. Pogoji za morebitno izključitev finančnih instrumentov iz predpisov o državni pomoči se jasno navedejo v smernicah in priročnikih programa.

Obrazložitev

Pogoji morebitne izključitve finančnih instrumentov iz predpisov o državni pomoči (na primer prag de minimis ali pogodbeni pogoji) se jasno navedejo v smernicah in priročnikih programa COSME, da se poenostavijo postopki in olajša dostop do programa.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

4. V skladu s členom 18(3)(h) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Kapitalska shema za rast

 

1. Kapitalska shema za rast se osredotoča na sklade, ki zagotavljajo: tvegani kapital in dolžniško-lastniška finančna sredstva, kot so podrejena in konzorcijska posojila, podjetjem v fazi širitve in rasti, zlasti pa tistim, ki poslujejo v tujini, obenem pa imajo možnost vlagati v sklade za zgodnjo fazo, in sicer v kombinaciji s kapitalsko shemo za raziskave, razvoj in inovacije iz programa Obzorje 2020, ter zagotavljati sheme za sovlaganja s poslovnimi angeli. Pri vlaganju v sklade za zgodnjo fazo naložbe kapitalske sheme za rast ne presegajo 20 % skupnih naložb Unije, razen v primeru večstopenjskih skladov in skladov skladov, pri katerih se finančna sredstva iz kapitalske sheme za rast in kapitalske sheme za raziskave in inovacije zagotavljajo na sorazmerni osnovi v skladu z naložbeno politiko skladov. Komisija se izogiba odkupom ali nadomeščanju kapitala, namenjenega za razpustitev prevzetega podjetja. Komisija se lahko odloči, da v skladu s spreminjajočimi se razmerami na trgu spremeni 20-odstotni prag.

 

2. Kapitalska shema za rast se izvaja kot okvir enotnega kapitalskega finančnega instrumenta Unije, ki podpira rast ter raziskave in inovacije podjetij Unije od zgodnje faze (vključno z začetnim kapitalom) do faze rasti, finančno podporo pa prejema iz programa Obzorje 2020 in tega programa.

 

Kapitalska shema za rast in kapitalska shema za raziskave in inovacije, ki bosta oblikovani v okviru programa Obzorje 2020, uporabljata isti izvedbeni mehanizem.

 

3. Podpora iz kapitalske sheme za rast ima obliko ene od naslednjih naložb:

 

(a) neposredne naložbe iz Evropskega investicijskega sklada (EIS) ali s strani drugih subjektov, ki so odgovorni za izvajanje v imenu Komisije; ali

 

(b) javni ali zasebni skladi skladov ali naložbeni instrumenti, ki vlagajo na čezmejni ravni in jih ustanovi EIS ali drugi subjekti, ki so odgovorni za izvajanje v imenu Komisije skupaj z zasebnimi vlagatelji in/ali javnimi finančnimi institucijami in upravitelji tveganega kapitala, ki delujejo na regionalni in lokalni ravni.

 

4. Kapitalska shema za rast vlaga v posredniške sklade tveganega kapitala, ki vlagajo v MSP, običajno v fazi širitve in rasti. Naložbe v okviru kapitalske sheme za rast so dolgoročne, torej ponavadi obsegajo 5- do 15-letne vezave sredstev v skladih tveganega kapitala. V vsakem primeru naložbe v okviru kapitalske sheme za rast ne trajajo dlje kot 20 let od trenutka podpisa sporazuma med Komisijo in subjektom, odgovornim za njegovo izvajanje.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen – 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14b

 

Jamstvena shema za posojila

 

1. Jamstveno shemo za posojila upravlja EIS ali drugi subjekti, ki so odgovorni za izvajanje v imenu Komisije. Shema zagotavlja:

 

(a) posredna osebna jamstva in druge dogovore o delitvi tveganja za jamstvene sheme;

 

(b) neposredna jamstva in druge dogovore o delitvi tveganja za vse druge finančne posrednike, ki izpolnjujejo merila za upravičenost.

 

2. Jamstvena shema za posojila se izvaja kot del enotnega dolžniškega finančnega instrumenta EU za rast, raziskave in inovacije podjetij EU, uporablja pa enak izvedbeni mehanizem kot na povpraševanju MSP temelječa jamstvena shema za raziskave in inovacije v sklopu programa Obzorje 2020 (RSI II).

 

3. Jamstveno shemo za posojila sestavljajo:

 

(a) dolžniško financiranje na osnovi kreditnih jamstev, tudi prek podrejenih in konzorcijskih posojil ali zakupa, ki zmanjšujejo posebne težave, s katerimi se spopadajo MSP pri dostopu do finančnih sredstev bodisi zaradi zaznanega visokega tveganja ali nezadostnega razpoložljivega zavarovanja;

 

(b) listinjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, ki sprosti dodatno financiranje dolga za MSP v okviru ustreznih dogovorov o delitvi tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za takšne transakcije je pogojena z zavezo institucij izvora, da občuten delež posledične likvidnosti ali sproščenega kapitala v razumnem časovnem obdobju uporabijo za nova posojila za MSP. Znesek tega novega dolžniškega financiranja se izračuna glede na znesek zajamčenega tveganja portfelja. Pogajanja o tem znesku in časovnem obdobju potekajo z vsako institucijo izvora posebej.

 

4. Z izjemo posojil v listninskih portfeljih jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150.000 EUR in z najnižjo ročnostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila pokriva tudi posojila v zneskih nad 150.000 EUR in z najmanjšo ročnostjo 12 mesecev, kadar MSP ne izpolnjujejo pogojev, da bi bila upravičena do sredstev iz okvira dolžniške sheme za MSP v sklopu programa Obzorje 2020. Komisija lahko uvede ukrepe za obveščanje, namenjene MSP.

 

5. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 18 sprejema delegirane akte v zvezi s spremembami podrobnosti o posebnih ukrepih iz Priloge II k tej uredbi, če tako zahtevajo gospodarsko tržna dogajanja ali glede na rezultate, dosežene z jamstveno shemo za posojila Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter instrumenta za porazdelitev tveganja iz 7. okvirnega programa sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja.

2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 18 sprejema delegirane akte v zvezi s spremembami kazalnikov iz člena 2(2) in Priloge I, spremembami proračuna za finančne instrumente iz člena 4(1) in spremembami samih finančnih instrumentov iz členov 14, 14a in 14b, če tako zahtevajo gospodarsko tržna dogajanja ali glede na rezultate, dosežene z jamstveno shemo za posojila Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter instrumenta za porazdelitev tveganja iz 7. okvirnega programa sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja.

(Glej člene 4(1), 14, 14a (novo), 14b (novo).)

Predlog spremembe             85

Predlog uredbe

Priloga I – Splošni cilj 1

Splošni cilj:

1. Povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik učinka

Trenutno stanje

Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

rast industrijske konkurenčnosti

2009: -3.1%, 2008: -0.3%, 2007: +0.7%

1-odstotna letna rast in 5-odstotna rast v letu 2015

sprememba upravnega bremena za MSP (št. dni za ustanovitev novega podjetja)

2009: 3,1 % Število dni za ustanovitev novega MSP: 7 delovnih dni

zmanjšanje števila dni za ustanovitev novega MSP: 3 delovni dnevi v letu 2020.

rast industrijske proizvodnje EU v okolju prijaznih industrijah (% spremembe glede na prejšnje leto)

6 do 7-odstotna letna rast v zadnjih nekaj letih

v povprečju 8-odstotna letna rast v naslednjem desetletju; cilj do leta 2015 je 50-odstotno povečanje proizvodnje

 

Predlog spremembe

Splošni cilj:

1. povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP

Kazalnik učinka

Trenutno stanje

Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

odstotek rasti industrijskega in storitvenih sektorjev Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP)

2009: -3.1%, 2008: -0.3%, 2007: +0.7%

1-odstotna letna rast

spremembe upravnega bremena tako za nova kot obstoječa MSP (št. dni in stroški za ustanovitev novega podjetja, čas, ki je potreben za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in izvajanje določenih dejavnosti podjetja)

Število dni za ustanovitev novega MSP v letu 2011: 6,5 delovnih dni.

zmanjšanje števila dni za ustanovitev novega MSP na 3 delovne dni.

 

Strošek ustanovitve: € 379.

Zmanjšanje stroškov ustanovitve na 100 EUR.1

 

Število držav članic, ki upoštevajo cilj akta za mala podjetja, da trajanje postopka za pridobitev licenc in dovoljenj (vključno z okoljskimi dovoljenji) za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja skrajšajo na en mesec: 2

Število držav članic, ki upoštevajo cilj akta za mala podjetja, da trajanje postopka za pridobitev licenc in dovoljenj (vključno z okoljskimi dovoljenji) za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja skrajšajo na en mesec: 242

 

Število držav članic z enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja, da lahko podjetniki opravijo vse potrebne postopke (na primer registracija, davek, DDV in socialna varnost) prek ene same upravne kontaktne točke, bodisi fizične (pisarna), virtualne (medmrežje) ali oboje v letu 2009: 18

Povečanje števila držav članic z enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja na 283

rast industrijske proizvodnje EU v okolju prijaznih industrijah (% spremembe glede na prejšnje leto)

6 do 7-odstotna letna rast v zadnjih nekaj letih

v povprečju 8-odstotna letna rast v naslednjem desetletju; cilj do leta 2015 je 50-odstotno povečanje proizvodnje

 

 

__________________

 

 

1 V sklepih Sveta za konkurenčnost z dne 31. maja 2011 so države članice pozvane, naj „do leta 2012 skrajšajo čas za ustanovitev podjetja na 3 delovne dni in zmanjšajo stroške na 100 EUR“.

 

 

2 Pri pregledu akta za mala podjetja so bile države članice pozvane, naj „do konca leta 2013 trajanje postopka za pridobitev licenc in dovoljenj (vključno z okoljskimi dovoljenji) za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja skrajšajo na en mesec“. 24 držav članic je trajanje postopka že skrajšalo na 3 mesece.

 

 

3 V skladu s sklepi s pomladanskega zasedanja Sveta leta 2006 „morajo vse države članice imeti enotno kontaktno točko za ustanovitev podjetja ali podobno ureditev, tako, da se lahko vse formalnosti za ustanovitev podjetja opravijo na enem mestu.“

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Priloga I – Splošni cilj 2

Splošni cilj:

2. Spodbuditi kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP

Kazalnik učinka

Trenutno stanje

Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

rast MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

leta 2010 so MSP ustvarila več kot 58 % skupnega prometa EU (BDV);

4-odstotno letno povečanje bruto dodane vrednosti MSP;

povratne informacije od MSP in drugih končnih upravičencev o dodani vrednosti, uporabnosti in ustreznosti programa (ki jih je treba izmeriti v ocenah programa), pridobljene prek mreže Enterprise Europe Network in spletnih raziskav

skupno število zaposlenih v MSP: 87,5 milijona (67 % delovnih med v zasebnem sektorju v EU)

1-odstotno letno povečanje števila zaposlenih v MSP

raven prometa MSP (zagoni in ugašanje)

78-odstotno zadovoljstvo in pozitivne povratne informacije o dodani vrednosti mreže Enterprise Europe Network

več kot 80-odstotno zadovoljstvo glede dodane vrednosti mreže Enterprise Europe Network

 

Predlog spremembe

Splošni cilj:

2. Spodbuditi kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP

Kazalnik učinka

Trenutno stanje

Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

rast MSP v smislu dodane vrednosti (Eurostat)

leta 2010 so MSP ustvarila več kot 58 % skupnega prometa EU (BDV);

4-odstotno letno povečanje bruto dodane vrednosti MSP;

spremembe stopnje zaposlenosti MSP (Eurostat)

skupno število zaposlenih v MSP v letu 2010: 87,5 milijona (67 % delovnih med v zasebnem sektorju v EU)

1-odstotno letno povečanje števila zaposlenih v MSP

spremembe v deležu državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev

podatki iz let 2007 in 2009 so nespremenjeni in dosegajo 45 %

povečanje deleža državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev, na 50–55 %

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma – Dejavnosti za izboljšanje konkurenčnosti

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Dejavnosti za izboljšanje konkurenčnosti

 

 

število sprejetih ukrepov za poenostavitev

Program Komisije za poenostavitev je bil dopolnjen leta 2010 in namerava zmanjšati upravne postopke za 25 % v letu 2012. Do leta 2010 se je vsako leto izvedlo 5 ukrepov za poenostavitev.

Približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto.

število preverjanj ustreznosti na področju kakovosti in dodane vrednosti dejavnosti

Leta 2010 so se začela izvajati štiri preverjanja ustreznosti, ki so vključevala tudi zainteresirane strani, in sicer na področju okoljske, prometne, zaposlitvene in industrijske politike. Povratne informacije so vključevale pripombe o zakonodaji in dodani vrednosti dejavnosti.

Pristop s povratnimi informacijami in preverjanji ustreznosti se bo razširil tudi na druge politike in pripeljal do poenostavitev, ki bodo pozitivno vplivale na industrijo. Predvidenih je največ dvanajst preverjanj ustreznosti, cilj pa je boljša ureditev.

raven sprejemanja evropske trajnostne proizvodnje in proizvodnih orodij, vključno s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), znakom za okolje in okoljskim oblikovanjem, v podjetjih

Približno 35 000 certifikatov ISO 14001 EMS in 4500 registracij v sistemu EMAS, 18 000 licenc za znak za okolje EU.

Veliko število podjetij spremlja svojo uspešnost, uporablja sisteme ravnanja z okoljem in dosega izboljšave na področju produktivnosti virov in okoljske uspešnosti. Velik del proizvodnje predstavljajo okolju prijazni proizvodi, ki so gospodarni z viri.

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Dejavnosti za izboljšanje konkurenčnosti

 

 

 

število sprejetih ukrepov za poenostavitev

Program Komisije za poenostavitev bo letno upoštevan v Prilogi II delovnega programa Komisije. V zadnjih nekaj letih se je vsako leto izvedlo od 5 do 10 ukrepov za poenostavitev.

Približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto.

Približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto.

število preverjanj ustreznosti industrijske politike/zakonodaje o industrijskih proizvodih

leta 2012 se je začelo eno preverjanje ustreznosti za industrijsko politiko (homologacija motornih vozil)

začeli naj bi do 3 preverjanja ustreznosti

začeli naj bi do 5 preverjanj ustreznosti

število držav članic, ki uporabljajo test preverjanja konkurenčnosti

število držav članic, ki uporabljajo preverjanje konkurenčnosti: 0

število držav članic, ki uporabljajo preverjanje konkurenčnosti: 10

število držav članic, ki uporabljajo preverjanje konkurenčnosti: 28

raven sprejemanja evropske trajnostne proizvodnje in proizvodnih orodij, vključno s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), znakom za okolje in okoljskim oblikovanjem, v podjetjih

Približno 35 000 certifikatov ISO 14001 EMS in 4500 registracij v sistemu EMAS, 18 000 licenc za znak za okolje EU.

Veliko število podjetij spremlja svojo uspešnost, uporablja sisteme ravnanja z okoljem.

Veliko povečanje števila podjetij, ki spremljajo svojo uspešnost, in uporabljajo sisteme ravnanja z okoljem.

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma –   Oblikovanje politike o MSP

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Oblikovanje politike o MSP

 

 

število držav članic, ki uporabljajo test MSP

število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 15 DČ

število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 21 DČ

večja vseevropska medijska pozornost za evropsko nagrado za podjetništvo z medijskimi objavami/članki v vseh državah članicah

število medijskih objav/člankov v vseh državah članicah: 60 v letu 2010

število medijskih objav/člankov v vseh državah članicah: 80

krajši čas za ustanovitev in manj zapletenosti za nova podjetja

krajši čas za ustanovitev: 7 delovnih dni

krajši čas za ustanovitev: 5 delovnih dni

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Oblikovanje politike o MSP

 

 

 

število držav članic, ki uporabljajo test MSP

število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 15 DČ

število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 21 DČ

število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 28 DČ

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma – Novi poslovni okviri

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Novi poslovni okviri

 

 

število novih proizvodov/storitev na trgu

Ta dejavnost je bila do zdaj omejena na omejeno analitično delo.

V letu 2017 naj bi bilo skupaj 5 novih proizvodov/storitev (to število naj bi se povečalo na 15 v letu 2018 in 25 v letu 2019).

raven dodatnega izvoza in ustrezni denarni zneski

 

V zvezi z izvozom v letu 2017 še ni pričakovati vpliva. Delež izvoza prve generacije sodelujočih MSP se bo pokazal leta 2018, cilj pa je 20-odstotno povečanje.

povratne informacije zainteresiranih strani o kakovosti in dodani vrednosti dejavnosti

 

V raziskavi, ki bo opravljena konec leta 2017, se bo pri najmanj 70 % MSP, ki bodo sodelovala v letu 2014, pokazal pozitiven vpliv na njihov promet.

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Novi poslovni okviri

 

 

 

število novih proizvodov/storitev na trgu

Ta dejavnost je bila do zdaj omejena na omejeno analitično delo.

V letu 2017 naj bi bilo skupaj 5 novih proizvodov/storitev.

V letu 2020 naj bi bilo skupaj 30 novih proizvodov/storitev.

raven dodatnega izvoza in ustrezni denarni zneski

Ta dejavnost je bila do zdaj omejena na omejeno analitično delo.

V zvezi z izvozom v letu 2017 še ni pričakovati vpliva. Delež izvoza prve generacije sodelujočih MSP se bo pokazal leta 2018, cilj pa je 20-odstotno povečanje.

Delež izvoza sodelujočih MSP bi moral leta 2020 doseči cilj 25 %.

povratne informacije zainteresiranih strani o kakovosti in dodani vrednosti dejavnosti

Ta dejavnost je bila do zdaj omejena na omejeno analitično delo.

V raziskavi, ki bo opravljena konec leta 2017, se bo pri najmanj 70 % MSP, ki bodo sodelovala v letu 2014, pokazal pozitiven vpliv na njihov promet.

V raziskavi, ki bo opravljena konec leta 2020, se bo pri najmanj 80 % MSP, ki bodo sodelovala v letu 2014, pokazal pozitiven vpliv na njihov promet.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma – Turizem

Poseben cilj:

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Turizem

 

 

število prošenj za financiranje

skupno število prošenj za financiranje (pri vseh razpisih za zbiranje predlogov): približno 75 na leto (povprečje za leto 2011)

skupno število prošenj za financiranje (pri vseh razpisih za zbiranje predlogov): več kot 100 na leto

odstotek MSP (in gibanje) v prošnjah za možnosti financiranja, povezanih s turizmom

razpisi za zbiranje predlogov do zdaj še niso bili naslovljeni neposredno na MSP

30 % razpisov za zbiranje predlogov naslovljenih na MSP

število subjektov, ki sprejmejo evropsko oznako kakovosti turizma

evropske oznake kakovosti turizma ni sprejel še noben subjekt (ukrep je v pripravi)

50-odstotno pokritje shem vrednotenja, upravičenih do sodelovanja pri evropski oznaki kakovosti turizma

število destinacij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti

skupaj 98 dodeljenih nazivov evropskega območja odličnosti (v povprečju 20 na leto – 10 leta 2007, 20 leta 2008, 22 leta 2009, 25 leta 2010 in 21 leta 2011)

200 in več destinacij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti (do 30 na leto).

Predlog spremembe

Poseben cilj: :

Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Turizem

 

 

število subjektov, ki sprejmejo evropsko oznako kakovosti turizma

evropske oznake kakovosti turizma ni sprejel še noben subjekt (ukrep je v pripravi)

50-odstotno pokritje shem vrednotenja, upravičenih do sodelovanja pri evropski oznaki kakovosti turizma

število destinacij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti

skupaj 98 dodeljenih nazivov evropskega območja odličnosti (v povprečju 20 na leto – 10 leta 2007, 20 leta 2008, 22 leta 2009, 25 leta 2010 in 21 leta 2011)

200 in več destinacij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti (do 30 na leto).

 

 

 

 

 

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami – Podpora podjetništvu

Poseben cilj:

Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Podpora podjetništvu

 

 

povratne informacije o pogledu javnosti na podjetništvo (% državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev na podlagi ugotovitev Eurobarometra)

podatki iz let 2007 in 2009 so nespremenjeni in dosegajo 45 %

povečanje deleža državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev, na 50 %

število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve, razvite na ravni EU

število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve, razvite na ravni EU: 22 (2010)

število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve, razvite na ravni EU: 25

število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ

število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 5

število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 10

število sprejetih ukrepov za poenostavitev za MSP

5 ukrepov za poenostavitev na leto (2010).

približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Podpora podjetništvu

 

 

 

povečanje števila držav članic, ki izvajajo podjetniške rešitve na podlagi dobrih praks, opredeljenih v okviru programa

število držav članic, ki izvajajo podjetniške rešitve: 22 (2010)

število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve: 25

število držav članic, ki izvajajo podjetniške rešitve: 28.

povečanje števila programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ

število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 5

število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 10

število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 15.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov – Finančni instrumenti za rast

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Finančni instrumenti za rast

 

 

število podjetij, ki prejemajo jamstva za posojila (kredite) in vrednost posojil

Predlagani instrumenti se še niso začeli uporabljati in so drugačni od sedanjih instrumentov, zato podatki iz sedanjih instrumentov morda niso primerljivi

število podjetij, ki prejemajo jamstva za posojila (kredite) (+/- 95 000) in vrednost posojil (+/– 10,7 milijarde EUR)

število podjetij s podporo tveganega kapitala in vrednost naložb (od tega čezmejni posli)

 

število podjetij s podporo tveganega kapitala: (+/- 180) in vrednost investicij (+/– 220 milijonov EUR)

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Finančni instrumenti za rast

 

 

 

število podjetij, ki prejemajo posojila (kredite) na podlagi jamstev iz programa in vrednosti posojil

Dne 31. decembra 2011 za posojila sproščenih 10,2 milijarde EUR, ki jih je prejelo 171.000 MSP (SMEG).

število podjetij, ki prejemajo posojila (kredite) na podlagi jamstev (+/- 145 000) in vrednosti posojil (+/- 9,6 milijarde EUR)

število podjetij, ki prejemajo posojila (kredite) na podlagi jamstev (+/- 344 000) in vrednosti posojil (+/– 22 milijard EUR)

število podjetij, ki prejemajo naložbe tveganega kapitala iz programa, in skupni obseg naložb

Dne 31. decembra 2011 za naložbe tveganega kapitala sproščenih 1,9 milijarde EUR, ki jih je prejelo 194 MSP (GIF).

število podjetij, ki prejemajo naložbe tveganega kapitala iz programa, in skupni obseg naložb: (+/- 240) in skupna vrednost naložb (+/- 2,0 milijarde EUR)

število podjetij, ki prejemajo naložbe tveganega kapitala iz programa, in skupni obseg naložb: (+/- 560) in skupna vrednost naložb (+/- 4,7 milijarde EUR)

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu – Mreža Enterprise Europe

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Enterprise Europe Network

Enterprise Europe Network

Enterprise Europe Network

število podpisanih sporazumov o partnerstvu

število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 1950 (2010)

število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 3000 na leto

bolj prepoznavna znamka mreže in odnos do znamke (npr. ozaveščenost o med MSP)

bolj prepoznavna znamka mreže in odnos do znamke: še ni izmerjeno

bolj prepoznavna znamka mreže in odnos do znamke: doseglo 30 % MSP

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev)

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): 78%

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): >80%

število MSP, ki prejemajo podporne storitve

število MSP, ki prejemajo podporne storitve: 435 000 (2010)

500 000 MSP na leto, ki prejemajo podporne storitve

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 45 000 (2010)

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 60 000 na leto

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Enterprise Europe Network

 

 

 

število podpisanih sporazumov o partnerstvu

število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 1950 (2010)

število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 2200 na leto

število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 2500 na leto

večja prepoznavnost znamke mreže med MSP (npr. ozaveščenost o znamki med MSP)

večja prepoznavnost znamke mreže med MSP: še ni izmerjeno. Sprožena bo raziskava.

večja prepoznavnost znamke mreže med MSP, in sicer za: 20 % v primerjavi s rezultatom prvotne raziskave.

večja prepoznavnost znamke mreže med MSP, in sicer za: 30 % v primerjavi s rezultatom prvotne raziskave.

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev)

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): 78%

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): >80%

stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): >82%

število MSP, ki prejemajo podporne storitve

število MSP, ki prejemajo podporne storitve: 435 000 (2010)

470 000 MSP na leto, ki prejemajo podporne storitve

500 000 MSP na leto, ki prejemajo podporne storitve

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 45 000 (2011)

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 48 000 na leto

število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 50 000 na leto

delež (%) MSP, ki izvažajo na enotnem trgu

25 % MSP izvaža na enotnem trgu

27 % MSP izvaža na enotnem trgu

30 % MSP izvaža na enotnem trgu

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu – Poslovna podpora MSP na trgih zunaj EU

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Poslovna podpora MSP na trgih zunaj EU

 

 

delež (%) MSP, vključenih v mednarodne dejavnosti (izvoz, uvoz, neposredne tuje naložbe in druge dejavnosti) zunaj EU

13 % (2009)

17 % (2017)

 

Predlog spremembe

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Poslovna podpora MSP na enotnem trgu in na trgih zunaj EU

 

 

 

delež (%) MSP, ki izvažajo zunaj EU

13 % (za obdobje 2006–2008)

17 %

20 %

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Priloga I –Specifični cilj: Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu – Mednarodno industrijsko sodelovanje

Poseben cilj:

Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Mednarodno industrijsko sodelovanje

 

 

število primerov odobrenih uskladitev med predpisi EU in tretjih držav o industrijskih proizvodih

V okviru regulativnega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerkami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) obstajata v povprečju 2 ustrezni področji večje uskladitve tehničnih predpisov.

3 ustrezna področja bistvene uskladitve tehničnih predpisov z glavnimi trgovinskimi partnerkami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) (2017)

število področij in dobrih praks Akta EU za mala podjetja, ki so jih sprejele sosednje države in države kandidatke

V treh političnih regijah (regije držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države) so bila v povprečju regulirana vsaj 3 od 10 področij politike Akta za mala podjetja.

5 področij politike Akta za mala podjetja v treh političnih regijah (regija držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države) (2017)

 

Predlog spremembe

Poseben cilj

Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov

Zadnji znan rezultat

Srednjeročni cilj (2017)

Dolgoročni cilj (2020)

Mednarodno industrijsko sodelovanje

 

 

 

število primerov odobrenih uskladitev med predpisi EU in tretjih držav o industrijskih proizvodih

V okviru regulativnega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerkami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) obstajata v povprečju 2 ustrezni področji večje uskladitve tehničnih predpisov.

3 ustrezna področja bistvene uskladitve tehničnih predpisov z glavnimi trgovinskimi partnerkami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) (2017)

4 ustrezna področja bistvene uskladitve tehničnih predpisov z glavnimi trgovinskimi partnericami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) (2017)

število področij in dobrih praks Akta EU za mala podjetja, ki so jih sprejele sosednje države in države kandidatke

V treh političnih regijah (regije držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države) so bila v povprečju regulirana vsaj 3 od 10 področij politike Akta za mala podjetja.

5 področij politike Akta za mala podjetja v treh političnih regijah (regija držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države) (2017)

5 področij politike Akta za mala podjetja v treh političnih regijah (regija držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države).

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Priloga II

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Priloga se črta

(1)

UL C 181, 21.6.2012, str. 125.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Globalna konkurenčnost evropskih malih in srednjih podjetij je ogrožena zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, kot so omejen dostop do finančnih sredstev in trgov ter upravna bremena. Zato evropska MSP kažejo manjšo produktivnost in rastejo počasneje od podjetij v drugih delih sveta ter se težje uspešno prilagajajo spremembam kot večja podjetja v Evropi. Te težave so se še povečale zaradi gospodarske krize leta 2008, ki je nesorazmerno prizadela MSP.

Evropska unija v trenutnem večletnem finančnem okviru financira ukrepe za podporo podjetništva in inovacij ter spodbujanje razvoja in rasti MSP v okviru Programa za podjetništvo in inovacije, ki je eden od treh stebrov okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije. V prihodnjem večletnem finančnem okviru (2014–2020) bo Programu za podjetništvo in inovacije sledil Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME). Evropska komisija se je odločila tesneje povezati raziskave in inovacije ter v skladu s tem predlagala vključitev dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so vključene v obstoječi Program za podjetništvo in inovacije, v program Obzorje 2020, ki je novi okvirni program za raziskave in inovacije. Program za konkurenčnost podjetij in MSP se bo torej osredotočal na konkurenčnost, rast in podjetništvo.

Poročevalec odločno pozdravlja predlog programa za konkurenčnost podjetij in MSP, ki je edini finančni program EU, katerega namen je konkretno spodbujati MSP. Da bi bil predlog še boljši, poročevalec podaja naslednje splošne in konkretne pripombe:

Splošno

1.   Osredotočenost na zmanjšanje upravnega bremena, dostop do finančnih sredstev in trgov

Glede na omejen proračun bi se morali v okviru Programa za konkurenčnost podjetij in MSP osredotočati na ukrepe z največjim vplivom in učinkom vzvoda. Pakt se osredotoča na tri področja: osredotočenost na zmanjšanje upravnega bremena, dostop do finančnih sredstev in trgov.

Po uspešnem Akcijskem programu za zmanjšanje upravnih bremen v EU je treba zdaj v okviru Programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) podpreti bolj velikopotezen cilj zmanjšanja do leta 2020 in delo skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za zmanjšanje upravnega bremena.

V luči finančne in gospodarske krize je postal dostop do finančnih sredstev glavna skrb evropskih MSP, saj so banke vse bolj zadržane pri dajanju posojil in se vlagatelji vse manj odločajo za tvegane naložbe. Finančni instrumenti v okviru Programa za podjetništvo in inovacije so se izkazali za učinkovito pomoč MSP pri zagotavljanju finančnih sredstev in prinesli so znatne učinke vzvoda, pri čemer je treba spodbujanje rasti prometa in zaposlovanja bi se moralo nadaljevati tudi v okviru Programa za konkurenčnost podjetij in MSP.

Dostop do trgov v Evropi in tretjih državah bi moral biti tretjo prednostno področje Programa za konkurenčnost podjetij in MSP. Mreža Enterprise Europe Network v tem kontekstu še vedno ponuja veliko neizkoriščenih možnosti. Še bolj bi bilo treba izboljšati upravljanje mreže EEN in poskrbeti, da bo bolj prepoznavna.

2.        Osredotočenost na vse MSP

Program za konkurenčnost podjetij in MSP bi se moral osredotočati ne le na MSP s čezmejnim delovanjem, temveč tudi na MSP, ki delujejo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, če ustvarjajo dokazano dodano vrednost EU. Dodana vrednost EU lahko pomeni tudi odpravo tržnih pomanjkljivosti, ki jih države članice ne morejo odpraviti same.

3.        Tesnejša povezanost z Aktom za mala podjetja

Pri izvajanju ukrepov v okviru Programa za konkurenčnost podjetij in MSP je treba posebno pozornost posvetiti desetim načelom Akta za mala podjetja, ki prvič uvajajo celovit okvir politik za EU in njene države članice, ki naj jih pri oblikovanju in izvajanju politik vodi pristop „najprej pomisli na male“. Večja vključenost predstavniških organizacij MSP

4.        Večja udeleženost predstavniških organizacij MSP

Program za konkurenčnost podjetij in MSP je posebej namenjen malim in srednjim podjetjem. Svoj namen bo dosegel le, če bodo vanj bolj vključene predstavniške organizacije MSP. Evropska komisija bi morala recimo podpirati sodelovanje z organizacijami MSP pri razvoju politike o MSP. Poleg tega bi se morala z organizacijami MSP posvetovati glede razvoja kazalnikov, kadar je to ustrezno, in pred opredelitvijo ciljev letnega delovnega programa.

5.        Podpiranje prenosov podjetij

Prenosi podjetij so pomembni za rast in razvoj MSP. Zaradi pomanjkljivosti v sistemu prenosov podjetij je vsako leto ogroženih 150.000 podjetij in 600.000 delovnih mest. Program za konkurenčnost podjetij in MSP bi moral odpraviti to tržno pomanjkljivost.

6.        Večji proračun za MSP

Oblikovalci politike dobro vedo, da je 23 milijonov MSP pomemben vir gospodarske rasti in novih delovnih mest v Uniji. Žal proračun Programa za konkurenčnost podjetij in MSP ne odraža tega političnega pomena MSP: za program COSME je namenjenih le 2,5 milijarde EUR oziroma 0,2 % predlaganega proračuna za večletni finančni okvir. Ob upoštevanju svojih priporočil, da bi morali s finančnimi instrumenti podpreti tudi prenose podjetij

in da bi morali odpraviti prag posojil nad 150.000 EUR v okviru jamstvene sheme za posojila za neinovativna podjetja, poročevalec meni, da je predlagani proračun nezadosten za doseganje velikopoteznih ciljev programa COSME. Zato predlaga, da se proračun poveča na 0,5 % proračuna za večletni finančni okvir. Tako bi EU pokazala, da želi res podpirati MSP.

Posebne ugotovitve

1.  Splošna cilja

1.1.       Trajnostna konkurenčnost (člen 2(1a))

Prvi splošni cilj bi moral biti trajnostna konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP. Konkurenčnosti in trajnosti ne gre razumeti kot neodvisna cilja, saj je konkurenčnost dolgoročno odvisna od trajnosti in bi morale politike temeljiti na dolgoročni strategiji. Trajnostna konkurenčnost odraža zmožnost doseganja in ohranjanja (ekonomske) konkurenčnosti industrije v skladu s cilji trajnostnega razvoja.

1.2.      Turizem (člena 2(1a), ), 3(1a))

Pobude na področju turizma bodo po mnenju poročevalca upravičene do podpore iz Programa za konkurenčnost podjetij in MSP, kadar bo mogoče dokazati dodano vrednost za EU, enako kot vsak drug sektor z visokim deležem MSP in bistvenim prispevkom k BDP. Vendar pa ne bi smeli že vnaprej razlikovati med sektorji v okviru programa COSME. Zato ni ustrezno izpostavljati področje turizma med cilji programa. Ker pa je turizem šele pred kratkim prešel v okvir deljenih pristojnosti EU, bi bilo treba to področje izpostaviti v okviru posebnih ukrepov.

2.  Posebni cilji

2.1.      Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za trajnostno konkurenčnost (člen 6):

Glede na omejena sredstva bi se morali podporni ukrepi osredotočati na medsektorske pobude, ki prinašajo koristi kar najširšemu krogu MSP. Kljub temu pa bi morala Evropska komisija imeti možnost, da podpira tudi pobude v specifičnih sektorjih, ki jih zaznamuje velik delež MSP in ki veliko prispevajo k BDP Unije, če je mogoče dokazati dodano vrednost pobud na ravni Unije.

2.2.      Ukrepi za spodbujanje podjetništva (člen 7)

Poslovno okolje, ki je naklonjeno podjetništvu, mora zagotavljati dobre okvirne pogoje za vse situacije, s katerimi se soočajo podjetniki. V skladu z Aktom za mala podjetja to vključuje ne le fazo rasti, temveč tudi faze ustanavljanja, prenosa in stečaja (druga možnost).

2.3.      Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP (člen 8)

MSP potrebujejo dostop do finančnih sredstev, in to ne le v fazah ustanavljanja in rasti, temveč tudi v fazi prenosa (glej zgoraj). Enako velja tudi za finančne instrumente.

2.4.      Ukrepi za izboljšanje dostopa do trgov (člen 9)

Poročevalec se strinja z Evropsko komisijo, da je treba še naprej podpirati mrežo Enterprise Europe Network (EEN). Mreža postaja vse učinkovitejša in zagotavlja široko paleto storitev za podporo pri poslovanju z jasno evropsko dodano vrednostjo. Kljub temu pa je treba na podlagi analize različnih struktur upravljanja in sprejemanja v državah članicah njeno delovanje še izboljšati.

Podpreti je treba konkretne ukrepe za lažji dostop MSP do trgov v prednostnih tretjih državah, kot je služba za pomoč uporabnikom, namenjena svetovanju MSP glede varstva in zaščite njihovih pravic intelektualne lastnine na Kitajskem, če ne pomenijo podvajanja storitev, ki jih zagotavljajo države članice ali mreža EEN. Poročevalec je naklonjen tudi podpiranju standardov in javnega naročanja v tretjih državah. Pred uvajanjem novih ukrepov bi morala Evropska komisija pripraviti seznam obstoječih podpornih ukrepov.

3.   Finančni instrumenti (člena 4 in 14, Priloga II)

Poročevalec pozdravlja predlagane finančne instrumente za spodbujanje lažjega dostopa MSP do financiranja posojil in kapitala, vendar ga hkrati skrbi, da bi lahko s predvidenim ločevanjem Programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter programa Obzorje 2012 povzročili dodatno neučinkovitost in upravno breme. Zato je ključno, da se sheme v okviru obeh programov dejansko izvajajo kot del enega samega instrumenta, do katerega lahko MSP in posredniki dostopijo na enem mestu.

Poročevalec pozdravlja predlog, da se 55,5 % proračuna predvidi za finančne instrumente. Ob upoštevanju prekomernega povpraševanja in velikih učinkov vzvoda poročevalec predlaga, da se vsaj 55,5 % proračuna nameni za finančne instrumente. Če pa bi ponudba finančnih instrumentov vendarle presegla povpraševanje, bi morala imeti Evropska komisija možnost, da ta prag spremeni. Medtem ko je razporeditev proračunskih sredstev za posamezne instrumente zgolj okvirna, je treba pri dodelitvi sredstev za različne sheme upoštevati povpraševanje na trgu.

3.1      Kapitalska shema za rast (člen 14, Priloga II)

Poročevalec pozdravlja predlog o kapitalski shemi za MSP v fazi rasti, ki bo dopolnjevala kapitalsko shemo v okviru programa Obzorje 2020, ki se osredotoča na fazo ustanavljanja. Zlasti pomembna so lastniško-dolžniška finančna sredstva, saj omogočajo dostop lastnikov MSP do lastniškega kapitala, ne da bi se morali odreči lastništvu.

3.2      Jamstvena shema za posojila (člen 14, Priloga II)

Evropska komisija predlaga, naj jamstvena shema za posojila pokriva samo posojila v znesku do 150.000 EUR, medtem ko bi posojila v višjih zneskih pokrival instrument za porazdelitev tveganj (RSI II) v okviru programa Obzorje 2020, do katerega so upravičena samo inovativna podjetja. Toda hkrati obstaja praznina pri financiranju posojil neinovativnih MSP v zneskih nad 150.000 EUR, zlasti za prenose podjetij, kar je treba po mnenju poročevalca odpraviti v okviru jamstvene sheme za posojila. Zato predlaga, naj jamstvena shema za posojila pokriva tudi posojila v zneskih nad 150.000 EUR v primerih, ko MSP ne izpolnjujejo meril, da bi bila upravičena do sredstev v okviru instrumenta RSI II.

4.   Kazalniki (Priloga I)

Poročevalec meni, da je treba razviti več kazalnikov, ki bodo omogočali boljše, ustrezno in zanesljivo merjenje učinkovitosti. Poleg tega bi morali biti cilji glede učinkovitosti bolj velikopotezni, pri čemer bi morali za posebne cilje določiti po dva ločena cilja, da bo mogoče podati vmesno oceno leta 2017 in opredeliti merilo uspešnosti za leto 2020.


MNENJE Odbora za proračun (18.9.2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

(COM(2011)0834 – C7‑0463/2011 – 2011/0394(COD))

Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska mala in srednja podjetja so se izkazala za glavno gonilno silo pri doseganju rasti in zagotavljanju več in boljših delovnih mest povsod po Uniji. So v središču strategije Evropa 2020, preko njih bo možno doseči cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti. To je še posebej pomembno v sedanjih gospodarskih razmerah. Mala in srednja podjetja lahko omogočijo izhod iz sedanje gospodarske krize in krize zaposlovanja. Konec koncev so med letoma 2002 in 2010 ustvarila kar 85 % vseh novih delovnih mest v EU.

Da bodo mala in srednja podjetja lahko dosegla te visoko zastavljene cilje, jim mora EU nuditi pomoč, tako v političnem smislu kot tudi pri proračunu. EU sedaj nosi veliko odgovornost, da se spoprime s političnimi neuspehi in pomanjkljivostmi trga, ki so resno ogrozili konkurenčnost malih in srednjih podjetij, in omogoči, da bodo ta podjetja lahko v celoti izkoristila svoj potencial za rast. To pomeni, da bo treba za vsa mala in srednja podjetja skrajšati upravne postopke, zmanjšati upravno breme in izboljšati dostop do financ in trgov. Da bi za naštete izzive našla učinkovite rešitve, izboljšala okvirne pogoje za podjetja v EU in spodbudila podjetništvo, je Komisija v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 predstavila program za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME).

Predlagani skupni proračun za program COSME znaša 2,5 milijarde EUR. Ob upoštevanju zelo napornih pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki še potekajo, bi pripravljavec mnenja rad poudaril, da tudi v primeru omejevanja sredstev kakršno koli zmanjšanje za programe, kakršen je COSME, ne bo upravičeno, ker so ti programi bistveni za evropsko konkurenčnost in zaposlovanje. Meni celo, da si ni mogoče predstavljati, da bi bila lahko finančna sredstva za program COSME realno gledano manjša od sredstev, ki so sedaj dodeljena programu za konkurenčnost in inovativnost. Podobno – in da se za to področje zagotovi čim več sredstev – se odločno zavzema, naj se temu programu namenijo tudi zneski morebitnih glob, ki jih Komisija naloži podjetjem, ki ne spoštujejo zakonodaje EU o konkurenci.

V okviru novega programa bi bilo treba poseben poudarek dati mladim podjetnikom. Pripravljavec mnenja predlaga, da se v program COSME kot posamezen ukrep vključi pobuda Erasmus za mlade podjetnike. Ta program, ki ga je Evropski parlament prvotno predlagal kot pripravljalni ukrep, se v zadnjih letih uspešno izvaja in mladim podjetnikom omogoča, da se učijo in svoje znanje nadgrajujejo z izkušnjami in dobrimi praksami v drugih državah članicah. Erasmus za mlade podjetnike, ki predstavlja pravo zgodbo o uspehu, si v novem programu zasluži posebno mesto, da bo služil razvijanju podjetniških spretnosti in podjetniškega duha med mladimi ljudmi.

Kar zadeva povračila iz finančnih instrumentov po programu COSME, pripravljavec mnenja v celoti podpira predlog Komisije, da bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Po njegovem mnenju lahko multiplikacijski učinek teh instrumentov zagotovi bolj obstojno in vzdržno prihodnost za mala in srednja podjetja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. poudarja, da so finančna sredstva iz zakonodajnega predloga zgolj okvirne navedbe za zakonodajni organ in jih ni mogoče dokončno določiti, dokler ne bo dosežen dogovor o uredbi o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

Predlog spremembe  2

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov je mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom; poudarja, da se lahko kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in načelo solidarnosti Unije nameni le omejen finančni prispevek.

 

_______________

 

1 Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.

Predlog spremembe  3

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c. ponovno potrjuje svoje stališče iz resolucije z dne 8. junija 2011, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti večjo podporo za vse programe in instrumente, ki pospešujejo MSP, zlasti za ta program in za Akt za mala podjetja;

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) izdatke Unije in sredstva držav članic za spodbujanje konkurenčnosti podjetij in MSP bi bilo treba bolje usklajevati, da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje, večjo učinkovitost in prepoznavnost, pa tudi da bi se dosegle boljše proračunske sinergije; finančna sredstva, namenjena Programu za konkurenčnost podjetij in MSP (program COSME), realno ne bi smela biti manjša od sredstev, ki so dodeljena Okvirnemu programu za konkurenčnost in inovacije.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Sredstva iz glob, ki jih Komisija naloži podjetjem, ki ne upoštevajo zakonodaje EU o konkurenci, bi se morala programu pripisati kot dodatek k zagotovljenim finančnim sredstvom.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, in socialnim podjetjem. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim in zahtevam mladih podjetnikov, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam, kot so priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane in omogočati drugo možnost za podjetnike.

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, in socialnim podjetjem. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim in zahtevam mladih podjetnikov, samozaposlenih delavcev, novih in potencialnih podjetnikov ter žensk v podjetništvu, kakor tudi posebnih ciljnih skupin, kot so priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane in omogočati drugo možnost za podjetnike. Posebno pozornost je treba nameniti mladim podjetnikom, zlasti prek novega programa Erasmus za mlade podjetnike.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij ter na rast podjetij. Dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju vseevropskega finančnega trga za MSP. Ukrepi Unije bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU.

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij ter na rast podjetij, pa tudi na pripravljenost novih podjetnikov, da bi v okviru prenosa poslovanja/dedovanja prevzeli zdrava podjetja. Finančni instrumenti EU, vzpostavljeni v letih 2007–2013, zlasti jamstvena shema za MSP, imajo dokazano dodano vrednost in so vsaj 120 000 malim in srednjim podjetjem dali pozitiven prispevek, saj so od izbruha finančne krize leta 2008 prispevali k ohranitvi 851 000 delovnih mest. Povečana dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju vseevropskega finančnega trga za MSP. Ukrepi Unije bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic, države članice pa bi morale narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi povečale prepoznavnost in dostopnost takšnih instrumentov na njihovem ozemlju. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Učinek programa je treba povečati z mobilizacijo, združevanjem in spodbujanjem javnih in zasebnih finančnih virov.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost in odgovornost inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, ki jih vključuje proračun Unije, ter demokratični nadzor nad njimi, zlasti v zvezi z njihovim pričakovanim in dejanskim prispevkom k doseganju ciljev Unije.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje programa in njegovo izvajanje na kar najbolj učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa je treba zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a) Izvajanje programa je treba spremljati letno in s pomočjo ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Kazalniki, vključno z ustreznimi izhodišči, bi morali zagotoviti minimalno osnovo za oceno obsega, v katerem so bili cilji programov doseženi.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Program ukrepov Unije za izboljšanje konkurenčnosti podjetij, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP) (v nadaljnjem besedilu „program“) se ustanovi za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Program ukrepov Unije za izboljšanje konkurenčnosti podjetij, s posebnim poudarkom na samozaposlenih, mikro, malih, obrtnih in srednjih podjetjih (MSP) (v nadaljnjem besedilu „program“) se ustanovi za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) razliko med številom novoustanovljenih in obstoječih MSP,

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

(b) podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami, zlasti mladimi podjetniki;

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Finančni okvir za izvajanje programa znaša 2,522 milijard EUR, od tega pa bo približno 1,4 milijarde EUR namenjenih finančnim instrumentom.

1. V skladu s točko [17] medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju finančni okvir za izvajanje programa v celotnem obdobju znaša [...] zgornjih meja večletnega finančnega okvira 2014–2020, od tega pa bo približno 60 % namenjenih finančnim instrumentom. Ta znesek pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Znesek za finančne instrumente iz odstavka 1 je okviren in ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa. V okviru letnega proračunskega postopka se lahko prilagodi navzgor ali navzdol, odvisno od rezultatov izvajanja različnih finančnih instrumentov iz Priloge II.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ukrep Erasmus za mlade podjetnike je uveden z namenom, da pomaga pri razvoju podjetniških spretnosti in odnosov.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj in odnosa, zlasti med potencialnimi in mladimi podjetniki.

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj, miselnosti in odnosa, zlasti pri izobrazbi in usposabljanju, pa tudi med potencialnimi in mladimi podjetniki.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

4. V skladu s členom 18(3)(h) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Priloga II – oddelek „Jamstvena shema za posojila“ – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Razen v primeru posojil v listninskih portfeljih, jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150.000 EUR in z najnižjo zapadlostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

3. Razen v primeru posojil v listninskih portfeljih, jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 250.000 EUR in z najnižjo zapadlostjo 12 mesecev. V primeru financiranja prenosa podjetja znesek posojila lahko doseže 1.000.000 EUR. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno ločeno poročati o ustanavljanju podjetij, prenosu podjetij, širitvi obstoječih podjetij in inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

POSTOPEK

Naslov

Program za konkurenčnost podjetij ter za mala in srednje velika podjetja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0834 – C7-0463/2011 – 2011/0394(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.12.2011

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

13.12.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Paul Rübig

6.2.2012

Obravnava v odboru

20.6.2012

 

 

 

Datum sprejetja

6.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Richard Ashworth, Reimer Böge, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Giovanni La Via, George Lyon, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Derek Vaughan, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Maria Da Graça Carvalho, Edit Herczog, Peter Jahr, Jürgen Klute, Paul Rübig, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luigi Berlinguer


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (10.7.2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

(COM(2011)0834 – C7‑0463/2011 – 2011/0394(COD))

Pripravljavka mnenja: Emma McClarkin

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poročevalka pozdravlja Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), ki ga za obdobje 2014–2020 predlaga Komisija in katerega namen je povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, podpirati izvajanje strategije Evropa 2020 ter prispevati k doseganju cilja pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Poročevalka meni, da bi se ta program moral dejansko osredotočiti na spodbujanje konkurenčnosti in rasti v podjetjih EU, zlasti malih in srednjih (MSP). Namenjen pa bi moral biti tudi omogočanju boljšega dostopa do finančnih sredstev in spodbujanju podjetništva, tudi med ciljnimi skupinami, kot so mladi in ženske. Še eden izmed bistvenih ciljev tega programa je lajšanje dostopa do trgov, predvsem znotraj Unije, pa tudi na svetovni ravni.

Poročevalka meni, da sta samozaposlitev in razvoj poslovnega okolja pomemben vir za rast in ustvarjanje delovnih mest na ravni EU. Zato je treba pogoje za podjetnike, zlasti za MSP, in državljane, ki želijo ustanoviti podjetje, izboljšati. Pri pripravi tega mnenja se je poročevalka osredotočila na nekaj ključnih področij, ki bi lahko prispevala k doseganju tega cilja:

· spodbujanje uveljavljanja novih konkurenčnih poslovnih modelov in sodelovanja MSP v novih vrednostnih verigah ter na novih trgih;

· izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev v fazi ustanavljanja in rasti;

· zmanjšanje ovir in poenostavitev dolgotrajnih postopkov za MSP;

· večje spodbujanje programov in skladov COSME med malimi in srednjimi podjetji, da bodo seznanjena s finančnimi priložnostmi, ki jih ti programi in skladi omogočajo;

· financiranje mreže Enterprise Europe Network, zlasti za iskanje programov EU, ki bi lahko izboljšali konkurenčnost in rast podjetij na enotnem trgu;

· nudenje podpore MSP z zagotavljanjem nasvetov in informacij o vprašanjih, kot so ovire za vstop na trg, poslovne priložnosti, standardi in pravice intelektualne lastnine v prednostnih tretjih državah;

· spodbujanje zagotavljanja informacij glede digitalnih storitev;

· vzpostavitev sistema za spremljanje, s katerim bi zagotovili, da bodo banke finančna sredstva in jamstva uporabljale za povečanje obsega svojih posojil za MSP.

Poročevalka meni, da na ravni Evropske unije ne bi smelo prihajati do podvajanja ukrepov, ki so jih že sprejele države članice. Zato nestrpno pričakuje rezultate analize, ki jo Komisija ravno izvaja. Temeljnega pomena je, da COSME zagotovi dodano vrednost in da bodo finančna sredstva, ki bodo na voljo v okviru tega programa, usmerjena v ukrepe za ustvarjanje rasti.

Poročevalka na področju podpornih ukrepov in poenostavitve poudarja pomen pametne zakonodaje, vključno s preverjanjem ustreznosti obstoječe zakonodaje in ocen učinka za ukrepe Unije, ki so še posebej pomembni za konkurenčnost in rast podjetij. Če želimo sprostiti poslovno dejavnost in spodbuditi rast, kjer je to potrebno, je treba zakonodajo poenostaviti ali pregledati, v bodoči zakonodaji pa zmanjšati bremena za MSP.

Poročevalka se strinja s pristopom Komisije, ki predvideva, naj bi bila mikropodjetja izvzeta iz zakonodaje EU, razen kadar obstajajo utemeljeni razlogi, ki terjajo nasprotno. Spodbujanje uporabe testa za mala in srednja podjetja in testov za preverjanje konkurenčnosti, ki bi jih ravno tako morale izvajati države članice, je bistvenega pomena za zmanjšanje obremenitve.

V zvezi s področjem turizma ima poročevalka dvome glede tega, da je ta sektor obravnavan ločeno, medtem ko ostali sektorji, kot so javna naročila in storitve, ki so bistvenega pomena za rast, niso deležni enake obravnave. Po mnenju poročevalke je nujna ocena programa COSME, vključno z njegovimi učinki na ustvarjanje delovnih mest in rast, s čimer bi spremljali uspešnost doseganja ciljev tega programa.

predlogi SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(1) Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije, na primer prek MSP, ki imajo pri uresničevanju teh ciljev pomembno vlogo.

Obrazložitev

Pomembna vloga malih in srednjih podjetij pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 se odraža v dejstvu, da so ta podjetja omenjena v šestih od sedmih vodilnih pobud te strategije. Pomen malih in srednjih podjetij je treba poudariti v opisu programa.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Da bi podjetja igrala osrednjo vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti v Evropi, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“12, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Sporočilo opredeljuje strategijo, katere namen je spodbuditi rast in zaposlovanje z ohranjanjem in podpiranjem močne, raznolike in konkurenčne industrijske osnove v Evropi zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev za podjetja, kakor tudi z okrepitvijo več vidikov enotnega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

(2) Da bi podjetja igrala osrednjo vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti v Evropi, ki je najpomembnejša prednostna naloga, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“12, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Sporočilo opredeljuje strategijo, katere namen je spodbuditi rast in zaposlovanje z ohranjanjem in podpiranjem močne, raznolike in konkurenčne industrijske osnove v Evropi zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev za podjetja, kakor tudi z okrepitvijo več vidikov enotnega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) Vrzeli, razdrobljenost in nepotrebna birokracija na enotnem trgu preprečujejo državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti MSP, da bi v celoti izkoristili prednosti tega trga. Številna MSP se na primer pri poskusih čezmejnega trgovanja redno srečujejo s težavami. Zaradi tega so nujno potrebna usklajena prizadevanja Komisije, Evropskega parlamenta in držav članic pri obravnavanju pomanjkljivosti glede izvajanja, zakonodaje in obveščanja. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale Komisija in države članice sodelovati tudi, da bi zmanjšale pretirano upravno, finančno in regulativno obremenitev MSP.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu „program“).

(6) Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu „program“). Program bi moral biti predvsem zlahka dostopen za podjetnike vseh MSP, še posebej zelo majhnih in mikropodjetij, ne da bi pri tem prišlo do prekrivanja programov na ravni držav članic.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Namen politike konkurenčnosti v Uniji je vzpostaviti institucionalne in politične ureditve, ki ustvarjajo razmere, v katerih lahko podjetja dosegajo trajnostno rast. Izboljšana produktivnost je glavni vir trajnostne rasti prihodka, kar prispeva k izboljšanju življenjskega standarda. Konkurenčnost je tudi odvisna od zmožnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je evropski enotni trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novoustanovljenih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključno gonilo gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

(8) Namen politike konkurenčnosti v Uniji je vzpostaviti institucionalne in politične ureditve, ki ustvarjajo razmere, v katerih se podjetja lahko ustanavljajo in dosegajo trajnostno rast. Izboljšana produktivnost je glavni vir trajnostne rasti prihodka, kar prispeva k izboljšanju življenjskega standarda. Konkurenčnost je tudi odvisna od zmožnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je evropski enotni trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novoustanovljenih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključno gonilo gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, in socialnim podjetjem. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim in zahtevam mladih podjetnikov, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam, kot so priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane in omogočati drugo možnost za podjetnike.

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem in podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim ciljnih skupin, kot so mladi podjetniki, novi in potencialni podjetniki ter ženske v podjetništvu. Posebnim skupinam, kot so priseljenci in invalidi, bi bilo treba zagotoviti ciljno usmerjene informacije. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane, promovirati prenos podjetij in odcepljena podjetja (spin-off) ter omogočati drugo možnost za podjetnike.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij ter na rast podjetij. Dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju vseevropskega finančnega trga za MSP. Ukrepi Unije bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU.

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij, na rast podjetij in na uspešnost prenosa lastništva ali medgeneracijske predaje. Dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju poenostavljenega in preglednejšega vseevropskega finančnega trga za MSP. Ukrepi Unije bi morali biti celoviti, dosledni in bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU.

Obrazložitev

Zagotovitev pogojev za prenos podjetij je zelo pomembna pri zagotavljanju razpoložljivosti sredstev. Razpoložljivost kapitala pri spremembah lastništva je eden od osrednjih izzivov podjetniške politike.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Mreža Enterprise Europe Network je dokazala svojo dodano vrednost za evropske MSP kot enotna kontaktna točka za podporo pri poslovanju, ki podjetjem pomaga, da izboljšajo svojo konkurenčnost in raziščejo poslovne priložnosti na enotnem trgu in zunaj njega. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža predvsem pomaga MSP, da poiščejo partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije ter da pridobijo nasvete o virih financiranja, intelektualni lastnini in ekoloških inovacijah ter trajnostni proizvodnji. Pridobila je tudi povratne informacije o zakonodaji in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še zlasti pomembni pri premagovanju asimetrije informacij in zniževanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi.

(13) Mreža Enterprise Europe Network mora še naprej dokazovati svojo dodano vrednost za evropska MSP pri določanju primernih programov in storitev Unije za podporo pri poslovanju, da bodo izboljšala svojo konkurenčnost in preskušala poslovne priložnosti na enotnem trgu in zunaj njega. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža predvsem pomaga MSP, da poiščejo partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije ter da pridobijo nasvete o virih financiranja Unije, intelektualni lastnini in programih Unije za spodbujanje ekoloških inovacij ter trajnostne proizvodnje. Pridobila je tudi povratne informacije o zakonodaji in standardih Unije in uspešno spodbudila udeležbo MSP v programih EU za financiranje, na primer v sedmem okvirnem programu za raziskave. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še zlasti pomembni pri premagovanju asimetrije informacij in zniževanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi. Kjer je mogoče, bi bilo treba učinkovitost mreže še izboljšati, in sicer prek okrepljenih stikov z nacionalnimi kontaktnimi točkami ter večjo prepoznavnostjo v državah članicah.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Dejavnosti na tem področju lahko ustvarijo enake konkurenčne pogoje za MSP, ki nameravajo delovati zunaj matične države. Te dejavnosti bi morale med drugim vključevati obveščanje o pravicah intelektualne lastnine in tehničnih standardih.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Da bi se izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti pa MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje. Posebno pozornost je treba nameniti interesom MSP in sektorjem, v katerih so ta podjetja najbolj dejavna. Pobude na ravni Unije so potrebne za ustvarjanje enakega konkurenčnega položaja za MSP in izmenjavo informacij in znanja na evropski ravni.

(15) Da bi se izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti pa MSP, morajo države članice in Komisija z zmanjšanjem zakonodajnega bremena ustvariti ugodno poslovno okolje. Interesom MSP je treba nameniti posebno pozornost. Pobude na ravni Unije so potrebne za ustvarjanje enakega konkurenčnega položaja za MSP, izmenjavo informacij in znanja na evropski ravni ter za podporo razvoju skupne politike Unije za MSP z evropsko dodano vrednostjo. Digitalne storitve so na tem področju lahko še posebej stroškovno učinkovite.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) S pravilnim izvajanjem, uveljavljanjem in spremljanjem alternativnega reševanja potrošniških sporov bi Komisija in države članice pospešile reševanje sporov, jih pocenile in poenostavile birokracijo tako za potrošnike kot za trgovce ter s tem spodbujale MSP, da bi intenzivneje sodelovala na enotnem trgu in povečala svojo konkurenčnost.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk). Predstavitven in katalitičen učinek, na primer evropske nagrade in konference, kakor tudi ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks, zagotavljajo visoko evropsko dodano vrednost.

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk). Visoko evropsko dodano vrednost zagotavljajo zgledi in katalitični učinek, kakor tudi ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16 a) MSP pogosto ne morejo dostopati do trgov javnih naročil zaradi pretirane upravne obremenitve na javnih razpisih. Komisija in države članice bi morale te zahteve poenostaviti, da bi spodbudile konkurenčnost in za ta podjetja ustvarile enake konkurenčne pogoje.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Svetovna konkurenca, demografske spremembe, omejitev sredstev in porajajoča se družbena gibanja ustvarjajo izzive in priložnosti za nekatere poslovne sektorje. Na primer, na oblikovanju temelječi sektorji, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi in za katere je značilen visok delež MSP, se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po personaliziranih inkluzivnih proizvodih. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so na ravni Unije potrebna skupna prizadevanja.

(17) Svetovna konkurenca, demografske spremembe, omejena količina naravnih virov in porajajoča se družbena gibanja ustvarjajo izzive in priložnosti za številne poslovne sektorje, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi in za katere je značilen visok delež MSP. Na primer na oblikovanju temelječi sektorji se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščeni potencial visokega povpraševanja po personaliziranih inkluzivnih proizvodih. Na oblikovanju temelječe potrošniško blago je pomemben gospodarski sektor v Uniji, podjetja s tega področja pa znatno prispevajo k rasti in delovnim mestom. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so na ravni Unije potrebna skupna prizadevanja za ustvarjanje dodatne rasti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Dodana vrednost za pobudo na področju turizma na ravni Unije je jasna, zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju čeznacionalnih predstavitvenih strategij in pri izmenjavi najboljših praks.

(18) Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Pogodba o delovanju Evropske unije opredeljuje podporne pristojnosti Unije na tem področju. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo, tako kot večino poslovnih sektorjev, v glavnem vodijo MSP. Kadar imajo pobude v turističnem sektorju jasno dodano vrednost na ravni Unije, bi jih moral program podpreti.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Program bi moral opredeliti ukrepe za cilje, skupni finančni okvir za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

(19) Program bi moral opredeliti ukrepe za cilje, skupni finančni okvir za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter pregledne določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom ter drugimi programi Unije, kot je Obzorje 2020, in strukturnimi skladi.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a) povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

(b) spodbujati kulturo podjetništva in podjetniški duh ter podpreti ustanavljanje in rast MSP.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) spremembami v upravnem bremenu MSP;

(c) zmanjšanjem upravnega in regulativnega bremena za MSP;

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) in ravnjo prometa MSP.

(e) z novimi MSP, njihovo rastjo in zmanjšanjem ravni neuspehov.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a) Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost, rast, internacionalizacijo in trajnost podjetij Unije, zlasti MSP, vključno s sektorjev storitev in turizma, javnih naročil in novega podjetništva;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

(b) Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami, kot so mladi in ženske;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(c) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov, predvsem tveganega kapitala;

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

(d) Izboljšati dostop do trgov, zlasti v Uniji, in tudi po svetu.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev izmenjave najboljše prakse o razvoju ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in spodbujanja razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši.

(c) podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši in bi zmanjšali njihovo upravno obremenitev.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) ukrepe za spodbujanje dostopa MSP do javnih naročil, zlasti prek boljše obveščenosti in smernic o prijavah na razpise ter o novih priložnostih, ki jih omogočajo posodobljeni pravni okvir EU, izmenjava najboljše prakse ter organizacija usposabljanja in prireditev, ki se jih udeležujejo javni naročniki ter MSP;

Obrazložitev

Orodja javne politike bi morala biti prilagojena potrebam malih in srednjih podjetij. Upoštevati bi morala kodeks najboljše prakse, ki naročnikom daje smernice za uporabo javnih razpisov na tak način, da bi malim in srednjim podjetjem čim bolj olajšali udeležbo v postopkih javnega naročanja. Da bi izvajali peto načelo Akta za mala podjetja, in sicer „prilagoditi orodja javne politike potrebam MSP: olajšati sodelovanje MSP pri javnih naročilih in boljše izkoriščanje možnosti državne pomoči za MSP“, bi morali v okviru programa COSME financirati ukrepe za spodbujanje dostopa malih in srednjih podjetij do javnih naročil.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko podpre pobude, ki spodbujajo nastanek konkurenčnih sektorjev na podlagi medsektorskih dejavnosti na področjih, za katera je značilen velik delež MSP in ki močno prispevajo k BDP Unije. Takšne pobude spodbujajo razvoj novih trgov in oskrbo z blagom in storitvami na podlagi najkonkurenčnejših poslovnih modelov ali spremenjenih vrednostnih verig., Vključujejo pobude za povečanje produktivnosti, učinkovitosti virov, trajnosti in socialne odgovornosti gospodarskih družb.

3. Komisija podpira pobude, ki spodbujajo nastanek konkurenčnih sektorjev na podlagi medsektorskih dejavnosti na področjih, za katera je značilen velik delež MSP in ki močno prispevajo k BDP Unije. Takšne pobude spodbujajo uvedbo novih konkurenčnih poslovnih modelov, sodelovanje MSP v novih vrednostnih verigah in razvoj novih trgov, pa tudi izboljšane proizvode in procese ter prožne organizacijske strukture. Vključujejo lahko pobude za povečanje produktivnosti, učinkovitosti virov, trajnosti in socialne odgovornosti gospodarskih družb. Dejavnosti spodbujajo sprejemanje novih poslovnih modelov, pa tudi komercialno uporabo ustreznih zamisli za nove izdelke in storitve. Komisija lahko podpira tudi temu namenjene dejavnosti v specifičnih sektorjih, ki jih zaznamuje velik delež MSP in ki veliko prispevajo k BDP Unije, npr. v turizmu, kjer je mogoče ustrezno dokazati dodano vrednost na ravni Unije.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija prispeva k spodbujanju podjetništva z izboljšanjem okvirnih pogojev, ki vplivajo na razvoj podjetništva. Komisija podpira poslovno okolje, ki je ugodno za razvoj in rast podjetij.

1. Komisija prispeva k spodbujanju podjetniškega duha z izboljšanjem okvirnih pogojev, ki vplivajo na razvoj podjetništva. Komisija podpira poslovno okolje, ki je ugodno za ustanavljanje, razvoj, prenos in rast podjetij ter za drugo priložnost.

Obrazložitev

Mala in srednja podjetja so občutljiva na hitro spreminjajoče se tržne pogoje, zato je pomembno, da se pri dodeljevanju sredstev ohrani prožnost.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP ter zmanjšati in poenostaviti dolgotrajne ovire zanja v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja ter prenosa, in ki ne nalagajo dodatnih upravnih in regulativnih bremen, temveč dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija namerava še naprej podpirati mrežo Enterprise Europe Network za namen nadaljnjega izboljševanja konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge.

1. Komisija financira mrežo Enterprise Europe Network za namen nadaljnjega izboljševanja konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa do trgov in za določitev ustreznih programov Unije, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju konkurenčnosti podjetij in izrabi poslovnih priložnosti, zlasti v okviru enotnega trga, obenem pa skuša preprečiti podvajanje prizadevanj držav članic.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko podpre ukrepe za izboljšanje dostopa MSP na enotni trg, ki vključujejo zagotavljanje informacij in ozaveščanje.

2. Komisija podpira ukrepe za izboljšanje dostopa MSP na enotni trg, ki vključujejo zagotavljanje informacij (tudi z digitalnimi storitvami) in ozaveščanje o temah, kot so na primer čezmejne poslovne priložnosti. Ti ukrepi so lahko namenjeni tudi za odpravljanje obstoječih pravnih in zakonodajnih ovir. Vključujejo lahko zagotavljanje ustreznih informacij za kontaktne točke mreže Enterprise Europe Network in službe Europe Direct ter po potrebi usposabljanje za nudenje visokokakovostnih storitev za MSP, ter ponovno osredotočenost mreže Enterprise Europe Network na zagotavljanje ciljno usmerjene in prilagojene podpore zanje.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Namen posebnih ukrepov bo omogočiti lažji dostop MSP na trge zunaj Unije in okrepiti obstoječe storitve podpore na navedenih trgih. MSP lahko prejmejo pomoč iz programa v zvezi s standardi in pravicami intelektualne lastnine v prednostnih tretjih državah.

3. Namen posebnih ukrepov bo omogočiti lažji dostop MSP na trge zunaj Unije in okrepiti obstoječe storitve podpore na navedenih trgih. MSP lahko iz programa prejmejo pomoč, svetovanje in informacije med drugim o ovirah za vstop na trg, poslovnih priložnostih, standardih in pravicah intelektualne lastnine v prednostnih tretjih državah. Ti ukrepi dopolnjujejo osrednje dejavnosti držav članic za spodbujanje trgovine, vendar jih ne podvajajo.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija za namene izvajanja programa sprejme letni delovni program v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). V letnih delovnih programih se navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, ki jih bo treba financirati, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvajanja, kakor tudi ustrezne kazalnike za spremljanje učinkovitosti pri ustvarjanju rezultatov in dosežkih ciljev. V zvezi z donacijami vključujejo prednostna področja, temeljna merila ocenjevanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

1. Komisija za namene izvajanja programa sprejme letni delovni program v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). V letnih delovnih programih se navedejo zastavljeni cilji na podlagi predhodnih posvetovanj, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, ki jih bo treba financirati, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvajanja, kakor tudi ustrezne kazalnike za spremljanje učinkovitosti pri ustvarjanju rezultatov in dosežkih ciljev. V zvezi z donacijami vključujejo prednostna področja, temeljna merila ocenjevanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c) oceno učinka ukrepov Unije, ki so še zlasti pomembni za konkurenčnost podjetij, da bi se opredelila področja obstoječe zakonodaje, ki jo je treba poenostaviti, ali področja, na katerih je treba predlagati nove zakonodajne ukrepe;

c) preverjanji ustreznosti obstoječe zakonodaje in z oceno učinka ukrepov Unije, ki so še zlasti pomembni za konkurenčnost in rast podjetij, predvsem MSP, da bi se opredelila področja obstoječe zakonodaje, ki jih je treba poenostaviti ali razveljaviti, in da bi zagotovili čim manjše breme za MSP na področjih, na katerih so predlagani novi zakonodajni ukrepi;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, posebne industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

(d) oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, zlasti na MSP, posebne industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

Obrazložitev

Pomen MSP je treba v opisu programa poudariti.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija sestavi letno poročilo o spremljanju, v katerem prouči učinkovitost in uspešnost podpornih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in, kjer je mogoče, vpliva. Poročilo vsebuje informacije o znesku porabe, povezane s podnebjem, in vplivu podpore na cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, in sicer do te mere, da zbiranje teh podatkov ne ustvarja neupravičenega upravnega bremena za MSP.

2. Komisija sestavi letno poročilo o spremljanju, v katerem prouči učinkovitost in uspešnost podpornih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in vpliva ter zlasti v smislu ustvarjanja novih delovnih mest in rasti. Poročilo vsebuje informacije o znesku porabe, povezane s podnebjem, in vplivu podpore na cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, in sicer do te mere, da zbiranje teh podatkov ne ustvarja neupravičenega upravnega bremena za MSP.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija najpozneje do leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov, ki so prejeli podporo iz programa, in sicer tako na ravni rezultatov kot učinkov, učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, da bi sprejela odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Poročilo o vrednotenju obravnava tudi obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

3. Komisija najpozneje do leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju, ki se objavi vsaka tri leta, v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov, ki so prejeli podporo iz programa, in sicer tako na ravni rezultatov kot učinkov, zlasti na ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast, učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, da bi sprejela odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Poročilo o vrednotenju obravnava tudi obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Da bi finančna sredstva zares dosegla MSP, je treba uvesti sistem spremljanja, ki bo zagotavljal, da bodo banke finančna sredstva in jamstva uporabila za več posojil MSP. To lahko vključuje sisteme poročanja in kodeks ravnanja za banke, ki posojajo MSP. Sistem spremljanja bo tudi zagotovil, da posojil iz skladov Unije ne bodo prejemala le srednja, temveč tudi mala in mikropodjetja.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Naloga finančnih instrumentov iz programa je omogočiti v rast usmerjenim MSP lažji dostop do finančnih sredstev. Finančni instrumenti vključujejo kapitalsko in jamstveno shemo za posojila.

1. Naloga finančnih instrumentov iz programa je omogočiti MSP v začetni fazi, fazi rasti ter fazi prenosa omogočiti lažji dostop do finančnih sredstev. Finančni instrumenti vključujejo kapitalsko in jamstveno shemo za posojila.

Obrazložitev

MSP so občutljiva na hitro spreminjajoče se tržne pogoje, zato je pomembno, da se pri dodeljevanju sredstev ohrani prožnost.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Finančni instrumenti za v rast usmerjena MSP se lahko, kjer je to primerno, združujejo z drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi upravni organi v skladu s [členom 33(1)(a) Uredbe (EU) št. XXX/201X [nova uredba o strukturnih skladih]], ter donacijami, ki jih financira Unija med drugim tudi v okviru te uredbe.

2. Finančni instrumenti za MSP se lahko, kjer je to primerno, združujejo z drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi upravni organi v skladu s [členom 33(1)(a) Uredbe (EU) št. XXX/201X [nova uredba o strukturnih skladih]], ter donacijami, ki jih financira Unija med drugim tudi v okviru te uredbe.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Priloga I – splošni cilj 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

1. Povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Priloga I – splošni cilj 1 – kazalnik učinka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

sprememba upravnega bremena za MSP (št. dni za ustanovitev novega podjetja)

zmanjšanje upravnega in regulativnega bremena za MSP (št. dni za ustanovitev novega podjetja)

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Priloga I – poseben cilj 1 – Oblikovanje politike o MSP – kazalnik rezultatov 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

število držav članic, ki uporabljajo test MSP

število držav članic, ki uporabljajo test MSP in test preverjanja konkurenčnosti

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Priloga I – poseben cilj 2 – Podpora podjetništvu – srednjeročni cilj (rezultat) 2017 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto

najmanj 7 sprejetih ukrepov za poenostavitev na leto

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 2 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kapitalska shema za rast se osredotoča na sklade, ki zagotavljajo tvegani kapital in dolžniško-lastniška finančna sredstva, kot so podrejena in konzorcijska posojila, podjetjem v fazi širitve in rasti, zlasti pa tistim, ki poslujejo v tujini, obenem pa ima možnost vlagati v podjetja v zgodnji fazi, in sicer v kombinaciji s kapitalsko shemo za raziskave, razvoj in inovacije iz programa Obzorje 2020. Naložbe kapitalske sheme za rast v slednjem primeru ne smejo presegati 20 % skupnih naložb EU, razen v primerih večstopenjskih skladov, kadar se finančna sredstva iz kapitalske sheme za rast in kapitalske sheme za raziskave, razvoj in inovacije zagotavljajo na sorazmerni osnovi v skladu z naložbeno politiko skladov. Kapitalska shema za rast se izogiba odkupom ali nadomeščanju kapitala, namenjenega za razpustitev prevzetega podjetja. Komisija se lahko odloči, da v skladu s spreminjajočimi se razmerami na trgu spremeni 20-odstotni prag.

1. Kapitalska shema za rast se osredotoča na sklade, ki zagotavljajo tvegani kapital in dolžniško-lastniška finančna sredstva, kot so podrejena in konzorcijska posojila, podjetjem v fazi širitve in rasti (kar vključuje inovativna podjetja v fazi širitve in rasti), zlasti pa tistim, ki poslujejo v tujini, obenem pa ima možnost vlagati v podjetja v zgodnji fazi, in sicer v kombinaciji s kapitalsko shemo za raziskave, razvoj in inovacije iz programa Obzorje 2020. Naložbe kapitalske sheme za rast v slednjem primeru ne smejo presegati 20 % skupnih naložb EU, razen v primerih večstopenjskih skladov, kadar se finančna sredstva iz kapitalske sheme za rast in kapitalske sheme za raziskave, razvoj in inovacije zagotavljajo na sorazmerni osnovi v skladu z naložbeno politiko skladov. Kapitalska shema za rast se izogiba odkupom ali nadomeščanju kapitala, namenjenega za razpustitev prevzetega podjetja. Komisija se lahko odloči, da v skladu s spreminjajočimi se razmerami na trgu spremeni 20-odstotni prag.

POSTOPEK

Naslov

Program za konkurenčnost podjetij ter za mala in srednja podjetja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0834 – C7-0463/2011 – 2011/0394(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.12.2011

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

13.12.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Emma McClarkin

29.2.2012

Obravnava v odboru

25.4.2012

30.5.2012

9.7.2012

 

Datum sprejetja

10.7.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Mitro Repo, Robert Rochefort, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Emilie Turunen, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Jürgen Creutzmann, María Irigoyen Pérez, Emma McClarkin, Sabine Verheyen, Anja Weisgerber


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (25.9.2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014-2020)

(COM(2011)0834 – C7‑0463/2011 – 2011/0394(COD))

Pripravljavka mnenja: Marina Yannakoudakis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Zaradi gospodarske krize v vsej EU je zelo pomembno, da svoje vire dobro uporabljamo in izkoristimo njihove prednosti. Največje bogastvo vseh podjetij so njihovi zaposleni ter podjetniki, ki ustvarjajo inovativna in neinovativna mala in srednja podjetja. Ti zaposleni ter mala in srednja podjetja, katerih del so, so življenjskega pomena za evropsko gospodarstvo.

Prispevek žensk v okviru malih in srednjih podjetij še vedno ni povsem izkoriščen(1) in prizadevati si moramo za povečan delež žensk na tem področju, pa tudi za praktična priporočila, ki bodo upoštevala realnost poslovnega in ekonomskega življenja v konkurenčnem tržnem okolju.

Medtem ko bi morali do prihodnjega programa za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij (2014–2020) (COSME) imeti enak dostop vsi poslovni sektorji, pa bi morali s priznanjem vidika enakosti spolov v predlogu zagotoviti tudi pozorno spremljanje enakosti med spoloma v teh podjetjih.

Prav tako je pomembno, da ohranimo našo moralno zavezo pomoči pri zmanjševanju tveganja revščine in socialne izključenosti v vsej EU, saj je bilo leta 2010 kar 16 % prebivalstva EU-27 izpostavljenega revščini, ker je bil njihov razpoložljivi dohodek pod pragom tveganja.(2) Ta statistični podatek jasno kaže na vrednost in pomen podjetnic, ki so heterogena skupina, raznolika v smislu starosti, porekla in izobrazbe.

Zaradi nadaljevanja evropske krize je izjemno pomembno, da pri vseh pobudah EU zagotovimo najboljše rezultate glede na vložek, saj so te pobude pomembno orodje za podporo gospodarski in socialni rasti na delovnem mestu. S tem izhodiščem želi pripravljavka mnenja opozoriti, da bi bilo treba obstoječe možnosti financiranja, kot so mikrofinanciranje, posebne donacije in tvegani kapital, uporabljati s poudarkom na spolu.

Pripravljavka mnenja meni, da okorna zakonodaja EU ni najbolj praktična pot naprej, posebej če upoštevamo, da je zaposlovanje v pristojnosti držav članic. Po njenem mnenju je priporočilo o izmenjavi najboljše prakse najučinkovitejši način za spodbujanje trajnostne konkurence in podjetništva. To ima dvojno korist, saj zagotavlja podporo podjetnicam in je razmeroma poceni.

Priporočila o izmenjavi najboljše prakse

Da bi resnično razumeli problem, je treba zbrati zgoščene, točne in posodobljene podatke v skladu s pravili o zaščiti podatkov. Te podatke je treba razvrstiti po spolu, narodnosti, starosti, velikosti in po tem, kako dolgo podjetje že obstaja. Tako bomo zagotovili, da bodo sredstva namenjena pravim in najučinkovitejšim področjem, ter zagotovili rast in podporo ženskam v malih in srednjih podjetjih.

Zavedamo se, da je najboljši način za zagotavljanje enakosti spolov dobra izobrazba, ki veča pravičnost in spodbuja ženske k izkoriščanju njihovega potenciala na vseh področjih zaposlovanja. Pripravljavka mnenja pozdravlja sheme za podporo izobraževalnemu mentorstvu, kot je evropska mreža ambasadork ženskega podjetništva (ENFEA), ki jo je ustanovila Komisija, vendar meni, da morajo države članice za krepitev te pobude uporabiti obstoječe zmogljivosti EU in shemo dejansko umestiti in spraviti v tek.

K nemotenemu delovanju malih in srednjih podjetij lahko prispeva tudi razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki zagotavlja prožnost na delovnem mestu. Države članice bi bilo treba spodbujati, da te tehnologije izkoristijo, saj lahko pomagajo pri ozaveščanju žensk in njihovem povezovanju prek spletnih portalov in blogov, na katerih lahko najdejo podatke o drugih podjetnicah, predstavnicah in dogodkih. Internet in spletna podpora lahko prav tako nudita izbiro ženskam, ki delo opravljajo na daljavo ali živijo v oddaljenih območjih. Podpora mora biti nacionalna in regionalna ter dostopna prek različnih sredstev komuniciranja.

Povzetek

Povečanje enakosti med spoloma v poslovnem svetu zahteva večdimenzionalen pristop, ki bo izpostavil najboljšo prakso in ustrezna priporočila, ki bodo ženskam ponudila izbiro, prožnost in priložnosti. Za to so potrebni zgoščeni, točni in posodobljeni podatki, dostop do mikrofinanciranja, dobra izobrazba, podporne sheme, vzorniki ter informacijske in komunikacijske tehnologije, ki morajo zagotoviti najboljše rezultate glede na vložek. Poudarjanje potrebe po teh ukrepih pomeni obravnavanje moralne obveze glede zmanjševanja tveganja revščine in socialne izključenosti v vsej EU.

Program COSME predstavlja ustrezen časovni načrt za naslednjih pet let, pripravljavka mnenja pa želi, da bi bilo v končnem besedilu upoštevano to, kako edinstven je lahko prispevek žensk v podjetništvu pri pospeševanju in spodbujanju rasti, kar se bo izkazalo za bistveno pri blaženju resne gospodarske krize, s katero se trenutno soočata Evropa in širše svetovno gospodarstvo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(1) Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije tako za ženske kot za moške.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Komisija je junija 2008 sprejela sporočilo „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“, ki ga je Evropski svet potrdil decembra 2008. Akt za mala podjetja določa celovit okvir politike za mala in srednja podjetja (MSP), podpira podjetništvo in načelo „najprej pomisli na male“ umešča v pravo in politiko, da bi okrepila konkurenčnost MSP. Navedeni akt določa 10 načel in opisuje ukrepe politike ter zakonodajne ukrepe za spodbujanje potenciala MSP na področju rasti in ustvarjanja delovnih mest. Izvajanje Akta za mala podjetja prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Več ukrepov za MSP je bilo že opredeljenih v obliki vodilnih pobud.

(3) Komisija je junija 2008 sprejela sporočilo „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“, ki ga je Evropski svet potrdil decembra 2008. Akt za mala podjetja določa celovit okvir politike za mala in srednja podjetja (MSP), podpira podjetništvo, si prizadeva za boljši izkoristek podjetniškega potenciala mladih in žensk, načelo „najprej pomisli na male“ pa umešča v pravo in politiko, da bi okrepila konkurenčnost MSP. Navedeni akt določa 10 načel in opisuje ukrepe politike ter zakonodajne ukrepe za spodbujanje potenciala MSP na področju rasti in ustvarjanja delovnih mest. Izvajanje Akta za mala podjetja prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Več ukrepov za MSP je bilo že opredeljenih v obliki vodilnih pobud.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Komisija s predlogom Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki je bil sprejet 29. junija 2011, določa sveženj zakonodajnih predlogov in dokumentov za proračun Unije za obdobje 2014–2020. Navedeni večletni finančni okvir opisuje, kako bodo doseženi cilji politike v zvezi s povečanjem rasti in ustvarjanjem več delovnih mest v Evropi ter doseganju nizkoogljičnega in bolj okolju naklonjenega gospodarstva in Evrope, ki bo na mednarodnem prizorišču imela vidnejšo vlogo.

(5) Komisija s predlogom Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki je bil sprejet 29. junija 2011, določa sveženj zakonodajnih predlogov in dokumentov za proračun Unije za obdobje 2014–2020. Navedeni večletni finančni okvir opisuje, kako bodo doseženi cilji politike v zvezi s povečanjem rasti in ustvarjanjem več delovnih mest v Evropi tako za ženske kot za moške ter doseganju nizkoogljičnega in bolj okolju naklonjenega gospodarstva in Evrope, ki bo na mednarodnem prizorišču imela vidnejšo vlogo.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Žensko podjetništvo ter mala in srednja podjetja, ki jih vodijo ženske, so ključni vir povečanja stopnje zaposlitve pri ženskah in tako v širši meri unovčujejo žensko izobrazbo. Žensko podjetništvo prav tako zagotavlja poslovno dinamičnost in inovativnost, katerih potencial v Uniji še zdaleč ni izkoriščen, večje število podjetnic pa neposredno prispeva k celotnemu gospodarstvu in nanj pozitivno vpliva. Ženske so še posebno motivirane za samozaposlovanje, saj jim je z vodenjem lastnega podjetja omogočeno, da si same oblikujejo delovni čas in tako lažje usklajujejo delo in družino. V nestabilni gospodarski klimi so ukrepi za podporo podjetnicam zlahka zanemarjeni.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b) Glede na nizek delež podjetnic (v Evropi samo 30 %) bi moral program spodbujati in omogočati žensko podjetništvo, saj podjetnice pomembno vplivajo na gospodarstvo – delovnih mest ne ustvarjajo samo zase, marveč tudi za druge. V sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah je močno poudarjena pomembna razsežnost ženskega podjetništva kot gospodarske sile v vzponu, pa tudi potreba po njegovem spodbujanju.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11c) V programu bi moralo biti poudarjeno, da je pomembno spodbujati lastništvo podjetij, izobraževanje, usposabljanje, raziskave in zastopanje interesov, ki ni ločeno po spolu, in sicer s posredovanjem ustreznih informacij v ves sistem in vsem zainteresiranim stranem, pa tudi s kampanjami in družabnimi omrežji. Prek univerz, institucij EU, šolskih ministrstev in oblikovalcev politike bi moral že od zgodnjih izobraževalnih stopenj naprej spodbujati žensko podjetništvo kot interesno področje za oba spola ter podobo podjetnic kot vzornic.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Finančni posredniki v jamstveni shemi zagotavljajo mikroposojila (manjša od 25.000 EUR). V programu ni posebne postavke za mikroposojila, saj bi se prekrivala s programom za socialne spremembe in inovacije, ki ga je Komisija predlagala 6. oktobra 2011 in ki izrecno zajema tovrstna posojila.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk). Predstavitven in katalitičen učinek, na primer evropske nagrade in konference, kakor tudi ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks, zagotavljajo visoko evropsko dodano vrednost.

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji, ki ga je treba navdihniti z inovativnimi in različnimi pristopi, da bi nagovorili različne ciljne skupine, zlasti mlade in ženske. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk). Predstavitven in katalitičen učinek, na primer evropske nagrade in podjetniške konference, projekti, delavnice in mentorski programi, kakor tudi ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks, zagotavljajo visoko evropsko dodano vrednost. Za spodbujanje žensk k podjetništvu, ohranjanje njihove podjetniške poklicne poti in ozaveščanje, da so pomembne vzornice, je še posebej pomembno premagati kontekstualne ovire, tradicionalna stališča in stereotipe o ženskah.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Podatke, ki bi jih uporabili kot kazalnike za merjenje izpolnjevanja ciljev, kolikor je izvedljivo, bi morali zbrati ločeno po spolu, narodnosti, starosti, območju, velikosti in dolžini obstoja podjetja, v skladu s predpisi držav članic o zaščiti osebnih podatkov ter s pomočjo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer in Evropskega inštituta za enakost spolov. Po možnosti bi bilo treba te podatke zbrati tako, da ne bi dodatno obremenjevali malih in srednjih podjetij, oblikovalce politike pa bi opozorili na specifično problematiko, s katero se spoprijemajo podjetnice.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi. Potrebni so posebni ukrepi, da bi ženske pridobile financiranje za poslovne podjeme.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Program bi moral podjetnicam omogočati lažji dostop do sredstev, ki bodo na voljo, da bi spodbujali in povečali žensko podjetništvo s pomočjo posebnih pomoči in tveganega kapitala.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20b) Program bi moral zagotavljati pomoč tistim podjetnicam, ki imajo manj znanja o razpoložljivih možnostih financiranja in manj izkušenj s finančnim upravljanjem, za kar je treba iskati razloge v družbi, ter potrebujejo podporo v začetnem obdobju, pa tudi v celotnem poslovnem ciklu in po potrebi pri prenehanju opravljanja dejavnosti.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Načeli preglednosti in enakih možnosti bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program. V teh pobudah in dejavnostih je treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse državljane.

(21) Načela preglednosti, enakih možnosti in enakosti med moškimi in ženskami bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program, ob tem pa tudi dodatne dejavnike in ovire, zaradi katerega je podjetništvo za ženske manj privlačno – neusklajenost dela in družine, pomanjkanje vzornikov in mentorjev, družbeni stereotipi in podjetniške veščine v izobraževanju. V teh pobudah in dejavnostih je treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse državljane.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21a) Program bi moral olajšati dostop do tehničnih, znanstvenih, poslovnih in podpornih mrež in zagotavljati ustrezne smernice za usposabljanje, podporne programe in mentorstvo za vse, ki želijo ustanoviti svoje malo ali srednje podjetje, zlasti pa za mlade in ženske, s ciljem razvoja podjetniških veščin, duha in samozavesti; primer podporne mreže je evropska mreža ambasadork ženskega podjetništva (ENFEA), ki poudarja vlogo žensk pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju konkurenčnosti, tako da poskuša ženske in mlada dekleta prek dejavnosti v šolah, univerzah, skupnostih in medijih spodbuditi k ustanovitvi lastnega podjetja.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21b) Podjetnicam in podjetnikom bi bilo treba omogočiti izobraževanje za osebno rast, nadaljnje izpopolnjevanje na področju računalništva in jezikovne tečaje, da bi lahko razvijali svoje zmožnosti za mednarodni trg.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21c) Ženske na podeželju se utegnejo soočati z ovirami pri dostopanju do informacijske podpore, finančnih in tehnoloških orodij in storitev, kar lahko močno zmanjša njihovo zmožnost za odprtje ali razširitev podjetja. Zato bi si morali prizadevati, da bi bil ta predlog geografsko vključujoč, in sicer s proaktivnimi trženjskimi kampanjami, ki bi imele čim boljše razmerje med stroški in koristmi za evropske davkoplačevalce ter bi pomladile izčrpane podeželske skupnosti.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa) prispevati h krovni prednostni nalogi enakosti med spoloma ter k napredku in opolnomočenju žensk, ukrepati proti obstoječim oviram za podjetnice, tudi proti pomanjkljivemu dostopu do financiranja, usposabljanja in informacijske tehnologije, proti težavam pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter negativnemu kulturnemu pojmovanju žensk in stereotipom o njih.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

(b) spodbujati kulturo podjetništva, ki ni ločena po spolu, in podpreti ustanavljanje in rast MSP, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami, kot so mladi in ženske.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

(d) rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih, razvrščenimi po spolu, narodnosti, starosti, območju, velikosti in dolžini obstoja podjetja ter v skladu s pravili držav članic o zaščiti osebnih podatkov;

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) pozitivnim povečanjem števila delavk, zlasti v upravnem in strateškem vodstvu MSP,

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Program podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in prispeva k doseganju cilja „pametne, trajnostne in vključujoče rasti“. Program predvsem prispeva k osrednjemu cilju v zvezi z zaposlovanjem.

3. Program podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in prispeva k doseganju cilja „pametne, trajnostne in vključujoče rasti“. Program predvsem prispeva k osrednjemu cilju v zvezi z zaposlovanjem, namreč 75-odstotni zaposlenosti moških in žensk.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

(b) Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami, kot so mladi, ženske in prikrajšane skupnosti;

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(c) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov ter zagotoviti informacije morebitnim upravičencem in jih ozavestiti, predvsem posebne skupine, kot so mladi, ženske in prikrajšane skupnosti;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur v mestnem in podeželskem okolju, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Posebno pozornost je treba nameniti mladim podjetnikom, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam.

2. Posebno pozornost je treba nameniti mladim podjetnicam in podjetnikom, podjetnicam in podjetnikom iz prikrajšanih skupnosti ter novim in potencialnim podjetnicam in podjetnikom, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam, kot so mladi moški in ženske.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj in odnosa, zlasti med potencialnimi in mladimi podjetniki.

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj in odnosa, zlasti med potencialnimi in mladimi podjetnicami in podjetniki. Posebno podporo bi bilo treba nameniti ženskam na podeželju.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Sestava je uravnotežena po spolu, in sicer z izvajanjem ustreznih kvot.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Priloga I – Poseben cilj: Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami – stolpec 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

povečanje deleža državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev, na 50 %

povečanje deleža državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev, na 50 % (enako za moške in ženske)

POSTOPEK

Naslov

Program za konkurenčnost podjetij ter za mala in srednje velika podjetja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0834 – C7-0463/2011 – 2011/0394(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.12.2011

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

13.12.2011

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Marina Yannakoudakis

20.12.2011

Obravnava v odboru

10.7.2012

 

 

 

Datum sprejetja

19.9.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Andrea Češková, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Zita Gurmai, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Lívia Járóka, Nicole Kiil-Nielsen, Silvana Koch-Mehrin, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Astrid Lulling, Barbara Matera, Krisztina Morvai, Norica Nicolai, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Joanna Senyszyn, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Minodora Cliveti, Silvia Costa, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kent Johansson, Christa Klaß, Ulrike Lunacek, Ana Miranda, Doris Pack, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Licia Ronzulli, Angelika Werthmann

(1)

V EU je podjetnica vsaka deseta ženska, medtem ko se s podjetništvom ukvarja vsak četrti moški. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2011 o ženskem podjetništvu v malih in srednjih podjetjih, poročevalka poslanka EP Marina Yannakoudakis.

(2)

Eurostat, 8. februar 2012.


POSTOPEK

Naslov

Program za konkurenčnost podjetij ter za mala in srednje velika podjetja

Referenčni dokumenti

COM(2011)0834 – C7-0463/2011 – 2011/0394(COD)

Datum predložitve EP

30.11.2011

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

13.12.2011

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

13.12.2011

ECON

13.12.2011

EMPL

13.12.2011

IMCO

13.12.2011

 

TRAN

13.12.2011

FEMM

13.12.2011

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ECON

17.1.2012

EMPL

15.12.2011

TRAN

19.12.2011

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Jürgen Creutzmann

17.1.2012

 

 

 

Obravnava v odboru

18.6.2012

18.9.2012

 

 

Datum sprejetja

29.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio Cancian, Ioan Enciu, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Bernd Lange, Zofija Mazej Kukovič, Alajos Mészáros, Vladimír Remek, Silvia-Adriana Ţicău, Henri Weber

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Keith Taylor

Datum predložitve

11.12.2012

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov