POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi

16.1.2013 - (COM(2011)0822 – C7‑0462/2011 – 2011/0387(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Marisa Matias
Pripravljavka mnenja (*): Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Odbor za kulturo in izobraževanje
(*) Pridruženi odbor – člen 50 Poslovnika

Predlogi sprememb

• 001-083 (PDF - 494 KB)
• 001-083 (DOC - 543 KB)
• 084-084 (PDF - 636 KB)
• 084-084 (DOC - 520 KB)
• 085-085 (PDF - 635 KB)
• 085-085 (DOC - 510 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi

(COM(2011)0822 – C7‑0462/2011 – 2011/0387(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0822),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0462/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012[1],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravne zadeve (A7-0422/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) V SIP je treba določiti dolgoročna prednostna področja za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in vključiti oceno njegovega gospodarskega učinka in sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP je treba upoštevati rezultate spremljanja in vrednotenja EIT.	(2) V SIP je treba določiti dolgoročna prednostna področja za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), spodbujati odličnost in široko udeležbo po vsej EU ter vključiti oceno njegovega gospodarskega in socialnega učinka in sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP je treba upoštevati rezultate spremljanja in vrednotenja EIT.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Čeprav odličnost v visokem šolstvu, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin – za oblikovanje dovolj kritične mase v trikotniku znanja, da bi prispevala k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, tako da bi izobraževanje, raziskave in inovacije postali večji od vsote njihovih delov.
	EIT, ki bo zagotavljal boljšo vključenost sestavnih delov trikotnika znanja, krepil sodelovanje med izobraževalnimi sistemi ter raziskovalnim in poslovnim svetom, razvijal nove učne načrte in doktorske programe, kar bo vključevalo vse zadevne akterje v okviru globalizacije in digitalizacije gospodarstva, bo prispeval k pospešitvi izobraževanja, raziskav in inovacij kot osrednjih orodij za doseganje trajnostnega in konkurenčnega gospodarskega modela ter za ustvarjanje in ohranjanje bodočih delovnih mest.
	EIT bo z uporabo prožnega koncepta inovacij, ki ga bo vodil javni interes in družbene spremembe, ki bo osredotočen na inovacije, usmerjene k izobraževanju, tehnologiji in proizvodom, ter na njihov družbeni vpliv, in ki bi povečeval in spodbujal naložbe zasebnega sektorja in plodno sodelovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi inštituti, vključno z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, podjetji, vladami in državljani, pomagal vzpostaviti nove platforme in orodja sodelovanja, kot so odprte mreže, odprti standardi, grozdi, deljenje znanja in zamisli, na ravni univerz.
	EIT je učinkovit organ Unije za soočanje z novimi, porajajočimi se potrebami, iskanje inovativnih rešitev in okrepitev njihovega vpliva na družbo. Z razširjanjem sodelovanja za širjenje odličnosti po Evropi, spodbujanjem močnih sinergij in dopolnjevanja s strukturnimi skladi, uporabo prilagodljivosti in odgovornosti ter stalne zavezanosti odprtosti, preglednosti in zunanjemu sodelovanju lahko EIT tudi dejavno spodbuja prevzemanje in sprejemanje inovacij v družbi na splošno.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Vsebina
Sprejme se strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, kakor je določen v Prilogi.	Ta sklep vzpostavlja strateški inovacijski program (SIP) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje od 2014 do 2020.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Cilji strateškega inovacijskega programa
	1. SIP opredeljuje prednostne naloge in načine delovanja EIT za obdobje 2014–2020. Zato je osrednje orodje za strateško usmerjanje EIT, ki inštitutu pušča znatno mero samostojnosti pri opredeljevanju načinov in sredstev za doseganje zastavljenih ciljev. Inovacije, ki jih vodijo družbeni izzivi in so osredotočene na izobraževanje, tehnološke inovacije in inovacije, usmerjene v izdelke, ter prilagodljivost, so v središču EIT.
	2. SIP olajšuje usklajevanje politik in skladnost med različnimi instrumenti ter ustvarja sinergije na področju politike inovacij s sprejetjem resnično celovitega pristopa, ki se osredotoča na glavne družbene izzive, zaradi česar EIT deluje kot pobudnik inovacij in pomaga oblikovati odprte in vključujoče modele inovacij v Evropi, pri tem pa se vzpostavlja kot mednarodno prepoznana in priznana institucija vrhunskih inovacij.
	3. Prav za te namene je EIT učinkovit organ Unije za soočanje z novimi, porajajočimi se potrebami, iskanje inovativnih rešitev in krepitev njihovega vpliva na družbo. Z uporabo prilagodljivosti in odgovornosti ter stalne zavezanosti odprtosti, preglednosti in zunanjemu sodelovanju lahko EIT glede na svoj SIP dejavno spodbuja prevzemanje in sprejemanje in novih inovacij v družbi na splošno, s tem pa ustvarja trajnostne rešitve za razširjanje in sprejemanje novih tehnologij pri končnih uporabnikih, državljanih in družbi na splošno, pri čemer si posebej prizadeva za to, da se pri spodbujanju novih raziskav in inovacij zadovoljijo posebne potrebe v različnih podjetniških sferah.
	4. SIP je osrednje orodje EIT za politiko inovacij, za ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostni razvoj ter za spodbujanje vedno širše udeležbe pri razširjanju odličnosti v Evropi, vključno s pogoji za ustvarjanje zaposlitev za mlade diplomante v okviru projektov SIP.
	5. SIP je usmerjen k spodbujanju možnosti EIT za razvoj novih modelov financiranja, kot so inovacijske nagrade, s čimer bi se financiranje raziskav čim bolj poplačalo ter bi zagotovili, da inovacije ne bodo reševale le najnujnejših potreb družbe, ampak bodo tudi hitro koristile evropskim državljanom, s tem ko se bodo v kratkih rokih zagotovili natančni znanstveni in tehnični odgovori.
	6. SIP ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju odgovorov v kriznih obdobjih, saj je treba mlade nujno pritegniti k novim oblikam zaposlitev ter zagotoviti, da bodo novi in obstoječi izobraževalni programi spodbujali dostop mladih do trga dela.
	7. SIP je treba izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 294/2008.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Člen 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Sedež EIT
	EIT ima sedež v Budimpešti na Madžarskem.
Obrazložitev
Sporazum med EIT in madžarsko vlado je bil podpisan leta 2010, referenčna številka: 2010/CLXVI. V skladu s tem sporazumom del upravnih izdatkov krije Madžarska kot država gostiteljica, ki do konca leta 2030 zagotavlja brezplačne pisarniške prostore in do konca leta 2015 tudi letni prispevek 1,5 milijona EUR za stroške osebja.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 1b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1b
	Splošne prednostne naloge
	1. EIT prispeva k oblikovanju „znanstvene baze odličnosti“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – med disciplinami, sektorji in državami –, s sprejemanjem novih načel in praks, ki temeljijo zlasti na odprtih in vključujočih raziskavah, ki zagotavljajo prednostno in učinkovito usmerjenost raziskovalnih prizadevanj k poglavitnim vprašanjem v javnem interesu, in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske študijske programe. Odličnost je glavno gonilo EIT. Podpira se širše sodelovanje za spodbujanje odličnosti po vsej Evropi, vključno s konceptom poti do odličnosti, ki bo omogočil oblikovanje pogojev za udeležbo malih enot začetne odličnosti, kot so male raziskovalne skupine in visokoinovativna nova podjetja.
	2. EIT in SZI delujejo kot vzor za izvajanje trikotnika znanja v EU in bi morali nazadnje postati ponudniki storitev za izgradnjo inovacijskih zmogljivosti po vsej EU pri oblikovanju in izvajanju inovacijskih politik in strategij pametne specializacije. Strateški cilj EIT je, da postane več kot vsota svojih delov, zato bi moral izvajati usklajevanje in sodelovanje po vseh SZI, da bi zagotovil sinergije in ustvarjanje dodane vrednosti pri SZI in številnih svojih partnerjih znotraj ekosistema EIT.
	3. EIT z odpravljanjem razdrobljenosti z dolgoročnimi povezanimi partnerstvi in bolj strateškim sodelovanjem med državami, sektorji in disciplinami, da bi oblikoval zadostno kritično maso v trikotniku znanja, ter doseganjem te mase s pomočjo svoje evropske razsežnosti – s široko in uravnoteženo geografsko pokritostjo – deluje kot pobudnik s prožnostjo za preizkušanje novih inovacijskih modelov, razvijanje talenta preko meja in ustvarjanje mednarodno priznane blagovne znamke odličnosti. S pametno strategijo človeških virov, vključno s sistematično uporabo notranjega in zunanjega strokovnega znanja, ter z notranjimi postopki upravljanja se EIT razvija v referenčno ustanovo za inovativno upravljanje, ki po potrebi razvija nova orodja za financiranje.
	4. EIT utrjuje in nadalje razvija svojo vlogo „vlagatelja“, ki razvija in podpira obstoječe centre odličnosti na vseh ravneh na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, jim omogoča, da se združujejo, in spodbuja dolgoročno sistematično sodelovanje med njimi. EIT spodbuja oblikovanje trajnostnih inovativnih novih in odcepljenih podjetij ter povečanje števila podiplomskih študentov, da bi izboljšal doseganje rezultatov. Cilj EIT je krepitev prenosa in trženja tehnologije ter ustanavljanje novih podjetij v okviru obstoječih podjetij ali ustvarjanje novih inovativnih podjetij.
	5. EIT v tesnem sodelovanju s SZI uvede shemo regionalnega razvoja za povezovanje tako imenovanih pridruženih kolokacijskih centrov v državah, v katerih ni nobenega kolokacijskega centra. Ti bodo v prvi vrsti podprli inovacijske dejavnosti SZI prek njihovega potenciala za inovacije in dostop prvim uporabnikom in končnim uporabnikom tehnologij, ki jih omogočajo SZI, in sicer prek predstavitvenih obratov, krajev preizkušanja itd., kot je opisano v točki 2.2. dela 2 Priloge.
	6. Da bi dosegel učinkovite rezultate ter spodbudil inovacijske preboje in vključevanje poslovne skupnosti, EIT izkorišča svojo prožnost, da pospešuje odgovorno in pregledno poenostavljanje.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 1c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1c
	Skupnosti znanja in inovacij (SZI)
	1. EIT zagotavlja strateško usmerjanje SZI ter jih usklajuje in spremlja ob polnem spoštovanju njihove samostojnosti in dopuščanju pobud od spodaj navzgor, hkrati pa zagotavlja postopke preglednosti in odgovornosti. EIT zagotovi, da SZI delujejo pregledno in upoštevajo interese vseh udeležencev, tako že vključenih kot novih. Za dodatne SZI se bodo sredstva dodeljevala na osnovi konkurence in ob upoštevanju kakovosti in potenciala projektov.
	2. SZI so ključni instrument EIT. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT nadalje razvil koncept SZI, da bi podprl razvoj evropske inovacijske kulture v vseh državah članicah. EIT prek SZI pomaga ustvarjati večdisciplinarna in meddisciplinarna okolja, v katerih bo večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale. Ob nenehnem spoštovanju načela uresničevanja popolnega povezovanja trikotnika znanja in skladno s cilji v stebrih 2 in 3 programa Obzorje 2020 je potreben prilagojen pristop k različnim SZI in njihovim finančnim potrebam, saj nekatere postajajo zelo velike in imajo velike finančne potrebe, druge pa ostajajo manjše in potrebujejo manj financiranja. SZI se lahko razlikujejo tudi v času trajanja, odvisno od pogojev in vprašanj, ki naj bi se jih lotevale.
	3. Če želi EIT razviti svoj polni potencial kot vodilna inovacijska ustanova, je nujno potrebna kritična masa. To se odraža v podpori, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanju njegovih dejavnosti osveščanja in povezovanja, zmožnosti razširjanja in spodbujanja mednarodnih dejavnosti ter njegovi sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov. EIT bi moral izvajati usklajevanje in sodelovanje SZI ter jim nuditi podporo in nasvete pri upravnih zadevah, da bi razvili strategijo za zmanjšanje upravnega bremena in oblikovali vodnik po najboljših praksah, ki bo razširjal dobre prakse in izkušnje obstoječih SZI na nove SZI, pospešili inovacije, združili sektorske in medsektorske inovacije, zagotovili sinergije in ustvarjanje dodane vrednosti številnih partnerjev EIT ter razširjanje idej znotraj EIT, okrepili navzkrižno kolokacijsko delo znotraj vsake SZI in spodbudili SZI, naj oblikujejo skupne dejavnosti o medsektorskih vprašanjih.
	4. EIT se sedaj prek obstoječih SZI in kolokacijskih centrov sooča z vprašanjem geografske koncentracije, ki bi ga bilo treba v prihodnje upoštevati po začetku prihodnjih SZI in razširitvi delovanja EIT. Mnogi centri odličnosti v državah članicah EU pogosto posamično ne dosegajo kritične mase, potrebne za konkurenčnost na svetovni ravni. Podobno bi se lahko zgodilo malim SZI. Zaradi njihove vključitve v EIT bodo prejele podporo, temelje in kritično maso, ki jo potrebujejo za uspeh, za pridobitev znatne velikosti, s katero bi postale vrhunski akterji, za to, da bi lahko spremenile inovacijsko okolje v EU, in za to, da bi na svojih področjih znatno prispevale k obravnavanju družbenih izzivov. Zagotovi se udeležba malih in srednjih podjetij ter vključenost manjših raziskovalnih organizacij, pa tudi organizacij civilne družbe, ki bodo črpale iz prednosti lokalnih skupnosti, ki so že simboli odličnosti, pri čemer se upoštevajo razlike in zahteve posameznih regij ter olajša ustanovitev in razvoj kulturnih okrožij v sodelovanju z lokalnimi podjetji.
	5. EIT bo v prvem valu izbral do štiri začetne SZI v okviru petih tem, pri tem pa upošteval naslednji prednostni vrstni red:
	1. surovine in biogospodarstvo – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje, razvoj in uporaba nadomestnih materialov;
	2. inovacije za zdravo življenje in aktivno staranje;
	3. mobilnost v mestih, pameten in trajnostni razvoj;
	4. hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov;
	5. proizvodnja z dodano vrednostjo.
	EIT lahko s primerno utemeljenim sklepom odstopa od zgornjega prednostnega vrstnega reda, Evropski parlament, Svet in Komisijo pa obvesti o tem sklepu.
	Prvi val SZI se bo začel leta 2014. Drugi val SZI bo sledil leta 2018. Pri tem valu bodo imele prednost zgoraj predlagane teme, ki niso bile upoštevane v prvem valu. Če ima EIT dovolj sredstev za ustanovitev dodatnih SZI, lahko odbor EIT samostojno predlaga, izbere in postopoma uvede nove teme, pod pogojem, da njihovo področje spada v okvir družbenih izzivov, da izpolnjujejo minimalne pogoje za ustanovitev, kot so določeni v Uredbi (ES) št. 294/2008 in da je bilo o njih opravljeno široko posvetovanje s široko paleto interesnih skupin, ki predstavljajo vse tri dele trikotnika znanja.
	Preučijo se lahko nekatera tematska področja, ki jih je predlagala Komisija, in različne platforme, kot so: pametne varne družbe, pomorstvo – trajnostna raba morij, voda, les in gozdovi, biomimetika, trajnostne gradnje in energetsko neodvisne stavbe, inovacije v zdravstvu in opolnomočenje ljudi. Seznam je zgolj okviren glede tematskih področij, ki bodo na koncu izbrana, ter upošteva morebitne prihodnje nove in nepredvidene izzive.
	Na podlagi teh tem bo EIT lahko samostojno organiziral postopek izbora novih SZI. Uspeh prihodnjih razpisov za SZI bo v veliki meri odvisen od jasnih usmeritev v zvezi s pričakovanji in zahtevami, pa tudi od časovnega okvira, ki bo prijaviteljem za SZI omogočil, da se pred predložitvijo predloga pravno in finančno organizirajo. SZI bodo izbrane na podlagi podrobnih pravil, opredeljenih v uredbi o EIT, ki bodo temeljila na splošnih načelih odličnosti in inovacijske pomembnosti. Vsaka izbrana SZI bo morala pokazati, kako bo ustvarila največji vpliv na danem področju, in dokazati vitalnost svoje strategije.
	Izbor temelji na kakovosti, izvedljivosti in potencialu predlogov, medtem ko bi bilo treba v zvezi s prihodnjimi SZI redno upoštevati oceno razvoja raziskovalnih potencialov in morebiten razvoj nove inovacijske dinamike.
	To bo doseženo s posvetovanji z interesnimi stranmi in na podlagi konkurenčnega in odprtega izbirnega postopka za nova tematska področja in ustreznih SZI, in sicer prek natančnega, preglednega in konkurenčnega procesa, ki bo upošteval pristope od spodaj navzgor ter razvijajoče se okolje družbenih izzivov v EU, vendar bo morebitnim udeležencem zagotavljal jasnost in predvidljivost.
	6. Za SZI se opravi vmesni pregled, pri katerem se upošteva njihova evropska dodana vrednost, ter v primeru slabih rezultatov sprejmejo primerni ukrepi. Če katera od SZI ne izpolni meril, ki so določene za SZI, lahko EIT po določenem obdobju, ki je opredeljeno v sporazumu s SZI, prekine njeno financiranje.
	7. EIT je partner SZI, dokler se ne odloči, da so SZI po okvirnem obdobju od 7 do 15 let dovolj samostojne. Po preteku tega obdobja in če se SZI odloči nadaljevati brez financiranja EIT ali se preoblikovati v eno ali več podjetij za razvijanje poslovanja nekdanje SZI, se lahko EIT odloči, da postane polnopraven poslovni partner novega podjetja.
	8. Donosnost vlaganja EIT v SZI se meri v oprijemljivih koristih za evropsko gospodarstvo in družbo nasploh, kot so ustvarjanje novih podjetij, izdelkov in storitev na obstoječih in prihodnjih trgih, bolje usposobljeni podjetniki, nove in privlačnejše priložnosti za zaposlitev ter pritegnitev in zadržanje nadarjenih ljudi iz vseh držav Unije in tujine.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 1d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1d
	Izobraževalni programi in dejavnosti
	1. EIT je edini instrument v okviru programa Obzorje 2020 z močnim poudarkom na izobraževanju. EIT bi moral postati vrhunski inštitut, ki omogoča podiplomsko izobraževanje, saj združuje visokokakovostno usposabljanje, mobilnost in podjetniške izkušnje v okolju, kjer potekajo dejanske inovacije, ter uvaja prebojne izobraževalne paradigme za višje izobraževanje. Ključna točka SIP je spodbujanje in izvajanje izobraževalnega poslanstva EIT. Cilj je izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in miselnosti, potrebnih v globalni družbi in gospodarstvu, ki temelji na znanju. V tem smislu se kot del dejavnosti EIT razvija program štipendij Marie Skłodowske-Curie.
	2. EIT pomaga pri razvoju potrebnih človeških virov za inovativno družbo, izobraževanju osrednjih akterjev, kot so študenti, raziskovalci in podjetniki, ter opredelitvi okvirnih pogojev in najboljše prakse glede vprašanj politike, regulative ali standardizacije v njihovem zadevnem sektorju. EIT izvaja programe usposabljanja na različnih ravneh za novo generacijo vrhunskih študentov – magistrske programe, doktorske programe, poletne šole, specifične programe usposabljanja – in tako zagotavlja dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za uveljavitev trajnostnih sprememb v visokem šolstvu, zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi stopnjami izobrazbe z znakom EIT. EIT si prek strokovnih pregledov prizadeva za nacionalno in mednarodno priznanje teh kvalifikacij z znakom EIT. EIT in SZI se spodbuja, da razvijejo izobraževalne sinergije s politikami EU in držav članic, da bi podprli prihodnjo razpoložljivost potrebnega človeškega kapitala, ki je bistven za uresničitev cilja Evrope, da doseže vodilni položaj na znanstvenem, tehnološkem in inovacijskem področju. EIT lahko samostojno ali v sodelovanju z drugimi univerzami in raziskovalnimi centri v Evropi ali tretjih državah organizira programe ali tečaje na področju temeljnih disciplin in osrednjih disciplin, ki omogočajo inovacije.
	3. V tem okviru in da bi razširili bazo nadarjenih znotraj EU ter zagotovili razpoložljivost dovolj velikega števila sposobnih posameznikov, ki so potrebni za dejansko doseganje inovacij, bi moral EIT sodelovati v prizadevanjih za povečanje privlačnosti izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike. SZI bi lahko razvile programe inštruiranja za mlade Evropejce prek delovne prakse, obiskov na šolah, štipendij za najboljše dijake in študente na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, financiranega upravljanja ali poslovnih šol in/ali podjetniških programov za najboljše študente naravoslovnih ved med poletnimi počitnicami, EIT in SZI se lahko odločijo tudi za širši nabor inovativnih dejavnosti za poklicni razvoj, vključno z izobraževanjem vodilnih kadrov, tečaji usposabljanja po meri, moduli za dodiplomski študij ali paketi, usmerjenimi v šolsko izobraževanje, s čimer bi razširili izobraževalne dejavnosti na bolj raznolike načine študija, kar bi okrepilo vpliv izobraževalnih dejavnosti in doseganje širše javnosti. Privlačnost raziskav v Evropi bi lahko nadalje spodbujali z zagotavljanjem raziskovalnih štipendij za najboljše študente naravoslovnih ved, pod pogojem, da se zavežejo projektu na področju raziskav in razvoja v Evropi ali ustvarijo inovativno novo podjetje v Evropi.
	4. Zgoraj omenjeni programi so lahko v celoti vpeti v dejavnosti SZI, lahko so rezultat sodelovanja med različnimi SZI ali pa jih organizira EIT v sodelovanju s svojimi SZI. EIT zagotavlja SZI spodbude za sodelovanje med skupnostmi na področjih, ki nudijo velike možnosti za sinergije, npr. prek skupnih programov za strokovno izpopolnjevanje, skupnih raziskovalnih dejavnosti, magistrskih ali doktorskih programov ali možnosti mobilnosti med SZI, ki bodo potekali med univerzami in podjetji.
	5. EIT vzpostavi posebno shemo – shemo regionalnega razvoja –, da bi zagotovil, da se bodo nadarjeni ljudje, kot so študenti, raziskovalci, učitelji in podjetniki na vseh ravneh poklicne poti, zunaj SZI in kolokacijskih centrov v celoti povezali z EIT. Takšna shema vrhunskim talentom ne bo samo omogočala, da izkoristijo inovacijska okolja, ustvarjena v kolokacijskih centrih, temveč jim bo prav tako zagotavljala spodbude, da v polni meri izkoristijo svoje znanje in izkušnje, pridobljene na področjih zunaj SZI. Praviloma bi lahko na tem področju odigrala pomembno vlogo fundacija EIT. Ker prav ljudje prinašajo inovacije, bi lahko po potrebi določili, da se mora v izobraževalnih programih EIT zagotoviti zadostna udeležba študentov, ki prihajajo z obrobja EU (npr. prek štipendij, ki bi jih sofinancirale države članice in shema regionalnega razvoja). EIT se spodbuja k sodelovanju z državami članicami in regijami, da bi zagotovili, da bodo diplomanti EIT našli priložnosti in podporo, ki jo potrebujejo, da bi izrazili svoj inovacijski in podjetniški potencial znotraj EU.
	6. Upravni odbor EIT redno prireja evropske ali mednarodne konference na področjih, ki ustrezajo obsegu njegovih dejavnosti, s čimer se EIT dejansko preoblikuje v evropsko stičišče raziskovalcev, strokovnjakov, profesorjev in študentov iz vse Evrope in tujine. Vzpostavi/prilagodi potrebam tudi spletno orodje, da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT, kar bo študentom, učiteljem in raziskovalcem, ki niso vključeni v obstoječe SZI, omogočilo lažji dostop do informacij o delih v teku ter o rezultatih opravljenih raziskav. To vključuje zlasti razvoj vsem dostopnega repozitorija odprte programske opreme iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI.
	7. EIT spodbuja vzpostavitev mreže diplomantov EIT in s tem podpira to izmenjavo znanja, mentorstvo in mreženje.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 1g (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1g
	Sodelovanje znotraj Unije in na mednarodni ravni
	1. EIT kot instrument za sodelovanje med vsemi interesnimi skupinami trikotnika znanja znotraj Unije sodeluje z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami vseh držav članic, tj. združenji univerz, podjetij, grozdov in raziskovalnih organizacij, ter dopolnjuje njihove dejavnosti in jim ne konkurira. EIT v sodelovanju s Komisijo pomaga SZI pri vključevanju regionalnih in lokalnih organov, saj imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij, predvsem malih in srednjih, znanstvenih ustanov in javnih organov ter so posrednik med temi različnimi akterji, državami članicami in Unijo.
	2. Regije in države članice, v katerih so kolokacijski centri, bodo imele priložnost, da pridobijo koristi prek ekonomije aglomeracije in z uporabo pozitivnih zunanjih učinkov. Te priložnosti se bodo krepile, če bo vzpostavljeno tesno sodelovanje med partnerji SZI v regijah ter organi in organizacijami, udeleženimi v oblikovanju in uresničevanju strategij za pametno specializacijo (RIS3), kot je opisano v Prilogi IV k dokumentu COM(2011)0615, 2011/0276 (COD), C7-0335/11. V nasprotju s tem bodo lahko regije, ki bodo izključene iz teh dejavnosti, občutile tveganje kopičenja negativnih učinkov. To bi lahko okrepilo obstoječe neenakosti in regijam, ki že imajo močno inovacijsko zmogljivost, prineslo dodatne koristi, na šibkejše regije pa bi imelo negativen vpliv. Tudi te priložnosti se spodbujajo s shemami regionalnega razvoja.
	3. EIT v tesnem sodelovanju s SZI razvije močno mednarodno strategijo, ki opredeli ustrezne sogovornike in morebitne partnerje znotraj in zunaj Unije ter naveže stike z njimi. EIT si mora na tem področju dolgoročno ustvariti jasno identiteto in svetovno prepoznavno ime kot glavno gonilo Evrope za inovacije in podjetništvo ter kot vrhunski ponudnik izobraževanja na tem področju. Z navezovanjem strateških povezav z osrednjimi partnerji z vsega sveta lahko EIT postane zelo privlačen že sam po sebi ter prispeva k privlačnosti partnerjev v okviru SZI. EIT se lahko razvije v utelešenje inovacijske agende Unije, podobno kot je ERS utelešenje evropske odličnosti in vodilne vloge v svetu na področju znanosti. Ohranjanje močne svetovne znamke EIT lahko vključuje dejavnosti za oblikovanje močne osebne in poslovne mreže okoli skupnosti EIT (študentje, diplomanti, učitelji, podjetniki, strokovnjaki itd.) ter krepi občutek identitete in prepoznavnosti. Te dejavnosti lahko vključujejo organizacijo znanstvenih in inovacijskih konferenc, letnih prireditev, tekmovanj in podelitev nagrad, podelitev diplom itd.
	4. EIT vzpostavi stalen forum interesnih skupin v okviru EIT, da olajša medsebojno vplivanje in vzajemno učenje s širšo inovacijsko skupnostjo iz vsega trikotnika znanja in vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi.
	5. EIT sistematično uporablja obstoječa združenja univerz, poslovnih in raziskovalnih organizacij ter organizacije grozdov kot platformo za izmenjavo znanja in razširjanje rezultatov.
	6. EIT vzpostavi mehanizem za nadaljnje omogočanje sinergij med EIT, njegovimi SZI in drugimi pobudami Unije, kot je letno srečanje med EIT, SZI in ustreznimi službami Komisije.
	7. EIT se uporablja kot osrednji instrument Evropske unije za globalno sodelovanje na področjih tehnologije in inovacij.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 1h (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1h
	EIT in drugi instrumenti Unije
	1. EIT in SZI, kot edini instrumenti EU, ki dopolnjujejo trikotnik znanja, v celoti izkoristijo obstoječe pobude na področju, kot so programi EU za raziskovanje, izobraževanje, usposabljanje in za mlade, in tako zagotovijo dodatne priložnosti za inovacije, podjetništvo in industrijsko okolje za raziskovalce v okviru programa Marie Skłodowske-Curie ter študente v okviru programa Erasmus za vse in udeležence v drugih pobudah na področju mobilnosti znotraj evropskega raziskovalnega prostora.
	2. Zaradi svojih značilnosti EIT deluje kot jedro za vseevropsko inovacijsko politiko. SZI so med drugim bistven in edinstven element te politike. Spodbuja se, da se skupne tehnološke pobude, javna in zasebna partnerstva, pobude za skupno načrtovanje programov, evropska inovacijska partnerstva in podobne (bodoče) platforme za spodbujanje obsežnih industrijskih raziskav ustrezno usklajujejo z EIT, na njihovo željo pa se lahko tudi pridružijo SZI kot pridruženi partnerji ali se z njimi celo tesneje povežejo. Poleg tega je mogoče vzpostaviti tudi povezavo z inovacijskimi dejavnostmi znotraj skupne kmetijske politike. Ta platforma sodelovanja na več področjih za obsežne raziskave bi morala temeljiti na enakih načelih kot SIP, kar zadeva spodbujanje trajnostne, prerazdelitvene in konkurenčne razvojne politike.
	3. EIT krepi interakcije s kohezijsko politiko Unije s spodbujanjem močnih sinergij in dopolnjevanja s strukturnimi skladi, s čimer obravnava povezave med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo glavno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Priloga – del 1 – naslov 1.1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V hitro spreminjajočem se svetu temelji pot Evrope v prihodnost na rasti, ki je pametna, trajnostna in vključujoča. Da bi ta cilj dosegli in ohranili konkurenčnost v globalnem gospodarstvu znanja, sta „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo raziskave, izobraževanje in inovacije, in medsebojno delovanje med temi tremi stranicami trikotnika bila priznana kot ključni gonilni sili. Evropska unija je ukrepala v skladu s tem in je v svoji strategiji Evropa 2020 ta področja opredelila kot prednostne naloge politike. Te prednostne naloge se zlasti izvajajo prek vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Mladi in mobilnost“, ki tvorita splošni politični okvir za ukrepanje EU na teh področjih. Dopolnjujeta ju vodilni pobudi „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ in „Evropa, gospodarna z viri“. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo v polni meri prispeval k doseganju ciljev teh vodilnih pobud.	V hitro spreminjajočem se svetu temelji pot Evrope v prihodnost na rasti, ki je pametna, trajnostna in vključujoča. Da bi ta cilj dosegli in ohranili konkurenčnost v globalnem gospodarstvu in družbi znanja, sta bila „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo raziskave, izobraževanje in inovacije, in medsebojno delovanje med temi tremi stranicami trikotnika priznana kot ključni gonilni sili. Evropska unija je ukrepala v skladu s tem in je v svoji strategiji Evropa 2020 ta področja opredelila kot prednostne naloge politike. Te prednostne naloge se zlasti izvajajo prek vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Mladi in mobilnost“, ki tvorita splošni politični okvir za ukrepanje EU na teh področjih. Dopolnjujeta ju vodilni pobudi „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ in „Evropa, gospodarna z viri“. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo v polni meri prispeval k doseganju ciljev teh vodilnih pobud.
Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. Ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu.	Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. V gospodarstvu, ki temelji na znanju, ter ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene, pri čemer bo evropskim državljanom omogočala ne le, da bodo te inovacije izkoristili, temveč tudi, da bodo na podlagi novih tehnologij prispevali k njihovemu nastanku. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu, pri čemer je beg možganov za EU velik problem.
Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega mora Evropa sprejeti pravo podjetniško kulturo, ki je bistvenega pomena za zajemanje vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in dejansko tržno uporabo inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.	Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba, ki zahteva sprejetje novih načel in praks, ki se bodo opirale predvsem na odprte in vključujoče raziskave. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega ima Evropa močno, odprto in pravo podjetniško kulturo, z zelo raznovrstnimi malimi in srednjimi podjetji, kar je bistvenega pomena za ohranjanje in podpiranje zajemanja vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in doseganje dejanske tržne uporabe inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.
EIT je bil ustanovljen prav s tem ciljem – prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske zmogljivosti Unije in njenih držav članic. Inštitut bo s popolnim povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij v trikotniku znanja prispeval k reševanju družbenih izzivov v okviru programa Obzorje 2020 in zagotovil sistemsko spremembo v načinu sodelovanja evropskih inovacijskih akterjev.	EIT je bil ustanovljen prav s tem ciljem – prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo in pospeševanjem inovacijske zmogljivosti Unije in njenih držav članic. Inštitut bo s popolnim povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij v trikotniku znanja prispeval k reševanju velikih družbenih izzivov in zagotovil sistemsko spremembo v načinu sodelovanja evropskih inovacijskih akterjev za spodbujanje odprtih in vključujočih modelov, s tem pa obravnaval evropski paradoks.
	EIT je edini instrument v okviru programa Obzorje 2020 z močnim poudarkom na izobraževanju. EIT bi moral postati vrhunski inštitut, ki omogoča podiplomsko izobraževanje, saj združuje visokokakovostno usposabljanje, mobilnost in podjetniške izkušnje v okolju, kjer potekajo dejanske inovacije, ter uvaja prebojne izobraževalne paradigme za višje izobraževanje.
EIT za dosego tega cilja združuje strateško usmeritev na ravni EIT s pristopom od spodaj navzgor prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI). SZI so močno povezana partnerstva, ki dolgoročno združujejo odlične univerze, raziskovalne centre, mala in velika podjetja ter druge inovacijske akterje okrog specifičnih družbenih izzivov. Vsaka SZI je organizirana okoli manjšega števila med seboj povezanih kolokacijskih centrov, v katerih partnerji tesno sodelujejo vsak dan in z največjo stopnjo skupnih strateških ciljev. Kolokacijski centri nadgrajujejo obstoječe centre odličnosti, jih razvijajo v lokalne inovacijske ekosisteme in povezujejo v širšo mrežo inovacijskih stičišč po vsej Evropi. Posamezne SZI v okviru EIT imajo visoko stopnjo samostojnosti pri opredeljevanju svoje notranje organizacije, sestave, programa in načinov dela, kar jim omogoča, da same izberejo najbolj ustrezen pristop za doseganje ciljev. EIT na strateški ravni organizira postopek izbire SZI, jih usklajuje s prilagodljivim okvirom in razširja najboljše modele upravljanja in financiranja SZI.	EIT za dosego tega cilja združuje strateško usmeritev na ravni EIT s pristopom od spodaj navzgor prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI). Te so močno povezana partnerstva, ki združujejo odlične univerze, raziskovalne centre, mala in velika podjetja ter druge inovacijske akterje okrog specifičnih družbenih izzivov. Vsaka SZI je organizirana okoli manjšega števila med seboj povezanih kolokacijskih centrov, v katerih partnerji tesno sodelujejo vsak dan in z največjo stopnjo skupnih strateških ciljev. Kolokacijski centri nadgrajujejo obstoječe centre odličnosti, jih razvijajo v lokalne inovacijske ekosisteme in povezujejo v širšo mrežo inovacijskih stičišč po vsej Evropi. Posamezne SZI v okviru EIT imajo visoko stopnjo samostojnosti pri opredeljevanju svoje notranje organizacije, sestave, programa in načinov dela, kar jim omogoča, da same izberejo najustreznejši pristop za doseganje ciljev. EIT na strateški ravni organizira postopek izbire SZI, jih usklajuje s prilagodljivim okvirom, jih podpira in jim svetuje o upravnih zadevah, spodbuja sodelovanje med njimi in razširja najboljše modele upravljanja in financiranja SZI. EIT bi moral izvajati usklajevanje in sodelovanje po vseh SZI, da bi zagotovil sinergije in ustvarjanje dodane vrednosti pri številnih njegovih partnerjih ter razširjanje idej znotraj EIT.
EIT prek SZI pomaga ustvarjati okolja, v katerih je večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale in ustvarjale preboje v načinih sodelovanja med visokošolskimi, raziskovalnimi in poslovnimi področji. Ta pristop pomaga pri reševanju čedalje bolj zapletenih družbenih izzivov, opredeljenih v programu Obzorje 2020, na celosten način s povezovanjem odličnih ljudi iz različnih sektorjev, ozadij in disciplin – ki se sicer ne bi nujno srečali – da skupaj najdejo rešitve za izzive.	EIT prek SZI poskuša pospeševati inovacije in pomagati ustvarjati večdisciplinarna in meddisciplinarna okolja, v katerih je večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale in ustvarjale preboje v načinih sodelovanja med visokošolskimi, raziskovalnimi in poslovnimi področji. Ta pristop pomaga pri reševanju čedalje bolj zapletenih in medsebojno povezanih družbenih izzivov, opredeljenih v programu Obzorje 2020, z združevanjem sektorskih in medsektorskih inovacij ter povezovanjem odličnih ljudi iz različnih ozadij in disciplin – ki se sicer ne bi nujno srečali – da skupaj najdejo rešitve za izzive.
Dosežki	Dosežki
EIT je dokončal svojo začetno fazo, katere namen je bil začeti dejavnosti EIT prek SZI in vzpostaviti funkcije odločanja in izvrševanja EIT – upravni odbor in sedež. EIT je uspešno dosegel tudi svoj glavni cilj, in sicer popolno povezavo celotne inovacijske verige z združevanjem visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij in podjetij v okviru prvih treh skupnosti znanja in inovacij, ustanovljenih v letu 2010 na področjih, ki sta jih Svet in Parlament opredelila kot bistvene za prihodnji razvoj Evrope. Ta področja so trajnostna energija („SZI InnoEnergy“), prilagajanje podnebnim spremembam in njihova ublažitev („SZI Climate“) ter informacijska in komunikacijska družba prihodnosti („EIT ICT Labs“).	EIT je dokončal svojo začetno fazo, katere namen je bil začeti dejavnosti EIT prek SZI in vzpostaviti funkcije odločanja in izvrševanja EIT – upravni odbor in sedež. EIT je uspešno dosegel tudi svoj glavni cilj, in sicer popolno povezavo vse inovacijske verige z združevanjem visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij in podjetij v okviru prvih treh skupnosti znanja in inovacij, ustanovljenih v letu 2010 na področjih, ki sta jih Svet in Parlament opredelila kot bistvene za prihodnji razvoj Evrope. Ta področja so trajnostna energija („SZI InnoEnergy“), prilagajanje podnebnim spremembam in njihova ublažitev („SZI Climate“) ter informacijska in komunikacijska družba prihodnosti („EIT ICT Labs“).
EIT se poleg tega zdaj konsolidira kot inovacijska ustanova prek sedeža v Budimpešti. Prav tako je ustanovil fundacijo EIT, pravno neodvisno organizacijo, namenjeno spodbujanju in podpiranju dela in dejavnosti EIT ter povečevanju družbenega vpliva EIT.	EIT se poleg tega zdaj konsolidira kot inovacijska ustanova prek sedeža v Budimpešti. Prav tako je ustanovil fundacijo EIT, pravno neodvisno organizacijo, namenjeno spodbujanju in podpiranju dela in dejavnosti EIT ter povečevanju družbenega vpliva EIT.
SZI na poti do povezanih partnerstev svetovnega ranga	SZI na poti do povezanih partnerstev svetovnega ranga
Sedanje tri SZI so uspešno dosegle kritično maso na svojih posameznih področjih, vključno z uravnoteženim sodelovanjem različnih sestavnih delov trikotnika znanja. Združena moč partnerjev v SZI tako v številu kot v pomenu, ki ga imajo na svojih posameznih področjih, jim omogoča, da dosežejo raven svetovnega ranga.	Sedanje tri SZI so uspešno dosegle kritično maso na svojih posameznih področjih, vključno z uravnoteženim sodelovanjem različnih sestavnih delov trikotnika znanja. Združena moč partnerjev v SZI tako v številu kot v pomenu, ki ga imajo na svojih posameznih področjih, jim omogoča, da dosežejo raven svetovnega ranga.
SZI so pri oblikovanju svojih strategij in struktur upravljanja uporabile različne pristope, ki odražajo različna tematska področja. Ena SZI je bila ustanovljena kot podjetje, drugi dve pa kot neprofitni združenji. Vse so zgrajene okrog približno 30 osrednjih partnerjev in od pet do šest kolokacijskih centrov, ki so običajno obdani z različnim številom dodatnih pridruženih partnerjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP).	SZI so pri oblikovanju svojih strategij in struktur upravljanja uporabile različne pristope, ki odražajo različna tematska področja. Ena SZI je bila ustanovljena kot podjetje, drugi dve pa kot neprofitni združenji. Vse so zgrajene okrog približno 30 osrednjih partnerjev in od pet do šest kolokacijskih centrov, ki so običajno obdani z različnim številom dodatnih pridruženih partnerjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP).
Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni.	Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni. SZI morajo biti sposobne mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost zasebnega, javnega in terciarnega sektorja.
Dejavnosti SZI obsegajo celotno inovacijsko verigo in med drugim vključujejo uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih programov z znakom EIT, ki združujejo odlično znanost z izobraževanjem na področju podjetništva, storitvami ustanavljanja podjetij in projekti mobilnosti. Z osredotočenjem začetnih dejavnosti SZI na nadarjenost in ljudi so bili prvi rezultati doseženi na področju izobraževanja in podjetništva, vključno z uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih programov. Dve SZI sta združili sile in sodelujeta v skupnem programu magistrskega študija v pametnih omrežjih.	Dejavnosti SZI obsegajo vso inovacijsko verigo in med drugim vključujejo uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih programov z znakom EIT, ki združujejo odlično znanost z izobraževanjem na področju podjetništva, storitvami ustanavljanja podjetij in projekti mobilnosti. Z osredotočenjem začetnih dejavnosti SZI na nadarjenost in ljudi so bili prvi rezultati doseženi na področju izobraževanja in podjetništva, vključno z uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih programov. Dve SZI sta združili sile in sodelujeta v skupnem programu magistrskega študija v pametnih omrežjih.
	EIT se sedaj prek obstoječih SZI in kolokacijskih centrov sooča z vprašanjem geografske koncentracije; v prihodnje bi bilo treba to upoštevati po začetku prihodnjih SZI in razširitvi delovanja EIT.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.2 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– Odpravljanje razdrobljenosti z dolgoročnimi povezanimi partnerstvi in doseganje kritične mase s pomočjo njegove evropske razsežnosti: Na podlagi obstoječih pobud za sodelovanje EIT privede izbrana partnerstva v SZI na bolj trajno in strateško raven. SZI omogočajo, da se partnerji svetovnega ranga združijo v nove konfiguracije, optimizirajo obstoječa sredstva, dostopajo do novi poslovnih priložnosti prek novih vrednostnih verig, ki obravnavajo večja tveganja in večje izzive. Poleg tega centri odličnosti, čeprav jih je v vseh državah članicah EU veliko, pogosto posamično ne dosegajo kritične mase, potrebne za globalno konkurenčnost. Kolokacijski centri SZI nudijo močnim lokalnim akterjem priložnost za tesno čezmejno povezovanje z drugimi odličnimi partnerji, s čimer jim omogočajo, da delujejo in so priznani na svetovni ravni.	– Odpravljanje razdrobljenosti z dolgoročnimi povezanimi partnerstvi in doseganje kritične mase s pomočjo njegove evropske razsežnosti: na podlagi obstoječih pobud za sodelovanje EIT privede izbrana partnerstva v SZI na bolj trajno in strateško raven. SZI omogočajo, da se partnerji svetovnega ranga združijo v nove konfiguracije, optimizirajo obstoječa sredstva ter razvijejo odprte in vključujoče inovacijske modele, dostopajo do novi poslovnih priložnosti prek novih vrednostnih verig, ki obravnavajo večja tveganja in večje izzive. Poleg tega centri odličnosti, čeprav jih je v vseh državah članicah EU veliko, pogosto posamično ne dosegajo kritične mase, potrebne za globalno konkurenčnost. Kolokacijski centri SZI nudijo močnim lokalnim akterjem priložnost za tesno čezmejno povezovanje z drugimi odličnimi partnerji, s čimer jim omogočajo, da delujejo in so priznani na svetovni ravni.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Priloga – del 1 – naslov 1.2 – odstavek 1 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– Povečanje učinka naložb na izobraževanje, raziskave in inovacije ter preskušanje novih načinov za upravljanje inovacij: EIT s pospeševanjem prevzemanja in izkoriščanja tehnologij in izsledkov raziskav deluje kot pobudnik, ki dodaja vrednost obstoječi raziskovalni bazi. Inovacijske dejavnosti posledično prispevajo k uskladitvi in povečanju vlaganj v raziskave ter k doseganju večje odzivnosti dejavnosti izobraževanja in usposabljanja na potrebe podjetij. V ta namen je EIT opremljen s precejšno stopnjo prilagodljivosti za preskušanje novih inovacijskih modelov, ki omogoča resnično razlikovanje pri upravljanju SZI in financiranju modelov ter hitro prilagajanje za boljše izkoriščanje novih priložnosti.	– Povečanje učinka naložb na izobraževanje, raziskave in inovacije ter preskušanje novih načinov za upravljanje inovacij: EIT s pospeševanjem sprejemanja in izkoriščanja tehnologij in izsledkov raziskav ter s prenosom raziskovalnih rezultatov na vse ravni izobraževanja deluje kot pobudnik inovacij, ki dodaja vrednost obstoječi raziskovalni bazi. Inovacijske dejavnosti posledično prispevajo k uskladitvi in povečanju vlaganj v raziskave ter k doseganju večje odzivnosti dejavnosti izobraževanja in usposabljanja na potrebe podjetij. V ta namen je EIT opremljen s precejšno stopnjo prilagodljivosti za preskušanje novih inovacijskih modelov, ki omogoča resnično razlikovanje pri upravljanju SZI in financiranju modelov ter hitro prilagajanje za boljše izkoriščanje novih priložnosti. EIT ima tudi možnosti, da razvije nove modele financiranja, kot so inovacijske nagrade, s čimer bi se financiranje raziskav čim bolj poplačalo ter bi zagotovili, da inovacije ne bodo reševale le najnujnejših potreb družbe, ampak bodo tudi hitro koristile evropskim državljanom.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.2 – odstavek 1 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razvijanje talenta preko meja in spodbujanje podjetništva s povezovanjem v trikotniku znanja: EIT razvija inovacije, ki temeljijo na interesih ljudi, in postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče svojih prizadevanj. Zagotavlja nove poklicne poti med univerzami in zasebnim sektorjem ter inovativne projekte za strokovni razvoj. Znak EIT, ki je podeljen inovativnim magistrskim in doktorskim programom SZI, bo prispeval k oblikovanju mednarodno priznane znamke odličnosti, ki bo pomagala pritegniti nadarjene iz Evrope in tujine. Podjetništvo se spodbuja prek nove generacije študentov svetovnega ranga, ki imajo znanje in nazore, potrebne za spreminjanje zamisli v nove poslovne priložnosti.	Razvijanje talenta preko meja in spodbujanje podjetništva s povezovanjem v trikotniku znanja: EIT razvija inovacije, ki temeljijo na interesih ljudi, in postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče svojih prizadevanj. Zagotavlja nove poklicne poti in možnosti mobilnosti med univerzami in zasebnim sektorjem ter inovativne projekte za strokovni razvoj. Znak EIT, ki je podeljen inovativnim magistrskim in doktorskim programom SZI, bo prispeval k oblikovanju mednarodno priznane znamke odličnosti, ki bo pomagala pritegniti nadarjene iz Evrope in tujine, pri čemer se bodo upoštevale razlike in zahteve posameznih regij ter se bo olajšalo ustanavljanje in razvoj kulturnih okrožij v sodelovanju z lokalnimi podjetji. Podjetništvo se spodbuja prek nove generacije študentov svetovnega ranga, ki imajo znanje in nazore, potrebne za spreminjanje zamisli v nove poslovne priložnosti.
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.2 – odstavek 1 – točka 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– Pametno financiranje na podlagi finančnih vzvodov, združeno s pristopom, usmerjenim k rezultatom in podjetjem: EIT zagotavlja do 25 % proračuna SZI in pridobiva 75 % finančnih sredstev iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev, s čimer ustvarja precejšen učinek finančnega vzvoda z združevanjem velikih vlaganj in usmerjanjem različnih javnih in zasebnih virov za doseganje skupno dogovorjenih strategij. Poleg tega z osredotočanjem tako na tržni kot družbeni učinek uporablja EIT pristop, usmerjen k rezultatom. SZI delujejo po poslovni logiki na podlagi letnih poslovnih načrtov, ki vključujejo ambiciozen portfelj dejavnosti od izobraževanja do ustanavljanja podjetij, z jasnimi cilji, končnimi izsledki in ključnimi kazalniki uspešnosti, s katerimi se ti merijo.	– Pametno financiranje na podlagi finančnih vzvodov, združeno s pristopom, usmerjenim k rezultatom in podjetjem: EIT zagotavlja do 25 % proračuna SZI in pridobiva 75 % finančnih sredstev iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev, s čimer ustvarja precejšen učinek finančnega vzvoda z združevanjem velikih vlaganj in usmerjanjem različnih javnih in zasebnih virov za doseganje skupno dogovorjenih strategij. Z znatnim učinkom finančnega vzvoda v razmerju 1 proti 3 ves proračun, dodeljen EIT, ki predstavlja 3,3 % skupnega proračuna za program Obzorje 2020, z uporabo vzvodov dodatno doseže več kot 10 % iz proračuna za Obzorje 2020, od javnih do zasebnih skladov, za uresničevanje raziskovalnih in inovacijskih ciljev EU. Poleg tega z osredotočanjem tako na tržni kot družbeni učinek uporablja EIT pristop, usmerjen k rezultatom. EIT bi se moral obnašati kot vlagatelj in slediti podjetniški logiki, njegove naložbe pa bi morale delovati kot vzvod za druge vire zasebnega ali javnega financiranja. SZI delujejo po poslovni logiki na podlagi letnih poslovnih načrtov, ki vključujejo ambiciozen portfelj dejavnosti od izobraževanja do ustanavljanja podjetij, z jasnimi cilji, končnimi izsledki in ključnimi kazalniki uspešnosti, s katerimi se merijo.
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Medsebojne povezanosti med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem se v okviru pobud in programov EU vedno bolj priznavajo. Na evropski, nacionalni in regionalni ravni obstaja veliko možnosti za ukrepe, ki se medsebojno krepijo. Na ravni EU bo strateški okvir, ki ga zagotavlja program Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – dodatno zagotovil, da bodo te sinergije v celoti izkoriščene.	Medsebojne povezanosti med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem se v okviru pobud in programov EU vedno bolj priznavajo. Na evropski, nacionalni in regionalni ravni obstaja veliko možnosti za ukrepe, ki se medsebojno krepijo. Na ravni EU bo strateški okvir, ki ga zagotavlja program Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – dodatno zagotovil, da bodo te sinergije v celoti izkoriščene. EIT in njegove SZI morajo dopolnjevati celoto financiranja raziskav in inovacij v EU, ne pa ga podvajati.
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja hitro rastočih inovativnih MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP).	EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja odprtih in vključujočih inovativnih modelov med hitro rastočimi inovativnimi MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT mora na ravni znanstvenih raziskav in inovacij spodbujati čezmejno in medsektorsko sodelovanje ter mobilnost med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji. EIT bo razvil platformo za zbiranje inovacij in znanja, kar bo prispevalo k podpori regij, ki ne sodelujejo neposredno v skupnostih znanja in inovacij, ter dolgoročno k uresničevanju prednostnih nalog okvirnega programa Obzorje 2020. Določiti je treba jasne prednostne naloge za opredelitev posebnega funkcionalnega okvira EIT na ravni sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami na področju znanstvenih raziskav in inovacij, da se bodo razširjale dobre prakse Unije. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Evropska komisija v posvetovanju z EIT predlaga vzpostavitev mehanizma za usklajevanje pobud EIT in drugih dejavnosti v okviru Obzorja 2020, ki ga mora izvajati EIT.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega EIT prinaša povsem razvito izobraževalno razsežnost v politiko raziskav in inovacij EU. Prek inovativnega, podjetniškega izobraževanja ima pomembno premostitveno vlogo med okvirom za raziskave in inovacije ter politikami in programi izobraževanja ter zagotavlja dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za doseganje trajnostnih sprememb v visokošolskem izobraževanju. EIT zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi stopnjami izobrazbe z znakom EIT vodi skupna prizadevanja v smeri izobraževanja za inovacije z jasnimi učinki prelivanja na širši evropski program za posodobitev visokošolskih institucij, s čimer spodbuja evropski visokošolski prostor.	Poleg tega EIT prinaša povsem razvito izobraževalno razsežnost v politiko raziskav in inovacij EU, med drugim z odprtim pristopom do raziskovalnih publikacij. Prek inovativnega, podjetniškega izobraževanja ima pomembno premostitveno vlogo med okvirom za raziskave in inovacije ter politikami in programi izobraževanja ter zagotavlja dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za doseganje trajnostnih sprememb v visokošolskem izobraževanju. EIT zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi stopnjami izobrazbe z znakom EIT vodi skupna prizadevanja v smeri izobraževanja za inovacije z jasnimi učinki prelivanja na širši evropski program za posodobitev visokošolskih institucij, s čimer spodbuja evropski visokošolski prostor.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo. SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi.	Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo.
	Regije in države članice, v katerih so kolokacijski centri, bodo imele priložnost, da pridobijo koristi prek ekonomije aglomeracije in z uporabo pozitivnih zunanjih učinkov. Te priložnosti se bodo krepile, če bo vzpostavljeno tesno sodelovanje med partnerji SZI v regijah ter organi in organizacijami, udeleženimi v oblikovanju in uresničevanju strategij za pametno specializacijo (RIS3), kot je opisano v Prilogi IV k dokumentu COM(2011)0615, 2011/0276 (COD), C7-0335/11. V nasprotju s tem lahko regije, ki so izključene iz teh dejavnosti, občutijo tveganje kopičenja negativnih učinkov. To bi lahko okrepilo obstoječe neenakosti in regijam, ki že imajo močno inovacijsko zmogljivost, prineslo dodatne koristi, na šibkejše regije pa bi imelo negativen vpliv. To tveganje je mogoče preprečiti, če se uporabi štipendijska shema RIS in če regije, v katerih ni kolokacijskih centrov, sprejmejo pametno specializacijo (RIS3), vključno s partnerstvom z regijami, ki imajo obstoječe in morebitne kolokacijske centre, kot so regionalne izvedbene in inovacijske skupnosti.
	Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI, MSP in lokalnimi organizacijami grozdov, kot so obstoječe regionalne inovacijske in izvedbene skupnosti v okviru podnebnih SZI, da se poveča njihova udeležba v dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo SZI ter regionalne izvedbene in inovacijske skupnosti po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo. SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi. Vzpostavijo se zaščitni ukrepi, da bi se izognili podvajanju pri financiranju (75 % sredstev prihaja iz zasebnega, javnega in regionalnega financiranja, tudi iz evropskih programov in kohezijske politike). Preprečiti je treba vsakršno zmanjšanje financiranja drugih programov, ki so povezani z izobraževanjem.
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.3 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pobude za skupno načrtovanje programov, ključni instrument za odpravo razdrobljenosti na področju raziskav, morajo zagotoviti jedro vseevropske raziskovalne baze SZI. SZI pa lahko pospešijo in spodbudijo izkoriščanje odličnih javnih raziskav, združenih v okviru pobud za skupno načrtovanje programov, in na ta način obravnavajo razdrobljenost na področju inovacij. Skupne tehnološke pobude in novoustanovljena javna in zasebna partnerstva zagotavljajo platforme za spodbujanje raziskav velikega obsega, usmerjenih k industriji, in izboljšujejo razvoj glavnih tehnologij. SZI lahko pomagajo izkoristiti te velike naložbe v raziskave, da bi okrepili prenos tehnologije in komercializacijo ter razvili nove projekte znotraj obstoječih podjetij s podjetniškimi talenti. S svojim pristopom, ki temelji na trikotniku znanja, bo EIT dopolnjeval vlaganje Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) na področju pionirskih raziskovalnih dejavnosti svetovnega ranga z obravnavanjem celotne inovacijske verige od zamisli do uporabe in izkoriščanja ter bo zagotovil dodatne priložnosti na področju inovacij in pridobivanja podjetniških znanj za raziskovalce v okviru programa „Marie Curie“ in študente v okviru programa „Erasmus za vse“.	Pobude za skupno načrtovanje programov, ključni instrument za odpravo razdrobljenosti na področju raziskav, morajo zagotoviti jedro vseevropske raziskovalne baze SZI. SZI pa lahko pospešijo in spodbudijo izkoriščanje odličnih javnih raziskav, združenih v okviru pobud za skupno načrtovanje programov, in na ta način obravnavajo razdrobljenost na področju inovacij. Skupne tehnološke pobude in novoustanovljena javna in zasebna partnerstva zagotavljajo platforme za spodbujanje raziskav velikega obsega, usmerjenih k industriji, in izboljšujejo razvoj glavnih tehnologij. SZI lahko pomagajo izkoristiti te velike naložbe v raziskave, da bi okrepili prenos tehnologije in komercializacijo ter razvili nove projekte znotraj obstoječih podjetij s podjetniškimi talenti. S svojim pristopom, ki temelji na trikotniku znanja, bo EIT dopolnjeval vlaganje Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) na področju pionirskih raziskovalnih dejavnosti svetovnega ranga z obravnavanjem celotne inovacijske verige od zamisli do uporabe in izkoriščanja ter bo z ustvarjanjem novih priložnosti za raziskovalce v okviru ukrepov Marie Skłodowske – Curie zagotovil razvoj evropskega raziskovalnega prostora. EIT bo zahvaljujoč povezavi s programom „Erasmus za vse“ za pridobivanje novih znanj in spretnosti izkoristil evropski intelektualni potencial na področju inovacij ter stike s podjetništvom.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Priloga – del 1 – naslov 1.3 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prihodnja evropska inovacijska partnerstva bodo zagotavljala splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. SZI lahko prispevajo k evropskim partnerstvom za inovacije s svojim distribuiranim značajem in praktičnimi izkušnjami ter zlasti z razvojem potrebnega človeškega kapitala, izobraževanjem ključnih akterjev, kot so podjetniki in raziskovalci, ter opredelitvijo okvirnih pogojev in najboljše prakse glede vprašanj politike in regulativnih ali standardizacijskih vprašanj v svojem zadevnem sektorju.	Prihodnja evropska inovacijska partnerstva bodo zagotavljala splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Evropska partnerstva za inovacije so lahko vez med družbenimi izzivi in EIT, pri čemer imajo vlogo načrtovalca in preučujejo potrebo po ustanovitvi SZI v zvezi z nekaterimi temami. SZI lahko prispevajo k evropskim partnerstvom za inovacije s svojim distribuiranim značajem in praktičnimi izkušnjami ter zlasti z razvojem potrebnega človeškega kapitala, izobraževanjem ključnih akterjev, kot so podjetniki in raziskovalci, ter opredelitvijo okvirnih pogojev in najboljše prakse glede vprašanj politike in regulativnih ali standardizacijskih vprašanj v svojem zadevnem sektorju.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.3 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V praksi se bodo priložnosti za sinergije uresničile na različne načine od SZI do SZI in od izziva do izziva. Danes se razvijajo povezave na ravni SZI z drugimi pobudami, ki se razlikujejo glede na posebnosti vsake SZI in njeno tematsko področje.	V praksi se bodo priložnosti za sinergije uresničile na različne načine od SZI do SZI in od izziva do izziva. Danes se razvijajo povezave na ravni SZI z drugimi pobudami, ki se razlikujejo glede na posebnosti vsake SZI in njeno tematsko področje. Poleg tega mora EIT spodbujati sinergije in sodelovanje med SZI v okviru različnih stebrov programa Obzorje 2020 in drugimi pobudami ter pri tem ustrezno upoštevati, da lahko prihaja do prekrivanja.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Proces ustanavljanja prvih SZI je vključeval precej „učenja skozi prakso“. Pokazal je, da so SZI novi koncepti, in vse strani, vključene v proces, so podcenjevale izziv pravnega organiziranja SZI in oblikovanja pogodbenih razmerij s SZI in njihovimi partnerji. Nezadostno znanje glede primernosti različnih oblik pravne osebe ni pomagalo olajšati procesa ustanavljanja. Medtem ko je treba ohraniti pristop od spodaj navzgor, ki vsaki SZI daje precej prostora, da organizira svoja partnerstva, je treba zagotoviti podrobna navodila za določitev primernih pravnih oblik organiziranja. Poleg tega se ne sme podcenjevati izziva, ki ga predstavlja združevanje različnih akademskih in poslovnih kultur v eno pravno osebo; od tod torej pomembnost skupnih vrednot tako na ravni SZI kot EIT. Poleg tega so SZI institucionalne inovacije velikega obsega in nobena SZI ni enaka drugi. To nudi bogato paleto inovacijskih modelov, vendar je zaradi tega splošno usklajevanje in spremljanje SZI bolj zahtevno.	Proces ustanavljanja prvih SZI je vključeval precej „učenja skozi prakso“. Pokazal je, da so SZI novi koncepti, in vse strani, vključene v proces, so podcenjevale izziv pravnega organiziranja SZI in oblikovanja pogodbenih razmerij s SZI in njihovimi partnerji. Nezadostno znanje glede primernosti različnih oblik pravne osebe ni pomagalo olajšati procesa ustanavljanja. Medtem ko je treba ohraniti pristop od spodaj navzgor, ki vsaki SZI daje precej prostora, da organizira svoja partnerstva, je treba zagotoviti podrobna navodila za določitev primernih pravnih oblik organiziranja. Poleg tega se ne sme podcenjevati izziva, ki ga predstavlja združevanje različnih akademskih in poslovnih kultur v eno pravno osebo; od tod torej pomembnost skupnih vrednot tako na ravni SZI kot EIT. Poleg tega so SZI institucionalne inovacije velikega obsega in nobena SZI ni enaka drugi. To nudi bogato paleto inovacijskih modelov, vendar je zaradi tega splošno usklajevanje in spremljanje SZI bolj zahtevno. Zaradi tega je potreben prilagojen pristop do različnih SZI.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V prihodnosti bo treba zagotoviti jasnejše smernice od procesa izbire naprej, da se zagotovi, da imajo vse SZI enake bistvene strateške lastnosti, in hkrati omogočijo različni pristopi na področju organizacije, izvajanja in financiranja SZI. Ne nazadnje, sedanje skupno število treh SZI še ne zagotavlja potrebne kritične mase, da bi EIT lahko razvil svoj polni potencial kot vodilni inovacijski inštitut. S samo tremi SZI so možnosti za izkoriščanje povezanih priložnosti za inovacije med SZI ter izkoriščanje ekonomije obsega pri uporabi in razširjanju omejene. To prav tako pomeni, da obseg EIT ni dovolj velik, da bi lahko sam po sebi deloval kot evropska institucija. Zato so potrebne dodatne SZI, da lahko EIT pridobi kritično maso in da je lahko več kot samo „vsota svojih delov“. Če naj EIT razišče nove modele vodenja in upravljanja inovacij prek SZI, je treba vzpostaviti omejeno število dodatnih partnerstev, da bi povečali vzorec, na katerem temeljijo izkušnje EIT.	V prihodnosti bo treba zagotoviti jasnejše smernice od procesa izbire naprej, da se zagotovi, da imajo vse SZI enake bistvene strateške lastnosti, in hkrati omogočijo različni pristopi na področju organizacije, izvajanja in financiranja SZI. EIT mora imeti dejavnejšo vlogo pri svetovanju in podpiranju SZI v zvezi z upravnimi zadevami. V ta namen mora EIT razviti strategijo za zmanjšanje upravnih bremen in oblikovanje vodnika po najboljših praksah, ki bo razširjal dobre prakse in izkušnje obstoječih SZI na nove. Ne nazadnje, sedanje skupno število treh SZI še ne zagotavlja potrebne kritične mase, da bi EIT lahko razvil svoj polni potencial kot vodilni inovacijski inštitut. S samo tremi SZI so možnosti za izkoriščanje povezanih priložnosti za inovacije med SZI ter izkoriščanje ekonomije obsega pri uporabi in razširjanju omejene. To prav tako pomeni, da obseg EIT še ni dovolj velik, da bi lahko sam po sebi deloval kot evropska institucija.
	EIT kot pravi inštitut
	EIT mora postati več kot samo „vsota svojih delov“, kar so trenutno SZI. EU potrebuje mednarodno priznano blagovno znamko odličnosti na področju inovacij, kar je mogoče doseči tako, da se EIT zagotovi široko in vključujoče področje delovanja.
	Zato so potrebne dodatne SZI, da lahko EIT pridobi kritično maso. Če naj EIT razišče nove modele vodenja in upravljanja inovacij prek SZI, je treba vzpostaviti omejeno število dodatnih partnerstev, da bi povečali vzorec, na katerem temeljijo izkušnje EIT.
	Cilj EIT je na podlagi teh izkušenj utrditi in nadalje razviti svojo vlogo „vlagatelja“, ki podpira obstoječe centre odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, jim omogoča, da se združujejo, in prek SZI spodbuja dolgoročno sistematično sodelovanje med njimi.
	Toda EU si ne sme privoščiti, da bi znanje izgubila ali po nepotrebnem zapravila. Zato mora EIT vključevati tudi univerzitetne mreže, poleg tistih, ki že sodelujejo v okviru SZI, pa tudi štipendije Marie Curie za inovacije, hkrati pa mora tesno sodelovati in dopolnjevati dejavnosti skupnih tehnoloških pobud, regionalnih inovacijskih in izvedbenih skupnosti ter drugih inovativnih oblik delovanja in spodbujanja raziskav, ki se lahko še pojavijo, vključno z manjšimi SZI. Čeprav raziskave niso bistvo obstoječih SZI, mora EIT spodbujati večdisciplinarne pristope k inovacijam in podpirati razvoj netehnoloških, organizacijskih, sistemskih inovacij ter inovacij v javnem sektorju, saj so potreben dopolnjujoč element obstoječim inovacijskim dejavnostim in možnih prihodnjim dejavnostim.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	EIT si mora na tem področju dolgoročno ustvariti jasno identiteto in svetovno prepoznavno ime kot glavno gonilo Evrope za inovacije in podjetništvo ter vrhunski ponudnik izobraževanja v svetovnem merilu. EIT se lahko razvije v utelešenje inovacijske agende Unije, podobno kot je ERC utelešenje evropske odličnosti in vodilne vloge v svetu na področju znanosti. Ohranjanje močne znamke EIT lahko vključuje dejavnosti za oblikovanje močne osebne in poslovne mreže okoli skupnosti EIT (študentje, diplomanti, učitelji, podjetniki, strokovnjaki itd.) ter krepi občutek identitete in prepoznavnosti. Te dejavnosti lahko vključujejo organizacijo znanstvenih in inovacijskih konferenc, letnih prireditev, tekmovanj in podelitev nagrad, podelitev diplom itd.
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT namerava na podlagi teh izkušenj utrditi in dalje razviti svojo vlogo „vlagatelja“, ki podpira obstoječe centre odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, jim omogoča, da se združijo in prek SZI spodbuja dolgoročna sistematska sodelovanja med njimi.	EIT namerava na podlagi teh izkušenj utrditi in dalje razviti podpiranje in omogočanje obstoječih centrov odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, da se združijo in prek SZI spodbuja dolgoročna sistematska sodelovanja med njimi. Za doseganje tega cilja je treba sprožiti kampanje informiranja, pri katerih se uporabijo vsa sredstva in vse poti komunikacije, s čimer bi zagotovili, da bodo univerze in študenti imeli zadosten dostop do informacij o delovanju in ciljih EIT in SZI.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristop „EIT kot vlagatelj“ pomeni osredotočenost na prepoznavanje najboljših strateških priložnosti in izbiro portfelja partnerstev svetovnega ranga – to je SZI – da te priložnosti uresničijo. EIT kot del tega pristopa dodeli letna nepovratna sredstva za SZI na podlagi njihove pretekle uspešnosti in predlaganih dejavnosti v njihovem poslovnem načrtu. Pri oceni poslovnih načrtov bodo pomagali zunanji, neodvisni strokovnjaki. Glede na to EIT ne sme samo določiti splošnih usmeritev in vizij, temveč mora SZI zagotavljati ustrezno raven podpore in spremljati njihovo uspešnost. Hkrati se SZI daje precejšna stopnja svobode za opredelitev njihovih notranjih strategij in organizacije ter za izvajanje njihovih dejavnosti in mobilizacijo potrebne nadarjenosti in sredstev.	Pristop „EIT kot vlagatelj“ pomeni osredotočenost na prepoznavanje najboljših strateških priložnosti in izbiro portfelja partnerstev svetovnega ranga – to je SZI – da te priložnosti uresničijo. EIT kot del tega pristopa v okviru jasnega in preglednega javnega postopka dodeli letna nepovratna sredstva za SZI na podlagi njihove pretekle uspešnosti in predlaganih dejavnosti v njihovem poslovnem načrtu. Pri oceni poslovnih načrtov bodo pomagali zunanji, neodvisni strokovnjaki. Glede na to EIT ne sme samo določiti splošnih usmeritev in vizij, temveč mora SZI zagotavljati ustrezno raven podpore in spremljati njihovo uspešnost. Hkrati se SZI daje precejšna stopnja svobode za opredelitev njihovega delovnega načrta, njihovih notranjih strategij in organizacije ter za izvajanje njihovih dejavnosti in mobilizacijo potrebne nadarjenosti in sredstev.
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Donosnost vlaganja EIT v SZI bo merjena v oprijemljivih koristih za evropsko gospodarstvo in družbo na sploh, kot so ustvarjanje novih podjetij, izdelkov in storitev na obstoječih in prihodnjih trgih, bolje usposobljeni podjetniki, nove in privlačnejše priložnosti za zaposlitev ter pritegnitev in zadržanje nadarjenih ljudi iz vseh držav EU in tujine.	Donosnost vlaganja EIT v SZI bo merjena v oprijemljivih koristih za evropsko gospodarstvo in družbo na sploh, kot so ustvarjanje novih podjetij, izdelkov in storitev na obstoječih in prihodnjih trgih, bolje usposobljeni podjetniki, nove in privlačnejše priložnosti za zaposlitev, izkoriščanje prednosti lokalnih skupnosti, ki so že simboli odličnosti ter pritegnitev in zadržanje nadarjenih ljudi iz vseh držav EU in tujine. Vendar bodo za oceno SZI določeni tudi kazalniki uspešnosti glede kakovosti.
Predlog spremembe  29 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomemben element v tem pogledu je prav tako razvoj, skupaj s SZI, resnične „identitete podjetja“ EIT okrog nabora skupnih vrednot. Čeprav imajo vse SZI in njihovi posamezni partnerji dejansko svoje lastne korporativne identitete in vrednote, pa so vsem skupne vrednote, ki združujejo skupnost EIT/SZI. Te so: odličnost v trikotniku znanja, usposobljeni in podjetni ljudje, dolgoročno sodelovanje preko meja, med disciplinami in sektorji ter osredotočanje na družbeni in gospodarski vpliv. Taka identiteta bo prav tako izboljšala zunanjo prepoznavnost in ugled EIT in SZI.	Pomemben element v tem pogledu je prav tako razvoj, skupaj s SZI, resnične „identitete podjetja“ EIT okrog nabora skupnih vrednot. Čeprav imajo vse SZI in njihovi posamezni partnerji dejansko svoje lastne korporativne identitete in vrednote, pa so vsem skupne vrednote, ki združujejo skupnost EIT/SZI. Te so: odličnost v trikotniku znanja, možnost sodelovanja vseh držav članic, visokousposobljeni in podjetni ljudje, dolgoročno sodelovanje preko meja, med disciplinami in sektorji ter osredotočanje na družbeni in gospodarski vpliv Taka identiteta bo prav tako izboljšala zunanjo prepoznavnost in ugled EIT in SZI.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT bo aktivno podpiral prve tri SZI za izboljšanje njihovega potenciala in vpliva ter njihovega prispevka k ciljem programa Obzorje 2020. Sčasoma bodo SZI razširile svoj prvotni portfelj dejavnosti, da bi izkoristile nove tržne ali družbene priložnosti. Da bi ta razvoj podprl, bo EIT v tesnem sodelovanju z vsako posamezno SZI svetoval in določil strategije financiranja po meri, ki istočasno podpirajo strateške dejavnosti z vidika EIT.	EIT bo aktivno podpiral prve tri SZI za izboljšanje njihovega potenciala in vpliva ter njihovega prispevka k ciljem programa Obzorje 2020. Sčasoma bodo SZI razširile svoj prvotni portfelj dejavnosti, da bi izkoristile nove tržne ali družbene priložnosti in se prilagodile na spreminjajoče se globalno okolje. Da bi ta razvoj podprl, bo EIT v tesnem sodelovanju z vsako posamezno SZI na jasen, pregleden in javno odgovoren način svetoval in določil strategije financiranja po meri, ki istočasno podpirajo strateške dejavnosti z vidika EIT.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Financiranje
	Financiranje raziskav in inovacij v EU je ključnega pomena in bi ga bilo treba izkoristiti kot vzvod. Eden od glavnih ciljev porabe sredstev Unije v okviru EIT je učinek vzvoda, kar privablja dodatno zasebno in javno financiranje, spodbuja pristop financiranja iz več skladov ter krepi vezi med EIT in strukturnimi skladi. EIT in SZI si prizadevajo za doseganje sinergij z ustreznimi pobudami Unije ter s potencialnimi in novimi centri odličnosti, skupnostmi ali inovativnimi regijami v manj inovativnih državah članicah.
Predlog spremembe  32 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ker inovacije prinašajo ljudje, bi lahko po potrebi določili, da je treba v izobraževalnih programih EIT zagotoviti zadostno udeležbo študentov, ki prihajajo z obrobja EU (npr. prek štipendij, ki bi jih sofinancirale države članice in štipendijska shema). EIT se spodbuja k sodelovanju z državami članicami in regijami, da bi zagotovili, da bodo diplomanti EIT našli priložnosti in podporo, ki jo potrebujejo, da bi izrazili svoj inovacijski in podjetniški potencial znotraj EU.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI ne gradijo samo na obstoječi odlični raziskovalni bazi svojih partnerjev, temveč so tudi na čelu spodbujanja in izvajanja izobraževalnega poslanstva EIT. Namen je izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in miselnosti, potrebnih v globalnem gospodarstvu, ki temelji na znanju. V ta namen EIT med drugim dejavno spodbuja programe izobraževanja z znakom EIT s spremljanjem njihove kakovosti in skladnega izvajanja po vseh SZI. Pri tem delu se bodo močno opirali na ocene kolegov in izvedencev ter vzpostavili dialog z nacionalnimi organi in organi za zagotavljanje kakovosti. To bo izboljšalo nacionalno in mednarodno priznavanje kvalifikacij z znakom EIT in povečalo njihovo privlačnost v svetovnem merilu, hkrati pa bo zagotovilo platformo za sodelovanje na mednarodni ravni. V prihodnosti se bo SZI spodbujalo, da svoje izobraževalne dejavnosti razširijo preko podiplomskega izobraževanja, ob večji izbiri različnih načinov študija, da bi poskrbeli za širši nabor inovativnih dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja, vključno z izobraževanjem vodilnih delavcev, programi usposabljanja po meri in poletnimi šolami. Da bi povečale učinek svojih izobraževalnih dejavnosti in dosegle širše občinstvo, lahko SZI predvidijo na eksperimentalni podlagi oblikovanje modulov za dodiplomske programe ali svežnje, namenjene šolskemu izobraževanju.	SZI ne gradijo samo na obstoječi odlični raziskovalni bazi svojih partnerjev, temveč so tudi na čelu spodbujanja in izvajanja izobraževalnega poslanstva EIT. Namen je izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in miselnosti, potrebnih v globalnem gospodarstvu in družbi, ki temelji na znanju. V ta namen EIT med drugim dejavno spodbuja programe izobraževanja z znakom EIT s spremljanjem njihove kakovosti in skladnega izvajanja po vseh SZI. Pri tem bodo morale SZI za podeljene naslove, opremljene z znakom EIT, uporabiti določena merila kakovosti, s čimer se bodo podpirali visoki univerzitetni standardi in zagotavljal ugled evropskih univerz. Poleg tega se bodo močno opirali na ocene kolegov in izvedencev ter vzpostavili dialog z nacionalnimi organi in organi za zagotavljanje kakovosti. To bo izboljšalo nacionalno in mednarodno priznavanje in ugled kvalifikacij z znakom EIT in povečalo njihovo privlačnost v svetovnem merilu, hkrati pa bo zagotovilo platformo za sodelovanje na mednarodni ravni. V prihodnosti se bo SZI spodbujalo, da svoje izobraževalne dejavnosti razširijo preko podiplomskega izobraževanja, ob večji izbiri različnih načinov študija, da bi poskrbeli za širši nabor inovativnih dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja, vključno z izobraževanjem vodilnih delavcev, programi usposabljanja po meri (vključno s programi strokovnega usposabljanja) in poletnimi šolami, pa tudi delovno prakso pri SZI in njihovih partnerjih. Da bi povečale učinek svojih izobraževalnih dejavnosti in dosegle širše občinstvo, lahko SZI predvidijo na eksperimentalni podlagi oblikovanje modulov na daljavo in modulov e-učenja ter pridobitev diplome na ta način, pa tudi modulov za dodiplomske programe ali svežnje, namenjene šolskemu izobraževanju.
Predlog spremembe  34 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V tem okviru in da bi razširili bazo nadarjenih znotraj EU ter zagotovili razpoložljivost dovolj velikega števila sposobnih posameznikov, ki so potrebni za dejansko doseganje inovacij, bi moral EIT sodelovati v prizadevanjih za privlačnost izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike. SZI bi lahko razvile programe inštruiranja za mlade Evropejce prek delovne prakse, obiskov na šolah, štipendij za najboljše dijake in študente na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, financiranega upravljanja ali poslovnih šol in/ali podjetniških programov za najboljše študente naravoslovnih ved med poletnimi počitnicami.
Predlog spremembe  35 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 5 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– dajal SZI pobude za razvoj skupnih dejavnosti o medsektorskih vprašanjih;	– spodbujal navzkrižno kolokacijsko delo znotraj vsake SZI in dajal SZI pobude za razvoj skupnih dejavnosti o medsektorskih vprašanjih;
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.1.1 – odstavek 5 – točka 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– določil merila za študijske stopnje z znakom EIT, da zagotovi njihovo akademsko veljavnost in visoke standarde.
Predlog spremembe  37 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 5 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– vzpostavil sistem strokovnega vrednotenja za kvalifikacije z znakom EIT in sodeloval v dialogu z nacionalnimi in mednarodnimi organi za zagotavljanje kakovosti;	– dejavno zagotavljal usklajenost in enakovrednost znotraj celotnega EIT, in sicer z vzpostavitvijo sistema strokovnega vrednotenja za kvalifikacije z znakom EIT in sodeloval v dialogu z nacionalnimi in mednarodnimi organi za zagotavljanje kakovosti;
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 5 – točka 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja.	– spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, zlasti dejavnosti, katerih namen je omogočanje priložnosti za SZI, da svoje znanje delijo z institucijami, ki jih morebiti zanima sodelovanje v prihodnjih SZI ter k ozaveščanju o obstoju teh izobraževalnih programov.
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 5 – točka 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– pozival SZI, naj študentom zagotovijo ustrezne informacije glede priznanja študijskih stopenj, pridobljenih v drugih državah članicah.
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.1 – odstavek 5 – točka 4b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– določil skupne postopke akreditacije za diplome in študijske stopnje na evropski ravni.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.1 – podnaslov 2.1.2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi izboljšal učinke in dajal pobude za inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT postopoma razširil svoj portfelj SZI. Z zasledovanjem naraščajoče poti razvoja pri ustanavljanju novih SZI bo EIT zagotovil, da bodo izkušnje, pridobljene iz prejšnjih krogov, ustrezno upoštevane in da se SZI ustanovijo samo na področjih, na katerih obstajata očiten inovacijski potencial in vrhunska odličnost, na katerih se lahko gradi. V obdobju 2014–2020 bodo zato nove SZI ustanovljene v dveh valovih, tj. tri nove SZI v letu 2014 in tri v letu 2018, kar bo privedlo do portfelja devetih SZI v obdobju 2014–2020 (kar pomeni vzpostavitev od 40 do 50 kolokacijskih centrov po vsej EU). Morebitni novi postopek izbire za SZI v letu 2018 mora v veliki meri temeljiti na rezultatih temeljitega zunanjega vrednotenja EIT in obstoječih SZI, vključno z oceno gospodarskega in družbenega učinka SZI ter prispevka EIT h krepitvi inovacijske zmogljivosti EU in držav članic, kakor tudi na rezultatih iz vrednotenj programa Obzorje 2020.	Da bi izboljšal učinke in dajal pobude za inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT postopoma razširil svoj portfelj SZI, kot določa člen 1C, v okviru odprtih postopkov javnega naročanja ter skladno s prednostnimi nalogami in cilji na področjih „družbenih izzivov“ in „vodilne vloge pri ključnih tehnologijah“. Z zasledovanjem naraščajoče poti razvoja pri ustanavljanju novih SZI bo EIT zagotovil, da bodo izkušnje, pridobljene iz prejšnjih krogov, ustrezno upoštevane in da se SZI ustanovijo samo na področjih, na katerih obstajata očiten inovacijski potencial in vrhunska odličnost, na katerih se lahko gradi. Ustrezni predlogi bodo izbrani za začetek v letu 2014, nato pa bo po vrednotenju programa Obzorje 2020, EIT in SZI odprt nov postopek javnega naročila za izbiro novih SZI z začetkom v letu 2018. Morebitni novi postopek izbire za SZI v letu 2018 mora v veliki meri temeljiti na rezultatih temeljitega zunanjega vrednotenja EIT in obstoječih SZI, vključno z oceno gospodarskega in družbenega učinka SZI ter prispevka EIT h krepitvi inovacijske zmogljivosti EU in držav članic, kakor tudi na rezultatih iz vrednotenj programa Obzorje 2020.
Nove SZI bodo vzpostavljene na področjih z veliki družbenimi izzivi, ki imajo resničen potencial za inovacije. EIT s tem v celoti prispeva k ciljem širšega programa politike EU in zlasti k ciljem programa Obzorje 2020, ki opredeljuje številne velike družbene izzive, ter k spodbujevalnim tehnologijam in industrijskim tehnologijam. Cilj je vzpostaviti SZI na tematskih področjih, ki se lahko zaradi svoje velikosti in zapletene narave rešujejo samo z meddisciplinarnim, čezmejnim in medsektorskim pristopom. Izbira tematskih področij zato mora temeljiti na skrbni analizi, ali SZI lahko prispeva resnično dodano vrednost in pozitivno vpliva na gospodarstvo in družbo.	Nove SZI bodo vzpostavljene na področjih z veliki družbenimi izzivi, ki imajo resničen potencial za inovacije. EIT s tem v celoti prispeva k ciljem širšega programa politike EU in zlasti k ciljem programa Obzorje 2020, ki opredeljuje številne velike družbene izzive, ter k spodbujevalnim tehnologijam in industrijskim tehnologijam. Cilj je vzpostaviti SZI na tematskih področjih, ki se lahko zaradi svoje velikosti in zapletene narave rešujejo samo z meddisciplinarnim, čezmejnim in medsektorskim pristopom. Izbira tematskih področij zato mora temeljiti na skrbni analizi, ali SZI lahko prispeva resnično dodano vrednost in pozitivno vpliva na gospodarstvo in družbo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi vlogi humanističnih ved v visokošolskem izobraževanju, saj znatno prispevajo tako h gospodarskemu življenju kot k pospeševanju evropske kulture in dediščine. Zato se pri iskanju tem za prihodnje SZI ne smejo zanemarjati humanistične vede.
	Sredstva za nove SZI se dodeljujejo na konkurenčni osnovi ter ob upoštevanju kakovosti in potenciala projektov, hkrati pa se vsakemu projektu zagotovi dovolj sredstev za dejansko zagotavljanje inovacij.
Evropska komisija je izvedla to analizo v okviru procesa, katerega namen je objektivno oceniti potencial tematskih področij prihodnjih SZI. Eno izhodišče je bil osnutek SIP, ki ga je upravni odbor EIT predložil Komisiji junija 2011. Hkrati je bil razvit nabor robustnih meril, da se omogoči objektivna ocena inovacijskega potenciala vsake prihodnje teme. Veljavnost teh meril je bila preverjena s širšo inovacijsko skupnostjo iz celotnega trikotnika znanja na podlagi odprtega javnega posvetovanja. Rezultat tega postopka je naslednji seznam meril:	Evropska komisija je izvedla to analizo v okviru procesa, katerega namen je objektivno oceniti potencial tematskih področij prihodnjih SZI. Eno izhodišče je bil osnutek SIP, ki ga je upravni odbor EIT predložil Komisiji junija 2011. Hkrati je bil razvit nabor robustnih meril, da se omogoči objektivna ocena inovacijskega potenciala vsake prihodnje teme. Veljavnost teh meril je bila preverjena s širšo inovacijsko skupnostjo iz celotnega trikotnika znanja na podlagi odprtega javnega posvetovanja. Rezultat tega postopka je naslednji seznam meril:
– reševati pomembne gospodarske in družbene izzive, s katerimi se sooča Evropa, in prispevati k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;	– reševati pomembne gospodarske in družbene izzive, s katerimi se sooča Evropa, in prispevati k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;
– uskladiti z zadevnimi politikami EU in obstoječimi pobudami v okviru programov Obzorje 2020 in Erasmus za vse;	– uskladiti z zadevnimi politikami EU in obstoječimi pobudami v okviru programov Obzorje 2020 in Erasmus za vse;
– sposobnost mobilizirati vlaganja in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja, imeti obstoječi trg za svoje izdelke ali sposobnost ustvariti nove;	– sposobnost mobilizirati vlaganja in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja, imeti obstoječi trg za svoje izdelke ali sposobnost ustvariti nove;
– ustvarjati trajnostni in sistematski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih podjetjih;	ustvarjati trajnostni in sistematski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih podjetjih, ter novih visokokvalificiranih delovnih mest;
– združiti kritično maso raziskav, izobraževanja in inovacijskih zainteresiranih strani svetovnega ranga, ki se sicer ne bi povezale;	– združiti kritično maso raziskav, izobraževanja in inovacijskih zainteresiranih strani svetovnega ranga, ki se sicer ne bi povezale;
– zahtevati naddisciplinarne pristope in razvoj novih vrst izobraževanja prek meja disciplin;	zahtevati naddisciplinarne pristope in spodbujati univerze k razvijanju novih vrst izobraževanja prek meja disciplin;
– obravnavati večje inovacijske razlike, kot je evropski paradoks, tj. teme, pri katerih ima Evropa močno raziskovalno bazo, vendar slabo inovacijsko uspešnost.	– obravnavati večje inovacijske razlike, kot je evropski paradoks, tj. teme, pri katerih ima Evropa močno raziskovalno bazo, vendar slabo inovacijsko uspešnost.
Ocena tematskih področij, ki jih je EIT predlagal v osnutku in ki jih je predlagala širša skupnost zainteresiranih strani, je jasno pokazala nekatere razlike glede možnega učinka, ki bi ga vzpostavitev SZI zagotavljala. Zaradi tega so bile številne teme povsem opuščene, druge pa so bile na novo opredeljene, da bi bolje ustrezale posebnostim evropskega in svetovnega okolja na tem področju.	Ocena tematskih področij, ki jih je EIT predlagal v osnutku in ki jih je predlagala širša skupnost zainteresiranih strani, je jasno pokazala nekatere razlike glede možnega učinka, ki bi ga vzpostavitev SZI zagotavljala. Zaradi tega so bile številne teme povsem opuščene, druge pa so bile na novo opredeljene, da bi bolje ustrezale posebnostim evropskega in svetovnega okolja na tem področju.
Naslednja tematska področja so bila opredeljena kot področja, pri katerih ima vzpostavitev nove SZI največje možnosti za dodajanje vrednosti obstoječim dejavnostim in zagotavljanje resničnega pospeška inovacijam:
– proizvodnja z dodano vrednostjo;
– hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov.
– inovacije za zdravo življenje in dejavno staranje;
– surovine – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih materialov;
– pametne varne družbe;
– mobilnost v mestih.
Več podrobnosti o posameznih tematskih področjih je v informativnih listih na koncu dokumenta.
Na podlagi teh tematskih področij bo ETI lahko samostojno organiziral postopek izbora novih SZI. Uspeh prihodnjih razpisov za SZI bo v veliki meri odvisen od jasnih usmeritev, kar zadeva pričakovanja in zahteve, kakor tudi od časovnega okvira, ki bo prijaviteljem za SZI omogočil, da se pred predložitvijo predloga pravno in finančno dobro organizirajo. SZI bodo izbrane na podlagi podrobnih pravil, opredeljenih v Uredbi o EIT, ki bodo temeljila na splošnih načelih odličnosti in inovacijske pomembnosti. Katera koli izbrana SZI bo morala pokazati, kako bo ustvarila največji vpliv na danem področju in dokazati vitalnost svoje strategije.
Z ozirom na dva valova predvidenih izborov SZI, in sicer leta 2014 in leta 2018, so bile za prvi val opredeljene tri teme. Glede na potrebo po postopnem pristopu k ustanavljanju novih SZI je izbor prvih treh tem temeljil na zrelosti področja, možnem družbenem in gospodarskem učinku ter priložnostih za sinergije z drugimi pobudami. Te so:
– inovacije za zdravo življenje in dejavno staranje;
– surovine – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih materialov;
– hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov.
Za drugi val v letu 2018 bodo preučene preostale teme (mobilnost v mestih, proizvodnja z dodano vrednostjo in pametne varne družbe), ob upoštevanju morebitnih prihodnjih novih in nepredvidenih izzivov.
	V zvezi s prihodnjimi SZI v sektorjih, ki se še ne upoštevajo, vendar izpolnjujejo dana merila, bi bilo treba upoštevati redno ocenjevanje, kako se razvija raziskovalni potencial in ali prihaja do nove inovacijske dinamike.
EIT bo	EIT bo
– pravočasno pripravil izbirni postopek za drugi val SZI za leto 2014 in po oceni Obzorja 2020, vključno z njegovim posebnim programom in EIT tudi za tretji val v letu 2018;	– pravočasno pripravil izbirni postopek za drugi val SZI za leto 2014 in po oceni Obzorja 2020, vključno z njegovim posebnim programom in EIT tudi za tretji val v letu 2018;
	– se bo pred odločitvijo o tem, katera tematska področja bodo zajeta v tretji fazi SZI v letu 2018, izčrpno posvetoval z vsemi zainteresiranimi stranmi – poleg univerz, podjetij, podjetnikov in raziskovalnih centrov tudi s civilno družbo, lokalnimi oblastmi in ustreznimi nevladnimi organizacijami;
	– si bo močno prizadeval zagotoviti, da bo o prihodnjih postopkih izbire SZI seznanil čim večje število potencialnih zainteresiranih strani. Te bodo prejele vse potrebne informacije, ki jim bodo pomagale pri razmisleku o tem, kakšen, če sploh, je lahko njihov prispevek. Pri tem se lahko pozornost posveti tistim področjem in regijam, ki doslej še niso imele udeležencev v obstoječih SZI;
	– zagotovil, da bo socialni vidik v SZI najpomembnejše merilo in da bo bolj prepoznaven pri vseh družbenih izzivih;
– zagotovil, da bodo okvirni pogoji prihodnjih izbirnih postopkov za SZI privedli so optimalnega izida, zlasti z zagotovitvijo jasnih usmeritev glede zahtev in postopkov in z zagotovitvijo zadostnega časa, da lahko predlagatelji organizirajo partnerstvo.	– zagotovil, da bodo okvirni pogoji prihodnjih izbirnih postopkov za SZI privedli so optimalnega izida, zlasti z zagotovitvijo jasnih usmeritev glede zahtev in postopkov in z zagotovitvijo zadostnega časa, da lahko predlagatelji organizirajo partnerstvo.
Amendment  42 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.2. Povečanje vpliva EIT	2.2. Povečanje vpliva EIT
Spodbujanje inovacij po vsej Uniji	Spodbujanje inovacij po vsej Uniji
V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen cilj za EIT krepiti obstoječe centre odličnosti, bo EIT prav tako moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.	V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen cilj za EIT krepiti obstoječe ali spodbujati nastanek novih centrov odličnosti ob splošnem sodelovanju držav članic, bo EIT prav tako moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.
	EIT in SZI delujejo kot vzor za izvajanje trikotnika znanja v EU in bi morali nazadnje postati ponudniki storitev za izgradnjo inovacijskih zmogljivosti po vsej EU pri oblikovanju in izvajanju inovacijskih politik in strategij pametne specializacije.
EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid ljudi in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI.	EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT nadalje razvil koncept SZI, da bi podprl razvoj evropske inovacijske kulture v vseh državah članicah. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid državljanov - splošne javnosti, zasebnih subjektov in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI. Za EIT je tudi pomembno povečati svojo prepoznavnost v državah članicah, ki še niso udeležene pri SZI, zlasti tistih, ki imajo manj izkušenj s temi oblikami skupnega vlaganja. V vseh primerih velja poleg načela subsidiarnosti tudi merilo odličnosti.
EIT ima lahko odločilno vlogo pri združevanju različnih pristopov, ki jih uporabljajo SZI, in pri doseganju njihove prenosljivosti na področja, na katerih je inovacijska zmogljivost majhna in ki sicer ne bi bila sposobna izkoristiti izkušenj, ki jih je pridobil EIT. Takšen obseg bo zagotovil, da bodo koristi izkušenj EIT spodbujale razvoj inovacijske zmogljivosti na teh področjih. S to dejavnostjo je mogoče ustvariti velike donose, če temelji na delu SZI.	EIT ima lahko odločilno vlogo pri združevanju različnih pristopov, ki jih uporabljajo SZI, in pri doseganju njihove prenosljivosti na tematska področja, na katerih je inovacijska zmogljivost majhna in ki sicer ne bi bila sposobna izkoristiti izkušenj, ki jih je pridobil EIT. Takšen obseg bo zagotovil, da bodo koristi izkušenj EIT spodbujale razvoj inovacijske zmogljivosti na teh področjih. S to dejavnostjo je mogoče ustvariti velike donose, če temelji na delu SZI. (Pri tem je zelo pomembno, da se koncept inovativnosti uporablja tudi na akademskih področjih, kjer se lahko oblikujejo zamisli in koncepti ali novi materialni dokazi glede kulturne preteklosti in sedanjosti Evrope.)
	Kot ukrep za podporo temu procesu bo EIT razvil shemo regionalnega razvoja (RIS). Sodelujoči v RIS bi si morali prizadevati in imeti potencial, da postanejo polnopravni člani SZI in da se razvijejo v ekosisteme, ki odražajo glavne značilnosti kolokacijskih centrov. Sodelujoči v RIS bi morali obstajati v obliki strukturiranih partnerstev poslovnih, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, in biti očitno usklajeni z obstoječimi inovativnimi načrti SZI in regionalnimi inovativnimi načrti, kot je strategija pametne specializacije. SZI bodo sodelujoče v RIS spodbujali k pridobivanju znanja in omogočali stike s SZI, in tako SZI zagotavljali dostop do celotnega potenciala novih centrov odličnosti. Ustrezne kandidate bi morali določiti prek odprtega in preglednega razpisa, ki ga vodijo posamezne SZI s pomočjo EIT. Kandidate izberejo SIZ na podlagi njihovih predlogov in visokega inovacijskega potenciala s pomočjo predstavitvenih obratov, krajev preizkušanja, tehnoloških parkov, inkubatorjev, itd. Proračun SZI za dejavnosti razširjanja in ozaveščanja bi lahko uporabili za to, da bi sodelujočim omogočili sodelovanje v specifičnih projektov, se seznanili z najboljšimi praksami ali postali prve stranke tehnologij, ki jih omogočajo SZI in olajšujejo dostop do končnih uporabnikov. Na ta način lahko tudi privabijo nova podjetja iz SZI kot naložbo tveganega kapitala. Po prvih dveh letih se lahko sodelujoči v RIS financirajo z regionalnimi in nacionalnimi sredstvi, strukturnimi skladi, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj. Prek te povezovalne sheme bo EIT okrepil svoj vseevropski učinek in pomen s ciljem, da v obdobju 2014–2020 vsaka SZI razvije vsaj dva sodelujoča v RIS. EIT bo v letnem poročilu o dejavnostih redno poročal Evropskemu parlamentu in Svetu o uspešnosti RIS.
Glavna gonilna sila učenja na ravni EIT so lahko: na inovacijah temelječe raziskave za oblikovanje novih podjetij in novih poslovnih modelov, upravljanje portfeljev intelektualne lastnine in novi pristopi k skupni uporabi intelektualne lastnine, podjetništvu in novim celostnim oblikam večdisciplinarnega izobraževanja; inovativni upravljavski in finančni modeli, ki temeljijo na konceptu odprtih inovacij ali vključujejo javne organe. To bo pomagalo EIT biti vzornik in delovati kot osrednja točka v evropskem inovacijskem okolju ter postal mednarodno priznana inovacijska ustanova.	Glavna gonilna sila učenja na ravni EIT so lahko: na inovacijah temelječe raziskave za oblikovanje novih podjetij in novih poslovnih modelov, vključno z možnostjo, da pri inovacijah dejavneje sodelujejo MSP in javne institucije, podjetništvo in nove celostne oblike večdisciplinarnega izobraževanja; inovativni upravljavski in finančni modeli, ki temeljijo na konceptu odprtih inovacij ali vključujejo javne organe, zlasti zaradi usmeritve raziskav v prednostne družbene potrebe. To bo pomagalo EIT biti vzornik in delovati kot osrednja točka v evropskem inovacijskem okolju ter postal mednarodno priznana in uveljavljena inovacijska ustanova v svetovnem merilu.
Spodbujanje in privabljanje nadarjenih	Spodbujanje in privabljanje nadarjenih
Nadarjeni ljudje so osrednjega pomena za uspešne inovacije. Ena od najpomembnejših vlog EIT je dati nadarjenim ljudem priložnost, da v polni meri izkoristijo svoje zmožnosti, in ustvariti okolja, v katerih lahko uspevajo. EIT ustvarja taka okolja s pomočjo SZI, vendar jih mora dopolniti s strategijami za privabljanje in vključevanje vrhunskih talentov izven SZI.	Nadarjeni ljudje so osrednjega pomena za uspešne raziskave in odprti za inovacije, če jim le omogočimo ustrezno izobrazbo in ponudimo delo v spodbudnem okolju. Ena od najpomembnejših vlog EIT je dati nadarjenim ljudem priložnost, da v polni meri izkoristijo svoje zmožnosti, in ustvariti okolja, v katerih lahko uspevajo. EIT ustvarja taka okolja s pomočjo SZI, vendar jih mora dopolniti s strategijami za privabljanje in vključevanje vrhunskih talentov izven SZI.
EIT bo zato vzpostavil posebno shemo za ljudi, da bi zagotovil, da se nadarjeni ljudje – študenti, raziskovalci, učitelji in podjetniki na vseh ravneh poklicne poti – izven kolokacijskih centrov v celoti priključijo pobudi. Takšna shema vrhunskim talentom zunaj SZI ne bo samo zagotavljala priložnosti, da izkoristijo inovacijska okolja, ustvarjena v kolokacijskih centrih, temveč jim bo prav tako zagotovila spodbude, da v polni meri izkoristijo svoje znanje in izkušnje, pridobljene na področjih izven SZI. Praviloma bi lahko na tem področju odigrala pomembno vlogo sklad EIT.	EIT bo zato preko RIS vzpostavil shemo, da bi zagotovil, da se nadarjeni ljudje – študenti, raziskovalci, učitelji in podjetniki na vseh ravneh poklicne poti – izven kolokacijskih centrov v celoti priključijo pobudi. Takšna shema vrhunskim talentom zunaj SZI ne bo samo zagotavljala priložnosti, da izkoristijo inovacijska okolja, ustvarjena v kolokacijskih centrih, temveč jim bo prav tako zagotovila spodbude, da v polni meri izkoristijo svoje znanje in izkušnje, pridobljene na področjih izven SZI. Praviloma bi lahko na tem področju odigrala pomembno vlogo sklad EIT.
Poleg tega mora EIT imeti jasno vlogo pri privabljanju nadarjenih izven EU. Z oblikovanjem močne blagovne znamke in navezovanjem strateških povezav s ključnimi partnerji po svetu lahko EIT prispeva k privlačnosti partnerjev znotraj SZI. EIT mora v tesnem sodelovanju s SZI razviti močno mednarodno strategijo, s katero bi prepoznal in navezal stike z ustreznimi sogovorniki in morebitnimi partnerji. V zvezi s tem morajo EIT in SZI v polni meri izkoristiti obstoječe pobude EU na tem področju, kot so program „Erasmus za vse“ in dejavnosti „Marie Curie“. EIT lahko poleg tega s spodbujanjem vzpostavitve mreže diplomantov EIT podpira izmenjavo znanja, mentorstvo in povezovanje v mreže.	Poleg tega mora EIT imeti jasno vlogo pri mednarodnem sodelovanju na področju znanja in inovacij, saj z oblikovanjem močne blagovne znamke in navezovanjem strateških povezav s ključnimi partnerji po svetu lahko prispeva k privlačnosti partnerjev znotraj SZI ali k drugim dejavnostim ali področjem delovanja. EIT mora v tesnem sodelovanju s SZI razviti močno mednarodno strategijo, s katero bi prepoznal in navezal stike z ustreznimi sogovorniki in morebitnimi partnerji. V zvezi s tem morajo EIT in SZI v polni meri izkoristiti obstoječe pobude EU na tem področju, kot so programi EU na področju raziskav, izobraževanja, usposabljanja mladih,vključno s programom „Erasmus za vse“ in dejavnosti „Marie Skłodowska-Curie“ ter preostalimi pobudami za mobilnost v okviru evropskega raziskovalnega prostora. EIT lahko poleg tega med drugim s spodbujanjem vzpostavitve mreže diplomantov EIT podpira izmenjavo znanja, mentorstvo in povezovanje v mreže.
	EIT in SZI se spodbuja, da razvijejo izobraževalne sinergije s politikami EU in držav članic, da bi podprli prihodnjo razpoložljivost potrebnega človeškega kapitala, ki je bistven za uresničitev cilja Evrope, da doseže vodilni položaj na znanstvenem, tehnološkem in inovacijskem področju. V ta namen je treba spodbujati naravoslovje, tehnologijo, tehniko in matematiko, za mlade Evropejce ter najboljše dijake in študente pa je treba ustvariti podjetniško inštruiranje, delovne prakse in štipendije.
	Da bi izboljšali doseganje rezultatov EIT, bi morale imeti dejavnosti SZI merljiv učinek na ustvarjanje trajnostnih inovativnih novih podjetij in odcepljenih podjetij, zlasti prek podpiranja dejavnosti mreženja in podjetništva prejemnikov diplom in usposabljanja EIT.
EIT bo svoja prizadevanja za spodbujanje nadarjenih ljudi in genialnih zamisli dopolnil z drugimi ukrepi, kot sta organizacija natečajev za ideje ali podeljevanje nagrad, bodisi na lastno pobudo ali v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi partnerji.	EIT bo svoja prizadevanja za spodbujanje nadarjenih ljudi in genialnih zamisli dopolnil z drugimi ukrepi, kot sta organizacija natečajev za ideje ali podeljevanje nagrad, bodisi na lastno pobudo ali v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi partnerji.
	EIT in njegovi SZI bi lahko uporabljali znanstvene rezultate, ki izvirajo iz magistrskih ali doktorskih nalog, pa tudi tiste, ki so pridobljeni pod njihovim okriljem, ter jih ustrezno objavili ter tako prispevali k mednarodnemu akademskemu dialogu.
EIT bo	EIT bo
– v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo („EIT fellows“), ki bo omogočila, da se vrhunsko nadarjeni ljudje iz celotne EU in zunaj nje za omejeno obdobje vključijo v dejavnosti kolokacijskih centrov SZI in na ta način ustvarijo vzajemne koristi za udeležence, pa tudi za SZI;	v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo RIS, ki bo omogočila, da se različni predstavniki študentov, raziskovalcev, akademikov, učnega osebja in podjetnikov z vseh študijskih in poslovnih področij v Uniji, ki niso vključeni v obstoječe SZI, vrhunsko nadarjeni ljudje iz celotne Unije in zunaj nje za omejeno obdobje vključijo v dejavnosti kolokacijskih centrov SZI in na ta način ustvarijo vzajemne koristi za udeležence, pa tudi za SZI, hkrati pa pripomorejo k povečanju ozaveščenosti o dejavnostih SZI in k splošni prepoznavnosti EIT.
	v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo za povezovanje t. i. pridruženih kolokacijskih centrov v državah, v katerih ni nobenega kolokacijskega centra. S tem bi v prvi vrsti podprli inovacijske dejavnosti SZI prek njihovega potenciala za inovacije in dostop prvim uporabnikom in končnim uporabnikom omogočitvenih tehnologij SZI, in sicer prek predstavitvenih obratov, krajev preizkušanja itd.
	zagotovil platformo za spodbujanje odličnosti, sodelovanja in skupnih projektov za univerze po vsej Uniji.
– vzpostavil/prilagodil potrebam spletno orodje, da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT;	vzpostavil/prilagodil potrebam spletno orodje, da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT, ki bo omogočil lahek dostop do informacij o potekajočih delih in rezultatov opravljenih raziskav. To orodje se uporablja za spodbujanje študentov, raziskovalcev, akademikov, učnega osebja in podjetnikov, ki niso vključeni v obstoječe SZI, da se seznanijo z delom, ki ga trenutno izvajajo obstoječi SZI, in načrti o prihodnjih fazah SZI, ter se iz tega dela kaj naučijo.
– vzpostavil in podpiral funkcionalno in močno mrežo diplomantov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT/SZI („diplomanti EIT“);	vzpostavil in podpiral funkcionalno in močno mrežo diplomantov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT/SZI („diplomanti EIT“);
– omogočil sistematičen dostop širše inovacijske skupnosti v EU in izven nje do izkušenj in zgodb o uspehu v okviru SZI. To lahko vključuje razvoj repozitorija odprtih programov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI.	– omogočil sistematičen dostop širše inovacijske skupnosti v EU in izven nje do izkušenj in zgodb o uspehu v okviru SZI. To vključuje razvoj repozitorija odprtih programov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI, ki bo na voljo vsem, namreč univerzam in visokošolskim ustanovam po vsej Uniji.
	zagotovil močno udeležbo zasebnega sektorja, zlasti MSP, v trikotniku znanja.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI bodo zagotavljale idealni preskusni poligon za nove pristope k financiranju in upravljanju inovacij. Na podlagi eksperimentov in izkušenj SZI bo EIT izdelal program poenostavitev na ključnih področjih, kot so pogodbeni sporazumi, poenostavljeno poročanje, pavšalni zneski in pavšalne stopnje.	SZI bodo idealen preskusni poligon za nove pristope k financiranju in upravljanju inovacij. Tako lahko vzpostavitev nagrad za inovacije, povezanih s posebnim podeljevanjem licenc, spodbudi raziskave na področjih ključnih družbenih vprašanj, ki bi v kratkih rokih zagotovile natančne znanstvene in tehnične odgovore. Na podlagi eksperimentov in izkušenj SZI bo EIT izdelal program poenostavitev na ključnih področjih, kot so pogodbeni sporazumi, poenostavljeno poročanje, pavšalni zneski in pavšalne stopnje, da bi zmanjšal upravno obremenitev za SZI.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Priloga – del 2 – naslov 2.3 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v poslovni dinamiki SZI. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:	Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v raziskovalni in poslovni dinamiki SZI ter odprtost za nove zamisli in partnerje. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:
– raven programa Obzorje 2020: redno spremljanje prispevka EIT in SZI k doseganju ciljev programa Obzorje 2020;	– raven programa Obzorje 2020: redno spremljanje prispevka EIT in SZI k doseganju ciljev programa Obzorje 2020;
– raven EIT: ocenjevanje rezultatov EIT kot uspešnega in učinkovitega organa EU; to bo merjeno z vidika podpore, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanja njegovih dejavnosti ozaveščanja in povezovanja, razširjanja in mednarodnih dejavnosti ter njegove sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov;	– raven EIT: ocenjevanje rezultatov EIT kot uspešnega in učinkovitega organa EU; to bo merjeno z vidika podpore, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanja njegovih dejavnosti ozaveščanja in povezovanja, razširjanja in mednarodnih dejavnosti ter njegove sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov, pa tudi z vidika spodbujanja nastanka centrov odličnosti kot načina širjenja raziskav in inovacij po vsej Uniji;
– raven sodelovanja med SZI: spremljanje prispevka vseh SZI k doseganju strateških ciljev EIT, ki so opredeljeni v zadevnem instrumentu, kot je kazalnik dosežkov EIT;	– raven sodelovanja med SZI: spremljanje prispevka vseh SZI k doseganju strateških ciljev EIT, ki so opredeljeni v zadevnem instrumentu, kot je kazalnik dosežkov EIT, ter k spodbujanju interdisciplinarnih raziskav kot načina za krepitev nastajanja novih področij raziskav in inovacij ter za podporo tem področjem;
– raven posameznih SZI: spremljanje uspešnosti posameznih SZI na podlagi individualnih ciljev in ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v poslovnih načrtih posameznih SZI. SZI imajo različne poslovne modele in trge, zato imajo tudi različne ključne industrijske kazalnike uspešnosti, ki so bistvenega pomena za uspešno upravljanje posamezne SZI.	– raven posameznih SZI: spremljanje uspešnosti posameznih SZI na podlagi individualnih ciljev in ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v poslovnih načrtih posameznih SZI. SZI imajo različne poslovne modele in trge, zato imajo tudi različne ključne industrijske kazalnike uspešnosti, ki so bistvenega pomena za uspešno upravljanje posamezne SZI. Razen tega se spodbuja vzpostavitev kolokacijskih centrov kot način širjenja njihovih dejavnosti in pospeševanja zamisli o sodelovanju na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni kot prispevek k ciljem EIT.
Predlog spremembe  45 Predlog sklepa Priloga – del 2 – naslov 2.3 – odstavek 6 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– v sodelovanju s Komisijo in SZI bo vzpostavil obsežen sistem spremljanja prispevka EIT k programu Obzorje 2020, vpliv EIT prek lastnih dejavnosti in dejavnosti SZI ter rezultatov SZI. EIT bo poročal o vseh svojih dejavnostih spremljanja v letnem poročilu o dejavnostih.	– v sodelovanju s Komisijo in SZI bo vzpostavil obsežen sistem spremljanja prispevka EIT k programu Obzorje 2020, vpliv EIT prek lastnih dejavnosti in dejavnosti SZI ter rezultatov SZI. EIT bo poročal o vseh svojih dejavnostih spremljanja v svojem letnem poročilu o dejavnostih, ki ga bo poslal Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe  46 Predlog sklepa Priloga – del 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Model vodenja EIT se je izkazal kot dober. Vendar izkušnje iz začetnega obdobja kažejo, da je mogoče storiti še več, da se izboljša učinkovitost mehanizmov EIT za sprejemanje odločitev in izvajanje. Razmerje med upravnim odborom EIT, pristojnim za strateške odločitve, in sedežem EIT, pristojnim za izvajanje, je treba bolj jasno opredeliti in poenostaviti. Sedež EIT bo moral opredeliti kritična področja, na katerih mora EIT zagotavljati podporo SZI, pri čemer je treba doseči ustrezno ravnotežje med funkcijami zagotavljanja podpore in spremljanja. Ne nazadnje pa mora upravni odbor zagotoviti, da bodo strateške odločitve ustrezno utemeljene z izkušnjami SZI in širše inovacijske skupnosti.	Model vodenja EIT se je izkazal kot dober. Vendar izkušnje iz začetnega obdobja kažejo, da je mogoče storiti še več, da se izboljša učinkovitost mehanizmov EIT za sprejemanje odločitev in izvajanje. Razmerje med upravnim odborom EIT, pristojnim za strateške odločitve, in sedežem EIT, pristojnim za izvajanje, je treba bolj jasno opredeliti in poenostaviti. Sedež EIT bo moral opredeliti kritična področja, na katerih mora EIT zagotavljati podporo SZI, pri čemer je treba doseči ustrezno ravnotežje med funkcijami zagotavljanja podpore in spremljanja. Nenazadnje pa mora upravni odbor zagotoviti, da bodo strateške odločitve ustrezno utemeljene z izkušnjami SZI in širše inovacijske skupnosti. Strateški cilj EIT je, da postane več kot vsota svojih delov, zato bi moral izvajati usklajevanje in sodelovanje po vseh SZI, da bi zagotovil sinergije in ustvarjanje dodane vrednosti pri SZI in številnih njegovih partnerjih znotraj ekosistema EIT.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Priloga – del 3 – naslov 3.1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V zvezi s tem so odločujoči dejavniki velikost, sestava in postopki upravnega odbora. Načelo neodvisnih članov, združeno z omejenim številom izvoljenih članov, ki predstavljajo skupnost SZI, se je izkazalo kot dobro in omogoča zbiranje strokovnega znanja iz celotnega trikotnika znanja. Vendar je prvotni model z 18 izvoljenimi člani plus v zadnjem času štirimi dodatnimi predstavniki SZI pokazal svoje omejitve. Po velikosti manjši odbor bo privedel do bolj učinkovitega odločanja in zmanjšal upravne stroške. Ne nazadnje se lahko nadaljnja učinkovitost doseže s ponovnim osredotočanjem upravnega odbora EIT na njegovo osrednjo vlogo, to je zagotavljanje strateškega usmerjanja. Poleg tega se bo z okrepljenim posvetovanjem z Evropsko komisijo o triletnem delovnem programu EIT še dodatno okrepila usklajenost z drugimi pobudami EU. Informacije o EIT in SZI iz triletnega delovnega programa EIT bodo omogočile oceno in zagotovitev dopolnjevanja z drugimi deli programa Obzorje 2020 ter drugimi politikami in instrumenti Unije. Vse te spremembe so bile vključene v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP.	V zvezi s tem so odločujoči dejavniki velikost, sestava in postopki upravnega odbora. Načelo neodvisnih članov, združeno z omejenim številom izvoljenih članov, ki predstavljajo skupnost SZI, se je izkazalo kot dobro in omogoča zbiranje strokovnega znanja iz celotnega trikotnika znanja. V odboru mora biti vidna dobra uravnoteženost članov zainteresiranih strani v inovacijskem procesu, podjetij, vlade in znanosti. Vendar je prvotni model z 18 izvoljenimi člani plus v zadnjem času štirimi dodatnimi predstavniki SZI pokazal svoje omejitve. Po velikosti manjši odbor bo privedel do bolj učinkovitega odločanja in zmanjšal upravne stroške. Nenazadnje se lahko nadaljnja učinkovitost doseže s ponovnim osredotočanjem upravnega odbora EIT na njegovo osrednjo vlogo, to je zagotavljanje strateškega usmerjanja. V ta namen bi bil izredno koristen odbor akademskih strokovnjakov, ki bi zagotavljal dragoceno pomoč in svetovanje upravnemu odboru glede vsebin, ki se večinoma navezujejo na akademske strategije in izobraževalne prakse SZI, katerih naloga bo nadzorovati vsebino programov, njihova merila kakovosti ter socialne in kulturne vidike. Poleg tega se bo z okrepljenim posvetovanjem z Evropsko komisijo o triletnem delovnem programu EIT še dodatno okrepila usklajenost z drugimi pobudami EU. Informacije o EIT in SZI iz triletnega delovnega programa EIT bodo omogočile oceno in zagotovitev dopolnjevanja z drugimi deli programa Obzorje 2020 ter drugimi politikami in instrumenti Unije. Vse te spremembe so bile vključene v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP.
Predlog spremembe  48 Predlog sklepa Priloga – del 3 – naslov 3.1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odločitve upravnega odbora EIT izvaja sedež EIT pod vodstvom direktorja, ki odgovarja za dejavnosti EIT. Pri tem sedež odraža v rezultate usmerjeno naravo EIT in njegovih SZI in je gonilna sila v ozadju poenostavljanja postopkov. Hkrati sedež EIT razvija zmogljivost za sistematično predelavo znanja SZI in daje ta spoznanja na voljo v dobro širše inovacijske skupnosti. Sčasoma bo sedež EIT postal bogat repozitorij dobrih praks in resnični partner znanja za oblikovalce politik.	Odločitve upravnega odbora EIT izvaja sedež EIT pod vodstvom direktorja, ki mora o dejavnostih EIT poročati Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri tem sedež odraža v rezultate usmerjeno naravo EIT in njegovih SZI in je gonilna sila v ozadju poenostavljanja postopkov. Hkrati sedež EIT razvija zmogljivost za sistematično predelavo znanja SZI in daje ta spoznanja na voljo v dobro širše inovacijske skupnosti. Sčasoma bo sedež EIT postal bogat repozitorij dobrih praks in resnični partner znanja za oblikovalce politik.
Predlog spremembe  49 Predlog sklepa Priloga – del 3 – naslov 3.2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Interakcije med EIT in SZI ne zagotavljajo samo okvira za uspešno delovanje SZI, temveč so prav tako osrednjega pomena za proces vzajemnega učenja, ki omogoča EIT, da igra svojo vlogo kot preskuševališče za nove inovacijske modele. Da bi zagotovil SZI ustrezne okvirne pogoje, mora EIT v vseh fazah procesa zagotavljati jasne in usklajene usmeritve, ne da bi bil ob tem preveč predpisujoč. Da bi dosegli največjo učinkovitost, morajo biti interakcije med sedežem EIT in SZI sistematične in temeljiti na zaupanju. K temu morajo prispevati pogodbena razmerja med EIT in SZI ter organizacijska ureditev sedeža EIT.	Interakcije med EIT in SZI ne zagotavljajo samo okvira za uspešno delovanje SZI, temveč so prav tako osrednjega pomena za proces vzajemnega učenja, ki omogoča EIT, da igra svojo vlogo kot preskuševališče za nove inovacijske modele. Da bi zagotovil SZI ustrezne okvirne pogoje, mora EIT v vseh fazah procesa zagotavljati jasne in usklajene usmeritve, ne da bi bil ob tem preveč predpisujoč. Te usmeritve bi lahko zajemale zlasti upravljanje SZI in sodelovanje z njihovimi partnerji. Da bi dosegli največjo učinkovitost, morajo biti interakcije med sedežem EIT in SZI sistematične, redne, jasne in pregledne ter temeljiti na zaupanju. K temu morajo prispevati pogodbena razmerja med EIT in SZI ter organizacijska ureditev sedeža EIT.
Predlog spremembe  50 Predlog sklepa Priloga – del 3 – naslov 3.2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Z oddaljitvijo od zgolj vloge upravitelja bo sedež EIT optimiziral svoje operativne funkcije, da bo lahko vodil SZI do maksimalne uspešnosti in dal dobre rezultate na voljo širši javnosti. Večja učinkovitost se lahko doseže z zagotavljanjem številnih centraliziranih storitev in funkcij, in ne na individualni ravni SZI. Medtem ko vse SZI obravnavajo določene teme, pa so številni elementi medsektorske narave, in ravno pri teh lahko EIT zagotovi oprijemljivo dodano vrednost. Take funkcije ponudnika znanja se lahko zlasti nanašajo na to, da sedež EIT postane posrednik informacij in premišljen sogovornik, npr. pri spodbujanju izmenjave in vzajemnega učenja SZI, olajševanju odnosov z institucijami EU in drugimi ključnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ali glede specifičnih medsektorskih vprašanj, kot je svetovanje glede intelektualne lastnine, prenos tehnologije in znanja, primerjanje z najboljšimi mednarodnimi praksami, ali izvajanje študij predvidevanj za opredelitev prihodnjih usmeritev za EIT in SZI. EIT in SZI se morajo skupaj odločiti, kje se lahko te naloge zelo učinkovito obravnavajo. V tem pogledu bo bistvenega pomena za EIT in SZI, da vzpostavijo trajne mehanizme za sistematično sodelovanje okrog medsektorskih vprašanj.	Z oddaljitvijo od vloge zgolj upravitelja bo sedež EIT optimiziral svoje operativne funkcije, da bo lahko vodil SZI do maksimalne uspešnosti in dal dobre rezultate na voljo širši javnosti. Večja učinkovitost se lahko doseže z zagotavljanjem številnih centraliziranih storitev in funkcij, in ne na individualni ravni SZI. Medtem ko vse SZI obravnavajo določene teme, pa so številni elementi in izzivi medsektorske narave, in ravno pri teh lahko EIT zagotovi oprijemljivo dodano vrednost. Take funkcije ponudnika znanja se lahko zlasti nanašajo na to, da sedež EIT postane posrednik informacij in premišljen sogovornik, npr. pri spodbujanju navzkrižnih kolokacij ter izmenjave in vzajemnega učenja SZI, spodbujanju izmenjave znanja med SZI in univerzitetnimi mrežami, regionalnimi inovacijskimi in izvedbenimi skupnostmi, manjšimi SZI in drugimi raziskovalnimi dejavnostmi, ki se izvajajo s sredstvi EIT, olajševanju odnosov z institucijami EU in drugimi ključnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ali glede specifičnih medsektorskih vprašanj, kot je svetovanje glede intelektualne lastnine, prenos tehnologije in znanja, primerjanje z najboljšimi mednarodnimi praksami, ali izvajanje študij predvidevanj za opredelitev prihodnjih usmeritev za EIT in SZI. EIT in SZI se morajo skupaj odločiti, kje se lahko te naloge zelo učinkovito obravnavajo. V tem pogledu bo bistvenega pomena za EIT in SZI, da vzpostavijo trajne mehanizme za sistematično sodelovanje okrog medsektorskih vprašanj.
Predlog spremembe  51 Predlog sklepa Priloga – del 3 – naslov 3.2 – odstavek 3 – točka 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pripravil smernice za upravljanje SZI in sodelovanje z njihovimi partnerji.
Predlog spremembe  52 Predlog sklepa Priloga – del 3 – naslov 3.3 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prav tako bo v univerzah, lokalnih skupnostih in nacionalnih parlamentih vzpostavil obveščevalno kampanjo, da bi v interesu vseh strani akterje čim bolj seznanil o inovacijski verigi. V tej obveščevalni kampanji bo preko delovanja EIT poudarjeno delovanje Evropske unije.
Predlog spremembe  53 Predlog sklepa Priloga – del 3 – naslov 3.3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega bo aktivno posvetovanje z drugimi institucijami EU, zlasti z zadevnimi službami Komisije, od samega začetka v procesu pomagalo v največji meri povečati sinergije in vzajemno učenje z drugimi pobudami EU.	Poleg tega bo aktivno posvetovanje z drugimi institucijami EU že od začetka v procesu pomagalo v največji meri povečati sinergije in vzajemno učenje z drugimi pobudami EU. EIT bo vzpostavil reden dialog z Evropskim parlamentom in ustreznimi službami Komisije.
Predlog spremembe  54 Predlog sklepa Priloga – del 4 – naslov 4.1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT je oblikoval izviren model financiranja, ki gradi na skupnih prednostih in virih obstoječih odličnih organizacij; financiranje EIT deluje kot pobudnik za spodbujanje in združevanje dodatnih finančnih virov iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev. Na tej podlagi zagotavlja EIT povprečno do 25 % skupnega financiranja SZI, medtem ko bi moralo preostalih 75 % priti iz drugih virov, ki niso povezani z EIT. To vključuje lastne prihodke in vire partnerjev SZI, pa tudi javno financiranje na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU, zlasti sedanje in prihodnje strukturne sklade in okvirni program za raziskave in inovacije. Pri slednjem SZI (ali nekateri njihovi partnerji) zaprosijo za financiranje v skladu s posameznimi pravili programov in enakopravno z drugimi prosilci. Prispevek partnerjev SZI ni klasična zahteva za „sofinanciranje“ z nepovratnimi sredstvi, temveč je predpogoj za najnižjo raven sodelovanja obstoječih organizacij in njihovih finančnih obveznosti do SZI. Ta pristop od spodaj navzgor jamči močno zavezanost partnerjev SZI, spodbuja vlaganje in spodbuja strukturne in organizacijske spremembe med partnerji SZI preko meja SZI. Izkušnje prvih SZI kažejo, da je industrija finančno zavezana izvajanju poslovnih načrtov SZI in da delež industrijskih partnerjev v proračunu SZI znaša od 20 % do 30 % celotnega letnega proračuna SZI. Poleg tega so SZI uspele uskladiti in združiti dodatne tokove nacionalnega financiranja, ki drugače ne bi bili na voljo (na primer, nemška vlada se je odločila, da bo skupnosti ICT Labs zaupala upravljanje pobude za izobraževanje „kampus za programsko opremo“ („Software Campus“) s proračunom 50 milijonov EUR za petletno obdobje, zagotovljenim iz javnih in zasebnih virov).	EIT je oblikoval izviren model financiranja, ki gradi na skupnih prednostih in virih obstoječih odličnih organizacij; financiranje EIT deluje kot pobudnik za spodbujanje in združevanje dodatnih finančnih virov iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev. Na tej podlagi zagotavlja EIT povprečno do 25 % skupnega financiranja SZI, medtem ko bi moralo preostalih 75 % priti iz drugih virov, ki niso povezani z EIT. To vključuje lastne prihodke in vire partnerjev SZI, pa tudi javno financiranje na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU, zlasti sedanje in prihodnje strukturne sklade in okvirni program za raziskave in inovacije. Pri slednjem SZI (ali nekateri njihovi partnerji) zaprosijo za financiranje v skladu s posameznimi pravili programov in enakopravno z drugimi prosilci. Prispevek partnerjev SZI ni klasična zahteva za „sofinanciranje“ z nepovratnimi sredstvi, temveč je predpogoj za najnižjo raven sodelovanja obstoječih organizacij in njihovih finančnih obveznosti do SZI. Ta pristop od spodaj navzgor jamči močno zavezanost partnerjev SZI, spodbuja vlaganje in spodbuja strukturne in organizacijske spremembe med partnerji SZI preko meja SZI. Vendar ne bi smeli izključiti strukture od zgoraj navzdol, zlasati pri raziskovalnih pobudah, ki že temeljijo na takih strukturah. Izkušnje prvih SZI kažejo, da je industrija finančno zavezana izvajanju poslovnih načrtov SZI in da delež industrijskih partnerjev v proračunu SZI znaša od 20 % do 30 % vsega letnega proračuna SZI. Poleg tega so SZI uspele uskladiti in združiti dodatne tokove nacionalnega financiranja, ki drugače ne bi bili na voljo (nemška vlada se je na primer odločila, da bo skupnosti ICT Labs zaupala upravljanje pobude za izobraževanje „kampus za programsko opremo“ („Software Campus“) s proračunom 50 milijonov EUR za petletno obdobje, zagotovljenim iz javnih in zasebnih virov).
Obrazložitev
V primeru raziskovalnih pobud z enotnim ciljem razviti preskusne metodologije 21. stoletja, ki ne bi vključevale živali, ne bi smeli izključiti strateških struktur od zgoraj navzdol, zlasti v tistih raziskovalnih pobudah, ki že temeljijo na takih strukturah.
Predlog spremembe  55 Predlog sklepa Priloga – del 4 – naslov 4.1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI gredo skozi različne razvojne faze z različnimi značilnostmi njihovih skupnih proračunov, preden dosežejo raven ustaljenega delovanja. Absorpcijska zmogljivost SZI je na samem začetku relativno omejena, vendar se v naslednjih letih znatno poveča.	SZI gredo skozi različne razvojne faze z različnimi značilnostmi njihovih skupnih proračunov, preden dosežejo raven ustaljenega delovanja. Absorpcijska zmogljivost SZI je na samem začetku relativno omejena, vendar se v naslednjih letih znatno poveča. Vendar se lahko poslovni sektorji med seboj zelo razlikujejo in prosijo za drugačen pristop. Nekatere SZI postanejo zelo velike in imajo velike finančne potrebe, medtem ko druge ostanejo majhne in potrebujejo manj finančnih sredstev. EIT bi zato moral za SZI in njihove specifične potrebe po financiranju uporabiti prilagojen pristop.
Predlog spremembe  56 Predlog sklepa Priloga – del 4 – naslov 4.2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Potrebe proračuna EIT v obdobju 2014–2020 znašajo 3,1 milijarde EUR in temeljijo na treh glavnih sestavnih delih, in sicer potrebnih odhodkih za konsolidacijo obstoječih treh SZI, postopen razvoj v smeri novih SZI v letu 2014 in 2018, dejavnosti razširjanja in ozaveščanja in povezovanja ter upravnih odhodkih.	Proračun EIT za obdobje 2014–2020 je 3,1 milijarde EUR in temelji na treh glavnih sestavnih delih, in sicer potrebnih odhodkih za konsolidacijo obstoječih treh SZI, postopnem razvoju v smeri novih SZI v letu 2014 in 2018 ter dejavnostih razširjanja in ozaveščanja in povezovanja ter upravnih odhodkih.
Predlog spremembe  57 Predlog sklepa Priloga – del 4 – naslov 4.2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tako predvideni proračun EIT za SZI v obdobju 2014–2020 znaša 2,9 milijarde EUR (93,13 % celotnega proračuna EIT za obdobje 2014–2020). Z močnim spodbujevalnim učinkom EIT se pričakuje, da bodo SZI mobilizirale 8,890 milijarde EUR iz drugih javnih in zasebnih virov.	Predvideni proračun EIT za SZI v obdobju 2014–2020 znaša 2,9 milijarde EUR (93,13 % vsega proračuna EIT za obdobje 2014–2020). Z močnim spodbujevalnim učinkom EIT se pričakuje, da bodo SZI mobilizirale 8,890 milijarde EUR iz drugih javnih in zasebnih virov.
(V zvezi s predlogom spremembe 31; PE489.613v01-00)
Predlog spremembe  58 Predlog sklepa Priloga – del 4 – naslov 4.2 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT bo prav tako sodeloval v številnih dejavnostih razširjanja ter ozaveščanja in povezovanja, kot je program EIT za štipendije, ki bo znatno izboljšal učinke njegovih operacij po celotni Evropi. Poleg tega bodo številne medsektorske podporne in spremljevalne storitve zagotovile dodano vrednost in povečale učinkovitost dejavnosti SZI. Pri razvijanju in izvajanju teh dejavnosti se bo EIT moral ravnati po strategiji, katere cilj je visoko razmerje učinkovitosti, tj. največji učinek, ki se doseže z neobvezujočimi mehanizmi. Za izvedbo teh dejavnosti je potrebno okoli 141, 76 milijonov EUR (4,4 %) proračuna EIT.	EIT bo prav tako sodeloval v številnih dejavnostih razširjanja ter ozaveščanja in povezovanja, kot je program EIT za štipendije, ki bo znatno izboljšal učinke njegovih operacij po vsej Evropi. Poleg tega bodo številne medsektorske podporne in spremljevalne storitve zagotovile dodano vrednost in povečale učinkovitost dejavnosti SZI. Pri razvijanju in izvajanju teh dejavnosti se bo EIT moral ravnati po strategiji, katere cilj je visoko razmerje učinkovitosti, tj. največji učinek, ki se doseže z neobvezujočimi mehanizmi. Za izvedbo teh dejavnosti je potrebno 141,76 milijonov EUR (4,4 %) proračuna EIT.
(V zvezi s predlogom spremembe 32; PE489.613v01-00)
Obrazložitev
Proračun za osrednje dejavnosti EIT bi bil premajhen, če bi prevelik del sredstev namenili razširjanju, ozaveščanju in upravnim stroškom.
Predlog spremembe  59 Predlog sklepa Priloga – del 4 – naslov 4.2 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če naj EIT kot prvi razvije nove modele odprtih inovacij in poenostavitev, mora to upoštevati v svojem pristopu k upravljanju. Sedež EIT mora biti racionalizirana organizacija, ki uporablja strateški pristop, usmerjen k izkoriščanju strokovnega znanja, kadar koli je to potrebno, toda brez ustvarjanja prevelikih in trajnih struktur. Stroški upravnih izdatkov, ki pokrivajo potrebno osebje, upravne, infrastrukturne in poslovne stroške, sčasoma ne bodo presegli 2,4 % proračuna EIT. Del upravnih izdatkov krije Madžarska kot država gostiteljica, ki zagotavlja brezplačne pisarniške prostore do konca leta 2030, kakor tudi letni prispevek 1,5 milijona EUR za stroške osebja do konca leta 2015. Na podlagi tega bodo upravni izdatki za obdobje 2014–2020 zato znašali približno 77 milijonov EUR.	EIT mora kot prvi razviti nove modele odprtih inovacij in poenostavitev. To mora upoštevati v svojem pristopu k upravljanju. Sedež EIT mora biti racionalizirana organizacija, ki uporablja strateški pristop, usmerjen k izkoriščanju strokovnega znanja, kadar je to potrebno, toda brez ustvarjanja prevelikih in trajnih struktur. Stroški upravnih izdatkov, ki pokrivajo potrebno osebje, upravne, infrastrukturne in poslovne stroške, sčasoma ne bodo presegli 2,4 % proračuna EIT. Del upravnih izdatkov krije Madžarska kot država gostiteljica, ki zagotavlja brezplačne pisarniške prostore do konca leta 2030, kakor tudi letni prispevek 1,5 milijona EUR za stroške osebja do konca leta 2015. Na podlagi tega bodo upravni izdatki za obdobje 2014–2020 zato znašali približno 77 milijonov EUR.
(V zvezi s predlogom spremembe 33, PE489.613v01-00)
Obrazložitev
Sporazum med EIT in madžarsko vlado je bil podpisan leta 2010, referenčna številka: 2010/CLXVI. V skladu s tem sporazumom del upravnih izdatkov krije Madžarska kot država gostiteljica, ki zagotavlja brezplačne pisarniške prostore do konca leta 2030, kakor tudi letni prispevek 1,5 milijona EUR za stroške osebja do konca leta 2015.
Predlog spremembe  60 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 1 – del 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI na področju proizvodnje z dodano vrednostjo bo pomagala izpolniti prednostne naloge programa Obzorje 2020 v smislu napredne proizvodnje in predelave ter njegov posebni cilj „spremeniti današnje industrijske oblike proizvodnje v smeri trajnostnih nizkoogljičnih nadsektorskih tehnologij proizvodnje in predelave, ki temeljijo na znanju, da bi uresničili inovativne izdelke, procese in storitve“.	SZI na področju proizvodnje z dodano vrednostjo bo pomagala izpolniti prednostne naloge programa Obzorje 2020 v smislu napredne proizvodnje in predelave ter njegov posebni cilj „spremeniti današnje industrijske oblike proizvodnje v smeri trajnostnih nizkoemisijskih nadsektorskih tehnologij proizvodnje in predelave, ki temeljijo na znanju, da bi uresničili inovativne izdelke, procese in storitve“.
(Sprememba velja za vse besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v vsem besedilu.)
Obrazložitev
Pojem malo emisij se nanaša na zmanjšanje izpustov vseh onesnaževal v ozračje, ki jih povzročajo v različnih sektorjih, ne le ogljikovega dioksida ali metana. Zato je popolnoma utemeljena sprememba iz nizkoogljične proizvodnje v proizvodnjo z malo emisijami, kar je dejanski namen ukrepa, predlaganega v tem dokumentu. Z raziskavami bi bilo treba poiskati načine, s katerimi bi odpravili vse toplogredne pline in druga onesnaževala.
Predlog spremembe  61 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 1 – del 2 – odstavek 2 – točka -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Okoljsko primerna zasnova
Predlog spremembe  62 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 2 – del 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EU je na tem področju polno angažirana. SZI bi prispevala k reševanju družbenega izziva „Varnost hrane, trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo“ programa Obzorje 2020. Zlasti bi sodelovala s predlaganim evropskim partnerstvom za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“. Medtem ko bo slednje dajalo poudarek gradnji mostov med vrhunskimi raziskavami in praktičnimi inovacijami, bi SZI zlasti zagotavljala komplementarnost pri izobraževanju ključnih akterjev, kot so podjetniki in potrošniki. Prav tako je potrebno usklajevanje s pobudo za skupno načrtovanje programov „Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe“, ki bo združilo nacionalna raziskovalna prizadevanja za vključitev prilagajanja, ublažitve in prehranske varnosti v sektorje kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo bo spodbujal okoljsko in socialno trajnost ribištva in akvakulture, s čimer bo postavil v ospredje potrebo po tehničnem razvoju in novih podjetniških spretnostih na teh področjih v skladu z razvojem vedenja potrošnikov, kar bo zagotovilo možnosti za sinergije. Podobno bo usklajevanje prav tako možno z nedavno začetima pobudama za skupno načrtovanje programov „Zdrava hrana za zdravo življenje“ in „Povezovanje raziskav o podnebnih spremembah v Evropi“ z evropskimi tehnološkimi platformami na sorodnih področjih (zlasti platformo Hrana za življenje) ali številnimi projekti okvirnega programa 7. Na podoben način bi se prav tako povezovala z eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih sta hrana in pijača med prednostnimi področji. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenega izziva „podnebne spremembe in gospodarnost z viri“.	EU je na tem področju polno angažirana. SZI bi prispevala k reševanju družbenega izziva „Varnost hrane, trajnostno kmetijstvo, produktivna morja in oceani in biogospodarstvo“ programa Obzorje 2020. Zlasti bi sodelovala s predlaganim evropskim partnerstvom za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“. Medtem ko bo slednje dajalo poudarek gradnji mostov med vrhunskimi raziskavami in praktičnimi inovacijami, bi SZI zlasti zagotavljala komplementarnost pri izobraževanju ključnih akterjev, kot so podjetniki in potrošniki. Prav tako je potrebno usklajevanje s pobudo za skupno načrtovanje programov „Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe“, ki bo združilo nacionalna raziskovalna prizadevanja za vključitev prilagajanja, ublažitve in prehranske varnosti v sektorje kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo bo spodbujal okoljsko in socialno trajnost ribištva in akvakulture, s čimer bo postavil v ospredje potrebo po tehničnem razvoju in novih podjetniških spretnostih na teh področjih v skladu z razvojem vedenja potrošnikov, kar bo zagotovilo možnosti za sinergije. Podobno bo usklajevanje prav tako možno z nedavno začetima pobudama za skupno načrtovanje programov „Zdrava hrana za zdravo življenje“ in „Povezovanje raziskav o podnebnih spremembah v Evropi“ z evropskimi tehnološkimi platformami na sorodnih področjih (zlasti platformo Hrana za življenje) ali številnimi projekti okvirnega programa 7. Na podoben način bi se prav tako povezovala z ekoinovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih sta hrana in pijača med prednostnimi področji. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenega izziva „podnebne spremembe in gospodarnost z viri“.
Predlog spremembe 63 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 2 – del 4 – odstavek 1 – točka 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Spodbuja mednarodno razvojno sodelovanje pri izboljšanju pridelave hrane in dviganju ravni ter kakovosti hrane ter prehrambenega sektorja.
Predlog spremembe  64 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 3 – del 1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Cilj odziva na te izzive je opredeljen v programu Obzorje 2020 kot „zagotoviti boljše zdravje, kakovost življenja in splošno dobro počutje za vse s podpiranjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Te dejavnosti se bodo osredotočale na ohranjanje in spodbujanje zdravja skozi naše celotno življenje in na preprečevanje bolezni; na izboljšanje naše sposobnosti ozdraviti, zdraviti in obvladati bolezni in invalidnost; podpiranje dejavnega staranja; in na zagotavljanje prispevka k doseganju trajnostnega in učinkovitega sektorja nege“.	Cilj odziva na te izzive je opredeljen v programu Obzorje 2020 kot „zagotoviti boljše zdravje, kakovost življenja in splošno dobro počutje za vse s podpiranjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Te dejavnosti se bodo osredotočale na ohranjanje in spodbujanje zdravja vse življenje in na preprečevanje bolezni; na izboljšanje naše sposobnosti ozdraviti, zdraviti in obvladati bolezni in invalidnost; podpiranje aktivnega staranja; in na zagotavljanje prispevka k doseganju trajnostnega in učinkovitega sektorja nege“. Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti lokalnim storitvam ter prilagajanju mest in njihovih zmogljivosti na staranje prebivalstva.
Predlog spremembe  65 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 3 – del 2 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Staranje prebivalstva bi moralo biti cilj številnih projektov in politik, kot sta razvoj in izboljšanje lokalnih storitev in lokalnega prilagajanja.
Predlog spremembe  66 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sodobna družba je povsem odvisna od dostopa do surovin. Dostop do cenovno ugodnih surovin je bistvenega pomena za uspešno delovanje gospodarstva EU. Vendar pa triptih zmanjševanja omejenih naravnih virov, nenehnega naraščanja prebivalstva in hitro naraščajočih ravni potrošnje v svetu v razvoju nenehno povečuje povpraševanje po surovinah in naravnih virih planeta. Nekateri od teh dejavnikov so odgovorni za napovedano povečanje porabe naravnih virov v naslednjih desetletjih.	Sodobna družba je povsem odvisna od dostopa do surovin. Dostop do surovin je bistvenega pomena za uspešno delovanje gospodarstva EU. Vendar pa triptih zmanjševanja omejenih naravnih virov, nenehnega naraščanja prebivalstva in hitro naraščajočih ravni potrošnje v svetu v razvoju nenehno povečuje povpraševanje po surovinah in naravnih virih planeta. Nekateri od teh dejavnikov so odgovorni za napovedano povečanje porabe naravnih virov v naslednjih desetletjih.
Predlog spremembe  67 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kot je že bilo izpostavljeno v časovnem načrtu za gospodarnost z viri in programu Obzorje 2020, moramo zagotoviti dostopnost in razpoložljivost surovin, potrebnih za evropsko gospodarstvo in naše dobro počutje, in hkrati doseči gospodarstvo z učinkovito rabo virov, ki izpolnjuje potrebe naraščajočega prebivalstva v okviru ekoloških omejitev planeta, ki ni neskončen.	Kot je že bilo izpostavljeno v časovnem načrtu za gospodarnost z viri in programu Obzorje 2020, moramo zagotoviti dostopnost, razpoložljivost in trajnostno uporabo surovin, potrebnih za evropsko gospodarstvo in naše dobro počutje, in hkrati doseči gospodarstvo z učinkovito rabo virov, ki izpolnjuje potrebe naraščajočega prebivalstva v okviru ekoloških omejitev planeta, ki ni neskončen.
Predlog spremembe  68 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ob uskladitvi z drugimi dejavnostmi EU se mora SZI na tem področju osredotočati na krepitev vozlišča znanja in centra strokovnega znanja na področju akademskega, tehničnega in praktičnega izobraževanja in raziskav v trajnostnem rudarstvu (površinski kop, podpovršinski kop, rudarjenje v globokem morju), upravljanju materialov, tehnologijah recikliranja, uporabi nadomestnih materialov in geopolitični trgovini s surovinami. Delovala bi kot posrednik in klirinška hiša za evropske centre odličnosti za povezane teme in upravljala program strateškega pomena za industrijo EU. Zaradi tega in zato, da se čim bolj poveča vpliv ukrepov in prepreči podvajanje z dejavnostmi EU, vključno z evropskim partnerstvom za inovacije za surovine, bo SZI zagotovila potrebne dopolnitve na področjih človeškega kapitala (tj. usposabljanje, izobraževanje) za tehnološko inovativne pilotne ukrepe (npr. predstavitveni obrati) za raziskovanje kopnega in morja, pridobivanje in predelavo, zbiranje in recikliranje. Hkrati bi to lahko vključevalo cilje okrog tega, da postane tehnološki pionir z ustvarjanjem pilotnih projektov in demonstratorjev inovativnih procesov in rešitev, ki na primer vključujejo uporabo gospodarsko privlačnih in trajnostnih alternativnih materialov strateškega pomena za EU. To lahko posledično sproži širitev obstoječih trgov in nastanek novih, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja materialov, tehnologij recikliranja in uporabe nadomestnih materialov. Potrebno bo oceniti učinke in pripraviti inovativne, stroškovno učinkovite ukrepe za prilagoditev in preprečevanje tveganj za posebej občutljive habitate, kot je Arktika.	Ob uskladitvi z drugimi dejavnostmi EU se mora SZI na tem področju osredotočati na krepitev vozlišča znanja in centra strokovnega znanja na področju akademskega, tehničnega in praktičnega izobraževanja in raziskav v trajnostnem rudarstvu (površinski kop, podpovršinski kop, rudarjenje v globokem morju, urbano rudarjenje in rudarjenje na odlagališčih), upravljanju materialov, tehnologijah recikliranja, uporabi nadomestnih materialov in odprti trgovini s surovinami, pa tudi globalnem upravljanju surovin. Delovala bi kot posrednik in klirinška hiša za evropske centre odličnosti za povezane teme in upravljala program strateškega pomena za industrijo EU. Zaradi tega in zato, da se čim bolj poveča vpliv ukrepov in prepreči podvajanje z dejavnostmi EU, vključno z evropskim partnerstvom za inovacije za surovine, bo SZI zagotovila potrebne dopolnitve na področjih človeškega kapitala (tj. usposabljanje, izobraževanje) za tehnološko inovativne pilotne ukrepe (npr. predstavitveni obrati) za raziskovanje kopnega in morja, pridobivanje in predelavo, učinkovito uporabo virov, zbiranje, recikliranje in uporabo nadomestnih materialov. Hkrati bi to lahko vključevalo cilje okrog tega, da postane tehnološki pionir z ustvarjanjem pilotnih projektov in demonstratorjev inovativnih procesov in rešitev, ki na primer vključujejo uporabo gospodarsko privlačnih in trajnostnih alternativnih materialov strateškega pomena za EU. To lahko posledično sproži širitev obstoječih trgov in nastanek novih, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja materialov, ki je učinkovito z vidika virov, tehnologij recikliranja in uporabe nadomestnih materialov. Potrebno bo oceniti učinke in pripraviti inovativne, stroškovno učinkovite ukrepe za prilagoditev in preprečevanje tveganj za posebej občutljive habitate, kot je Arktika.
Predlog spremembe  69 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EU je opredelila to prednostno področje kot enega od velikih izzivov. SZI bi prispevala k programu Obzorje 2020, in sicer k družbenemu izzivu, povezanemu z dobavo surovin in gospodarnostjo z viri. Prispevala bi k predlaganemu evropskemu partnerstvu za inovacije za surovine. Evropsko partnerstva za inovacije za surovine bo zagotavljalo splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med obstoječimi raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami na tem področju, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. To bo zajemalo v tehnologijo usmerjene dejavnosti in opredelitev okvirnih pogojev in najboljših praks v zvezi s vprašanji politike, regulativnimi ali standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na inovacije v danem sektorju ali izzivu. SZI na tem področju bi zagotovila dopolnitve pri izobraževanju ključnih akterjev in pri zagotavljanju edinstvene strukturirane mreže izvajalcev dejavnosti. Zagotovila bi trdno podlago v podporo drugim ukrepom, povezanim z inovacijami, ki bodo izvedeni v okviru evropskega partnerstva za inovacije in za uspeh katerih je človeški kapital nujno potreben. Prav tako bo primerna za podporo evropskemu partnerstvu za inovacije pri opredeljevanju okvirnih pogojev in najboljše prakse v zvezi z vprašanji politike, regulativnimi in standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na sektor. SZI bi prav tako močno gradila na in izkoriščala rezultate številnih raziskovalnih projektov 7. okvirnega programa, ki obravnavajo to področje, zlasti projektov, financiranih v okviru nanoznanosti nanotehnologij, materialov in novih proizvodnih tehnologij in okoljskih tem.	EU je opredelila to prednostno področje kot enega od velikih izzivov. SZI bi prispevala k programu Obzorje 2020, in sicer k družbenemu izzivu, povezanemu s trajnostno dobavo surovin in gospodarnostjo z viri. Prispevala bi k predlaganemu evropskemu partnerstvu za inovacije za surovine. Evropsko partnerstva za inovacije za surovine bo zagotavljalo splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med obstoječimi raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami na tem področju, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. To bo zajemalo v tehnologijo usmerjene dejavnosti in opredelitev okvirnih pogojev in najboljših praks v zvezi s vprašanji politike, regulativnimi ali standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na inovacije v danem sektorju ali izzivu. SZI na tem področju bi zagotovila dopolnitve pri izobraževanju ključnih akterjev in pri zagotavljanju edinstvene strukturirane mreže izvajalcev dejavnosti. Zagotovila bi trdno podlago v podporo drugim ukrepom, povezanim z inovacijami, ki bodo izvedeni v okviru evropskega partnerstva za inovacije in za uspeh katerih je človeški kapital nujno potreben. Prav tako bo primerna za podporo evropskemu partnerstvu za inovacije pri opredeljevanju okvirnih pogojev in najboljše prakse v zvezi z vprašanji politike, regulativnimi in standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na sektor. SZI bi prav tako močno gradila na in izkoriščala rezultate številnih raziskovalnih projektov 7. okvirnega programa, ki obravnavajo to področje, zlasti projektov, financiranih v okviru nanoznanosti nanotehnologij, materialov in novih proizvodnih tehnologij in okoljskih tem.
Predlog spremembe 70 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podoben način bi se prav tako povezovala s eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih je recikliranje materialov eno od prednostnih področij. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „trajnostna dobava surovin“.	Na podoben način bi se prav tako povezovala s ekoinovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih je recikliranje materialov eno od prednostnih področij. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „trajnostna dobava surovin“ ter s spodbujanjem uporabe materialov, ki zagotavljajo večjo odpornost kulturne dediščine na posledice časa.
Predlog spremembe  71 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 3 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Poleg tega si je treba v zvezi z ureditvijo za kritične surovine prizadevati za sinergije z evropsko znanstveno mrežo za redke zemlje. Na področju surovin je nadvse pomembno mednarodno sodelovanje, na primer tristransko sodelovanje o kritičnih surovinah med EU, Japonsko in ZDA, pa tudi delo mednarodnega foruma za vire, kar je prav tako treba upoštevati v tej SZI.
Predlog spremembe  72 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI na tem področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju.	SZI na tem področju bi iskala dopolnjevanje in sinergije s temi dejavnostmi ter bi se morala osredotočiti na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju.
Predlog spremembe  73 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 4 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obravnava pomemben gospodarski in družben izziv, s katerim se sooča Evropa (potrebo po razvoju inovativnih rešitev za stroškovno učinkovito, nizkoogljično in okolju prijazno odkrivanje, pridobivanje, predelavo in recikliranje surovin), ter prispeva k uresničevanje programa Evropa 2020 in njegovih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in izobraževanjem.	Obravnava pomemben gospodarski in družben izziv, s katerim se sooča Evropa (potrebo po razvoju inovativnih rešitev za stroškovno učinkovito, nizkoogljično in okolju prijazno odkrivanje, pridobivanje, predelavo, uporabo, ponovno uporabo in recikliranje surovin), ter prispeva k uresničevanje programa Evropa 2020 in njegovih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in izobraževanjem.
Predlog spremembe  74 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 4 – del 4 – odstavek 1 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sposobna je mobilizirati naložbe iz poslovnega sektorja in nudi možnosti za različne nove izdelke in storitve, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja materialov, tehnologij recikliranja in nadomestnih materialov.	Sposobna je mobilizirati naložbe iz poslovnega sektorja in nudi možnosti za različne nove izdelke in storitve, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja materialov, tehnologij recikliranja, urbanega rudarjenja in nadomestnih materialov.
Predlog spremembe  75 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
mobilnost v mestih	mobilnost v mestih, pameten in trajnostni razvoj.
Predlog spremembe  76 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tema pametnega, zelenega in celostnega prometa je opredeljena kot eden od glavnih družbenih izzivov, ki bodo obravnavani v okviru programa Obzorje 2020. Bela knjiga o prometni politiki za leto 2011 nadalje krepi pomen sprejetja ukrepov na tem področju v naslednjem desetletju. Mobilnost v mestih je posebej zahtevna naloga. Obravnava številne teme, kot so promet (vključno z novimi koncepti mobilnosti, organizacijo prometa, logistiko, varnostjo prometnih sistemov), okoljska vprašanja (zmanjševanje toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka in hrup), načrtovanje naselij (novi koncepti za zbliževanje dela in bivanja), in ima pomemben vpliv na gospodarski in družbeni ravni (ustanavljanje novih podjetij, zaposlovanje, socialna vključenost, stanovanja in lokacijske strategije). Splošni cilj je izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov, ki v čedalje večjem številu živijo v velikih mestnih konglomeratih, kjer se ustvari večina gospodarskih dosežkov Evrope.13	Tema pametnega, zelenega in celostnega prometa je opredeljena kot eden od glavnih družbenih izzivov, ki bodo obravnavani v okviru programa Obzorje 2020. Bela knjiga o prometni politiki za leto 2011 nadalje krepi pomen sprejetja ukrepov na tem področju v naslednjem desetletju. Mobilnost v mestih je posebej zahtevna naloga. Obravnavati bi jo bilo treba s pravim celostnim in celovitim pristopom, pri tem pa izrecno upoštevati vzajemno delovanje z drugimi temami v prostorskem konceptu. Obravnava številne teme, kot so promet (vključno z novimi koncepti mobilnosti, organizacijo prometa, logistiko, varnostjo prometnih sistemov), okoljska vprašanja (zmanjševanje toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka in hrup), načrtovanje naselij, urbana in naravna krajina (novi koncepti za zbliževanje dela in bivanja), kulturna dediščina, in ima pomemben vpliv na gospodarski in družbeni ravni (ustanavljanje novih podjetij, zaposlovanje, socialna vključenost, stanovanja in lokacijske strategije). Splošni cilj je izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov, ki v čedalje večjem številu živijo v velikih mestnih konglomeratih, kjer se ustvari večina gospodarskih dosežkov Evrope.13
Predlog spremembe  77 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 1 – odstavek 1 – odstavek 1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ker so mesta in mobilnost v mestih del zapletenega sistema, sestavljenega iz različnih spremenljivk, mora ta SZI zajeti ozemlje, demografijo, socialno vključevanje, ekonomsko dinamiko, trgovino in prilagajanje, obnavljanje in ohranjanje zgrajenih virov in zgodovinskih virov. Trikotnik znanja bo skladen le, če se bo to upoštevalo.
Predlog spremembe  78 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ključni cilj SZI za mobilnost v mestih bo zagotoviti bolj zelen, bolj vključujoč, varnejši in pametnejši mobilnosti sistem v mestih.	Ključni cilj SZI za mobilnost v mestih ter pameten in trajnosten razvoj bo zagotoviti bolj zelen, bolj vključujoč, varnejši in pametnejši mobilnosti sistem v mestih.
Predlog spremembe  79 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kakor je že opisano zgoraj, je to tematsko področje z vidika družbene in javne politike zelo pomembno. Prav tako je zelo pomembno z družbeno-ekonomskega vidika, saj vključuje gospodarske sektorje, ki so pomembni glede BDP in zaposlovanja, kot so avtomobilski ali gradbeni sektor. Mobilnost v mestih je poleg tega povezana s strategijami varovanja okolja in je v celoti vgrajena v politike na področju socialne vključenosti, lokacije, stanovanj in načrtovanja mest.	Kakor je že opisano zgoraj, je to tematsko področje z vidika družbene in javne politike zelo pomembno. Prav tako je zelo pomembno z družbeno-ekonomskega vidika, saj vključuje gospodarske sektorje, ki so pomembni glede BDP in zaposlovanja, kot so avtomobilski ali gradbeni sektor. Mobilnost v mestih je poleg tega povezana s strategijami varovanja okolja in je v celoti vgrajena v politike na področju socialne vključenosti, lokacije, stanovanj, načrtovanja mest in obnova zgodovinskih središč.
Predlog spremembe  80 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 2 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI na področju mobilnosti v mestih je v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in s cilji strategije Evropa 2020 za doseganje pametnejšega, bolj trajnostnega, nizkoogljičnega in vključujočega razvoja mest. SZI na tem tematskem področju bi lahko prispevala k vsakemu od ciljev strategije Evropa 2020, na primer k spodbujanju ekološko učinkovitih rešitev, inteligentnih IKT sistemov za upravljanje prometa in zagotavljanje učinkovitejših in cenovno dostopnejših prevoznih storitev.	SZI na področju mobilnosti v mestih ter pametnega in trajnostnega razvoja je v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in s cilji strategije Evropa 2020 za doseganje pametnejšega, bolj trajnostnega, nizkoogljičnega in vključujočega razvoja mest. SZI na tem tematskem področju bi lahko prispevala k vsakemu od ciljev strategije Evropa 2020, na primer k spodbujanju ekološko učinkovitih rešitev, inteligentnih sistemov IKT za upravljanje prometa in zagotavljanje učinkovitejših in cenovno dostopnejših prevoznih storitev.
Predlog spremembe  81 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 2 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ker je mobilnost v mestih po svoji naravi sistemska, bi lahko SZI na tem področju zagotovila številne možnosti za inovacije vzdolž inovacijske verige, kot so razvoj multimodalnih prometnih sistemov in pametnejše in bolj trajnostne prometne rešitve.	Mobilnost v mestih in dostopnost sta po svoji naravi sistemski. Kompleksnost mest, skladnost trikotnika znanja ter izvedba projektov na terenu zahtevajo celovit pristop. SZI bi lahko na tem širokem področju zagotovila številne možnosti za inovacije vzdolž inovacijske verige, kot so razvoj multimodalnih prometnih sistemov in pametnejše in bolj trajnostne prometne rešitve.
Predlog spremembe  82 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 2 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI za mobilnost v mestih črpa iz trdne tehnološke in industrijske baze in zagotavlja možnosti za nove izdelke in storitve, zlasti na področjih trajnostnega načrtovanja in eko industrije.	SZI za mobilnost v mestih ter pameten in trajnosten razvoj črpa iz trdne tehnološke in industrijske baze in zagotavlja možnosti za nove izdelke in storitve, zlasti na področjih trajnostnega načrtovanja in ekoindustrije.
Predlog spremembe  83 Predlog sklepa Priloga – Informativni list 6 – del 2 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI na področju mobilnosti v mestih se bo osredotočila na tiste dejavnosti trikotnika inovacij, ki so lahko upravičene do dodatne podpore EU, zlasti prek EIT. Dejansko bo glavna dodana vrednost SZI na tem področju njena vloga pri povezovanju treh sklopov trikotnika znanja in doseganju sistemske spremembe v načinu, kako inovacijski igralci sodelujejo. Podobno bo osredotočanje SZI na inovacije, temelječe na interesu ljudi, ki postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče prizadevanj SZI, bistvenega pomena za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Posledično bo dan velik poudarek izobraževanju/usposabljanju, podjetništvu in uporabi rezultatov, npr. razvoj spretnosti in znanja strokovnjakov za mestni promet v lokalnih in regionalnih upravah (vseživljenjsko učenje/programi izmenjave osebja/strokovno usposabljanje), predlaganje posebnih visokošolskih programov na področju mobilnosti v mestih (poletne šole/programi izmenjav), uspešno dajanje inovativnih prometnih konceptov na trg (pomoč univerz in raziskovalnih institucij za odcepljene dele podjetij in novo ustanovljena podjetja itd.). Poleg tega bi se lahko znotraj SZI, ki se osredotoča na to temo, okrepil koncept kolokacije, saj ima to tematsko področje močno lokalno in regionalno razsežnost.	SZI na področju mobilnosti v mestih ter pametnega in trajnostnega razvoja se bo osredotočila na tiste dejavnosti trikotnika inovacij, ki so lahko upravičene do dodatne podpore EU, zlasti prek EIT.
	Pri vseh projektih glede dostopnosti in mobilnosti je treba upoštevati prostorsko razsežnost, ekonomsko dinamiko, demografski učinek in učinek na prebivalstvo, ohranjanje urbane krajine ter zmožnosti privabljanja ekonomskih in kulturnih virov.
	Dejansko bo glavna dodana vrednost SZI na tem področju njena vloga pri povezovanju treh sklopov trikotnika znanja in doseganju sistemske spremembe v načinu, kako inovacijski igralci sodelujejo. Podobno bo osredotočanje SZI na inovacije, temelječe na interesu ljudi, ki postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče prizadevanj SZI, bistvenega pomena za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Posledično bo velik poudarek na izobraževanju/usposabljanju, podjetništvu in uporabi rezultatov, npr. razvoj spretnosti in znanja strokovnjakov za mestni promet v lokalnih in regionalnih upravah (vseživljenjsko učenje/programi izmenjave osebja/strokovno usposabljanje), predlaganje posebnih visokošolskih programov na področju mobilnosti v mestih (poletne šole/programi izmenjav), uspešno dajanje inovativnih prometnih konceptov na trg (pomoč univerz in raziskovalnih institucij za odcepljene dele podjetij in novoustanovljena podjetja itd.). Poleg tega bi se lahko znotraj SZI, ki se osredotoča na to temo, okrepil koncept kolokacije, saj ima to tematsko področje močno lokalno in regionalno razsežnost.

• [1]  UL C 181, 21.6.2012, str. 122.

OBRAZLOŽITEV

Vsi se strinjamo glede pomena EIT kot ključnega instrumenta tehnološke in inovacijske politike EU ter glede njegove strategije in delovanja. Zato lahko poročevalka v tej kratki obrazložitvi preskoči vsa tista področja, kjer ni potrebe po bistvenih spremembah predloga Komisije, in se osredotoči na vidike, ki pri katerih so po njenem mnenju potrebne nekatere spremembe, da bi tako bolje dosegli pomembne cilje EIT.

EIT kot evropski inštitut in globalna blagovna znamka odličnosti

EIT ni program, prav tako pa tudi ni mreža: EIT je inštitut. Seveda deluje v okviru programa ter gradi tehnološke in inovacijske mreže s številnimi različnimi partnerji, toda gre za inštitut, ki ima pomembno vlogo, in sicer ne zgolj kot upravitelj, koordinator in pospeševalec svojih SZI. Kot inštitut si tako zasluži posebno obravnavo, drugačno kot ostala področja programa Obzorje 2020. Ker EIT ni zgolj neposredni instrument za inovacije, ampak tudi instrument za izobraževanje, zagotavlja celovito izobraževalno razsežnost raziskovalne in inovacijske politike EU. To je ena od posebnosti EIT v okviru politik EU: gre za edini instrument, ki dopolnjuje trikotnik znanja.

Prizadevamo si, da bi EIT postal pomemben inovacijski partner v Evropi in zunaj nje, pa tudi pomembno središče za znanstvene in tehnološke raziskave in izmenjave, širjenje zgledov dobre prakse in kulturo izmenjave znanja.

EIT lahko vlogo na tem področji okrepi s prirejanjem in organizacijo (ali soorganizacijo s SZI) pomembnih konferenc, seminarjev, tehnoloških raziskav, pa tudi posebnih usposabljanj, modulov za dodiplomski študij ali paketov, usmerjenih v šolsko izobraževanje, poletne tečaje, programe štipendij EIT, kar bo dopolnilo magistrske in doktorske programe z oznako EIT, ki že obstajajo in bi jih bilo treba nadalje razvijati.

Čeprav je EIT izobraževalni, tehnološki in inovacijski inštitut, ne sme biti obravnavan (ali delovati) kot tekmec našim univerzam in raziskovalnim centrom, tako javnim kot zasebnim, ampak kot pomembno orodje, ki ga imajo ti na voljo za razvijanje boljšega sodelovanja, stalno izmenjavo mnenj in izkušenj ter razvijanje različnih vrst skupnih projektov: skupnih raziskovalnih projektov, skupnih inovacijskih projektov in skupnih izobraževalnih projektov. Na ta način bo EIT pomagal EU pri odpravljanju težave, ki je omenjena v predlogu Komisije, in sicer, da „čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena“.

Priznati pa je treba, da EIT ni dovolj znan in priznan v Evropi in še zlasti ne na globalni ravni. Nov strateški program mora odpraviti to težavo in si prizadevati za oblikovanje mednarodno priznane blagovne znamke odličnosti, ki bo pomagala pritegniti talentirane ljudi iz Evrope in tujine ter navezovati strateške povezave s ključnimi partnerji po vsem svetu.

Za dosego tega cilja je potrebnih več stvari. Prav gotovo bo ambiciozen načrt za zgoraj navedene dejavnosti pomagal pri reševanju težave; potrebna je tudi dobra in učinkovita komunikacija; verjamemo pa, da bo ključni element tega strateškega programa velik korak naprej v zvezi s prihodnjimi prostori inštituta.

Nov sedež EIT

V poslovnem svetu nesporno velja, da je sedež podjetja izjemno pomemben dejavnik pri institucionalni komunikaciji in vzpostavljanju blagovne znamke. Menimo, da je čas, da se soočimo s tem vprašanjem glede EIT, če ga želimo uveljaviti kot globalno blagovno znamko odličnosti, kar naj bi bil naš dogovorjeni cilj.

Če želimo, da bo EIT v svetu veljal za globalnega akterja, popolnoma zavezanega odličnosti, mora imeti odlične prostore. To bo tudi odražalo, kolikšen pomen EU pripisuje svoji tehnološki in inovacijski politiki.

Po našem mnenju so stavbe EP povsem primerne za sedež EIT. Menimo, da bi selitev sedeža EIT v naše prostore v Strasbourgu pomenila pozitivno spremembo ne le za EIT, ampak tudi za Parlament in EU, tako s političnega kot ekonomskega vidika. To bi bila tudi zelo dobra rešitev za mesto Strasbourg. Poglejmo si, zakaj.

Če bi EIT umestili v stavbe EP v Strasbourgu, bi si takoj pridobili pozornost vse Evrope in sveta, kar pomeni, da bi projekt EIT postal žarišče poročanja svetovnih medijev. Evropski državljani in podjetja ter naši globalni partnerji bi v tem prepoznali pomemben simbol nove vizije EU za naslednje sedemletno obdobje, kar bi okrepilo njeno osredotočenost in zavezanost k močnejši inovacijski politiki.

S političnega vidika bi takšen korak ustrezal stališču večine poslancev EP, ki so nedavno na poimenskem glasovanju dvakrat potrdili, da želijo imeti samo en sedež. Hkrati bi tako tudi odgovorili na pomisleke mnogih poslancev EP, ki ne želijo, da bi njihova odločitev povzročila učinek „črne luknje“.

Z vidika javnega mnenja o EU in njenih institucijah, zlasti v trenutnem obdobju krize in krčenja javnih izdatkov, bi takšna odločitev zagotovo naletela na odobravanje.

Ekonomsko gledano in ob upoštevanju splošnega proračuna EU v globalnem smislu, kar se od nas pričakuje, bi s to rešitvijo zmanjšali skupne stroške. Za sprejetje te odločitve ne potrebujemo dodatnega denarja, ravno nasprotno.

Tudi za Strasbourg bi bila to zelo dobra rešitev. Mesto bi ohranilo svoj ugled in veljavo; ta bi se še okrepila, saj bi postalo evropska prestolnica znanja in inovacij, ne le zaradi sedeža EIT, ampak tudi zato, ker bi EU zaradi značilnosti zgradb v iste prostore lahko umestila tudi evropske akademske ali raziskovalne projekte in ustanove. Za dobro upravljanje mestnega življenja je veliko bolje, če ljudje tam stalno živijo in delajo, kot pa da so tri dni na mesec preplavljeni s tisočerimi nestalnimi obiskovalci. V vsakem primeru pa bi EIT v Strasbourgu redno organiziral številne pomembne dogodke z velikim številom udeležencem.

Za EIT in njegove trenutne, predvsem pa prihodnje dejavnosti se zdijo zgradbe v Strasbourgu naravnost idealne. So možnost poceni, preproste in hitre rešitve za postavitev sedeža EIT, hkrati pa bi EIT omogočili prirejanje velikih konferenc, seminarjev, usposabljanj in programov, pa tudi tehnoloških ali znanstvenih razstav, saj obsegajo številne velike in manjše dvorane (ali učilnice), pisarne, kavarne in restavracije, celo več sto sob s kopalnicami, kamor bi lahko brezplačno namestili udeležence teh dogodkov z vsega sveta.

V prostorih v Strasbourgu bi imeli sedež tudi fundacija EIT, forum zainteresiranih strani EIT, združenje diplomantov EIT in druge pobude, podjetja in univerzitetne mreže.

Tja bi lahko preselili tudi nekatere nove kolokacijske centre SZI, kjer bi imeli partnerji odlične pogoje za vsakodnevno tesno skupinsko delo (to ne bi smelo ogroziti glavnega vodila politike za porazdelitev lokacij SZI, kar prispeva k okrepitvi lokalno-globalne povezljivosti in sodelovanja med različnimi nacionalnimi in regionalnimi organi in univerzami, lokalnimi grozdi ter malimi in srednjimi podjetji.

Vemo, da se Evropski parlament ne more samostojno odločiti za takšno spremembo. Lahko pa predstavi svoje stališče in zaprosi Komisijo, naj preuči izvedljivost te možnosti, kar tudi predlagamo.

Razporeditev sredstev

Da bi lahko izpeljali naloge, ki so potrebne, da EIT postane globalna blagovna znamka odličnosti, EIT potrebuje realen proračun, ki bo daleč presegal skupek proračuna vseh SZI. V predlogu Komisije je za dejavnosti razširjanja ter ozaveščanja in povezovanja predvidenih 4,4 % sredstev ter 2 % za upravne odhodke. Ti predvideni zneski so skladni s trenutno vizijo EIT kot samo skupka SZI (ali skoraj samo SZI). Toda morda takšna vizija EIT, kot zgolj skupka SZI, ni več najprimernejša za pomembno poslanstvo in vlogo, ki ju lahko ima EIT v EU, kot je navedeno zgoraj in omenjeno v predlogu Komisije.

Vendar če želimo zgraditi EIT z drugačno, bolj ambiciozno vizijo, v resnici ne potrebujemo več denarja zanj: dovolj bi bilo morda že spremeniti porazdelitev sredstev, ki jih je predvidela Komisija. Ena možnost je, da bi 10 do 15 % skupnega proračuna namenili lastnim dejavnostim EIT, ohranili 2 % za upravne odhodke in preostanek namenili SZI, pri tem pa bi upoštevali spodnje vidike glede števila in velikosti SZI.

O številu in velikosti SZI

Model in velikost SZI, ki sta se uporabljala v postopku vzpostavitve prvih treh SZI in sta od njih zahtevala kritično maso že pri ustanavljanju, je bil verjetno ustrezen način za zagon tega projekta. V tehnološkem in inovacijskem svetu je sposobnost doseganja kritične mase dejansko ključnega pomena.

Podobne zahteve bi lahko ohranili tudi za nekatere nove SZI. Toda morda bi lahko privzeli tudi nekoliko drugačen pristop: če bi EIT dejansko obstajal in bil dovolj velik, mar ne bi lahko že sam kot celota vseh mrež SZI v nekem trenutku zagotavljal jamstvo kritične mase ali deloval kot kritična masa v ozadju, kar bi olajšajo ustanovitev manjših SZI in drugih projektov EIT za regionalno sodelovanje? V nekaterih primerih so za spoprijemanje z določenimi izzivi manjše SZI morda boljša rešitev. V tem primeru bi ohranitev dogmatičnega pristopa glede velikosti SZI (pristop ena velikost za vse) pomenila oviro pri iskanju najboljše rešitve.

Delovati bi morali tako, kot se včasih zgodi v poslovnem svetu, kjer ustanovitev manjšega podjetja, povezanega z veliko skupino, pomeni kombinacijo pozitivne in dopolnjujoče rešitve, ki zagotavlja preprostost in prilagodljivost manjših organizacij ter veljavo, stabilnost in tržne garancije velike skupine.

SZI naj bi se po novem razvijale tako z vidika števila, tematske raznolikosti in regionalne pokritosti. Poudariti je treba, da morajo biti SZI vedno dobro integrirana partnerstva, ki združujejo univerze, raziskovalne centre, podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter druge inovacijske akterje, ki delujejo na področjih posameznih družbenih izzivov.

Komisija je za obdobje od 2014 do 2020 že predvidela šest tematskih področij, na katerih bi imela nova SZI velik potencial za dvig vrednosti obstoječih dejavnosti in dejansko okrepitev inovacij:

– proizvodnja z dodano vrednostjo;

– hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov;

– inovacije za zdravo življenje in aktivno staranje;

– surovine – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih materialov;

– pametne varne družbe;

– mobilnost v mestih.

Menimo, da je še prezgodaj, da bi dokončno potrdili in zaprli ta seznam, ter da bi morali nadalje razvijati pristop od spodaj navzgor, s katerim bi lahko odkrili tudi druga področja, ki bi bila vredna preučitve kot predmet prijave, kot so na primer SZI za trajnostno uporabo morij, za vodo in morska SZI. Ta seznam še ni dokončen, prav tako tudi število, velikost in časovni okvir za vzpostavitev novih SZI ne. EIT bo lahko skladno z uredbo samostojno vodil postopek izbire prihodnjih SZI na odprt, pregleden in konkurenčen način, pri čemer bo upošteval prednostne naloge iz programa Obzorje 2020.

Upravni odbor EIT mora biti samostojen pri vodenju postopka izbire prihodnjih SZI na javen in pregleden način ter v skladu s postopkom, opredeljenim v uredbi o EIT, na podlagi splošnih tem, ki sovpadajo z velikimi družbenimi izzivi. Javni razpis bi moral biti zasnovan bolj odprto in ne bi smel vnaprej določati treh področij delovanja v vsakem valu, kakor je predlagala Komisijo. Teh področij bi bilo lahko več, lahko pa tudi manj.

Bolj prilagodljiv pristop glede velikosti (in potrebnih sredstev) SZI bi lahko prispeval k temu, da bi v drugem in/ali tretjem valu lahko predvideli več kot tri nove SZI.

Upravni odbor bo v vsakem primeru institucije EU obveščal o tem postopku in upošteval njihovo mnenje o tej zadevi.

O dolgoročnih ekonomskih povezavah s SZI

V prvi fazi delovanja SZI EIT zagotavlja do 25 % proračuna SZI. Donosnost vlaganja EIT v SZI se lahko meri v oprijemljivih koristih za družbo in gospodarstvo, kot so boljše izobraževalne možnosti, ustvarjanje novih podjetij in delovnih mest, novih proizvodov in storitev.

Sčasoma, ko bi SZI izkoristile tržne ali družbene priložnosti, bi lahko postale neodvisne od sredstev EIT, ko bi začetni projekt dosegel zadnjo fazo. Vendar to morda ne pomeni, da bi EIT moral prekiniti gospodarske povezave s to SZI oziroma ustanovo ali podjetjem, ki bo nastalo, ko bo konec 7- ali 15-letnega programa. EIT bi moral premisliti tudi o možnosti, da postane dolgoročni poslovni partner v projektu, ki ga je pomagal ustvarjati, in s tem tudi upravičenec do prihodkov, ki jih lahko tak projekt ustvari, ne le tistih, ki so posledica neposrednega in posrednega izkoriščanja rezultatov intelektualne lastnine.

Ohranitev tega partnerstva je lahko s tehnološkega, pa tudi ekonomskega vidika strateško zelo pomembna. S temi prihodki bi lahko iz proračuna EIT financirali nove SZI ali prispevali k razvoju drugih izobraževalnih projektov.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (*) (20.9.2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi
(COM(2011)0822 – C7‑0462/2011 – 2011/0387(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli)

(*)       Postopek s pridruženim odborom – člen 50 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije o Strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) je dokument politike, v katerem so navedene prednostne naloge EIT za obdobje 2014–2020.

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog in podpira zavezo o tesnem vključevanju visokošolskih ustanov v nadaljnji razvoj EIT.

Pri tem opozarja na naslednje:

· Enoletni časovni okvir za izvajanje programa magistrskega študija v treh aktivnih skupnostih znanja in inovacij (SZI) je prekratek za izvedbo ustrezne ocene, zaradi česar ostaja malo prostora za dejansko objektivno presojo.

· Strateški inovacijski program daje vtis, da pri treh temeljnih vidikih znanje, raziskave in inovacije - visoko šolstvo na nek način zaostaja, čeprav verjetno tvori osnovno stranico v tako imenovanem trikotniku znanja. SZI naj bi zato zagotavljale, do bodo njihovi magistrski in doktorski programi ustrezno financirani.

· V strateškem inovacijskem programu družbene in humanistične vede glede na njihovo dejansko dodano vrednost niso dovolj poudarjene. Zato je zelo pomembno, da se ustrezno poudari njihova sedanja in prihodnja vloga pri raziskavah in izobraževanju in prizna njihov prispevek pri ustvarjanju novih in inovativnih področij raziskav, ki temeljijo na interdisciplinarnih konceptih.

Pripravljavka mnenja želi zagotoviti naslednje:

1.  Univerze se morajo bolje zavedati obstoja in vloge EIT, da bi se lahko v večjem številu prizadevale za vključitev v SZI.

2.  V podiplomske programe SZI je treba privabiti več najbolj talentiranih študentov. EIT mora postati bolj prepoznaven za študente in mora delovati kot glavni vir talentiranih mladih ljudi, ki bodo pomagali zagotoviti pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast za prihodnost Evrope. Za doseganje tega cilja je treba sprožiti kampanje informiranja, pri katerih se uporabijo vsa sredstva in vse ravni komunikacije, s čimer bi zagotovili, da bodo univerze in študenti imeli dovolj informacij o EIT in SZI.

3.  Da bi se izognili podvajanju pri financiranju (75 % sredstev prihaja iz zasebnega, javnega in regionalnega financiranja, vključno iz evropskih programov in kohezijske politike), bodo uvedeni zaščitni ukrepi. Preprečiti je treba kakršno koli zmanjšanje financiranja drugih programov, ki so povezani z izobraževanjem.

4.  Zagotoviti je treba združljivost EIT z obstoječimi izobraževalnimi programi in programi raziskav.

5.  Akademska veljavnost študijskih stopenj in diplom, za katero jamči znak EIT, bo zaščitena. Znak EIT bi moral biti znak višje kakovosti, zato bi morala za vse študijske stopnje z znakom EIT veljati merila visoke kakovosti (tj. po bolonjskem procesu podjetništvo, ki omogoča tesno sektorsko mobilnost med univerzo in industrijo), le tako je napreč mogoče zaščititi svetovni ugled evropskih univerz in EIT.

6.  Prek EIT se bo spodbujalo razširjanje najboljših praks v državah, ki še niso udeležene pri obstoječih SZI.

7.  Države članice, ki še niso udeležene pri SZI, imajo enake možnosti za udeležbo, pri čemer bo vedno veljalo merilo odličnosti in načelo subsidiarnosti.

8.  Upravnemu odboru EIT bo pomagal odbor akademskih strokovnjakov, katerega naloga bo nadzor nad vsebino programov, njihovimi merili kakovosti ter njihovimi socialnimi in kulturnimi vidiki.

9.  Dva nova tematska cikla, ki jih je Komisija predlagala za leto 2014 in 2018, bi bilo treba ponovno obravnavati, saj žal izkazujeta enostranski temeljni načrt razvoja in inovacij v prihodnosti.

10.  Socialni vidik bo v SZI najbolj pomembno merilo in bo bolj prepoznaven pri vseh družbenih izzivih.

11.  EIT bo določil skupne postopke akreditacije za diplome in študijske stopnje na evropski ravni.

Sklepi pripravljavke mnenja

1. Univerzitetni študentje, ki so se izkazali z odličnostjo, bodo imeli možnost podiplomskega in doktorskega raziskovalnega dela na več kot eni univerzi SZI. Imeli bodo torej koristi od sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi centri in podjetji.

2.  Univerze, ki sodelujejo pri SZI, spodbujamo, naj oblikujejo izobraževalne programe, ki bodo poleg znanja, raziskav in podjetništva nudili visokokakovostno usposabljanje kot način doseganja inovacij.

3.  Univerze bodo še naprej ohranjale akademsko svobodo glede znanja in raziskav, pri iskanju sinergij z interesi podjetij pa bodo skrbele za zaščito svojih izobraževalnih programov.

4.  Posebna pozornost naj se nameni vlogi humanističnih ved v visokošolskem izobraževanju, saj znatno prispevajo tako k gospodarskem življenju kot k pospeševanju evropske kulture in dediščine. Zato se humanističnih ved pri iskanju tem za prihodnje SZI ne sme zanemariti.

EIT ponuja premik paradigme v trikotniku znanja, tako med univerzami kot med industrijo, in sicer glede vodenja, poučevanja in vseživljenjskega učenja, zato lahko pomeni pomemben element na poti do razvoja visoko usposobljene evropske delovne sile za prihodnost.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Priloga – točka 1.1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. Ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu.	Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. V gospodarstvu, ki temelji na znanju, ter ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene, pri čemer bodo evropskim državljanom omogočala ne le, da bodo te inovacije izkoristili, temveč tudi, da bodo na podlagi novih tehnologij prispevali k njihovemu nastanku. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se Unija sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu.
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Priloga – točka 1.1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega mora Evropa sprejeti pravo podjetniško kulturo, ki je bistvenega pomena za zajemanje vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in dejansko tržno uporabo inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.	Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba, do katere pride s sprejetjem novih načel in praks, ki temeljijo predvsem na odprtih in vključujočih raziskavah, na vzpostavitvi orodij za upravljanje intelektualne lastnine, ki dajejo prednost preglednosti in izmenjavi, ter z razvojem novih orodij za financiranje, ki zagotavljajo, da se raziskovalna prizadevanja prednostno in učinkovito osredotočajo na poglavitna vprašanja v javnem interesu. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega mora Evropa sprejeti pravo podjetniško kulturo, ki je bistvenega pomena za zajemanje vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in dejansko tržno uporabo inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Priloga – točka 1.1 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT prek SZI pomaga ustvarjati okolja, v katerih je večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale in ustvarjale preboje v načinih sodelovanja med visokošolskimi, raziskovalnimi in poslovnimi področji. Ta pristop pomaga pri reševanju čedalje bolj zapletenih družbenih izzivov, opredeljenih v programu Obzorje 2020, na celosten način s povezovanjem odličnih ljudi iz različnih sektorjev, ozadij in disciplin – ki se sicer ne bi nujno srečali – da skupaj najdejo rešitve za izzive.	EIT prek SZI pomaga ustvarjati okolja, v katerih je večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale in ustvarjale preboje v načinih sodelovanja med visokošolskimi, raziskovalnimi in poslovnimi področji. Poleg tega EIT prispeva k zaposlovanju mladih. Ta pristop pomaga pri reševanju čedalje bolj zapletenih družbenih izzivov, opredeljenih v programu Obzorje 2020, na celosten način s povezovanjem odličnih ljudi iz različnih sektorjev, ozadij in disciplin – ki se sicer ne bi nujno srečali – da skupaj najdejo rešitve za izzive.
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Priloga – točka 1.2 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ Povečanje učinka naložb na izobraževanje, raziskave in inovacije ter preskušanje novih načinov za upravljanje inovacij: EIT s pospeševanjem prevzemanja in izkoriščanja tehnologij in izsledkov raziskav deluje kot pobudnik, ki dodaja vrednost obstoječi raziskovalni bazi. Inovacijske dejavnosti posledično prispevajo k uskladitvi in povečanju vlaganj v raziskave ter k doseganju večje odzivnosti dejavnosti izobraževanja in usposabljanja na potrebe podjetij. V ta namen je EIT opremljen s precejšno stopnjo prilagodljivosti za preskušanje novih inovacijskih modelov, ki omogoča resnično razlikovanje pri upravljanju SZI in financiranju modelov ter hitro prilagajanje za boljše izkoriščanje novih priložnosti.	Ÿ Povečanje učinka naložb na izobraževanje, raziskave in inovacije ter preskušanje novih načinov za upravljanje inovacij: EIT s pospeševanjem prevzemanja in izkoriščanja tehnologij in izsledkov raziskav deluje kot pobudnik, ki dodaja vrednost obstoječi raziskovalni bazi. Inovacijske dejavnosti posledično prispevajo k uskladitvi in povečanju vlaganj v raziskave ter k doseganju večje odzivnosti dejavnosti izobraževanja in usposabljanja na potrebe podjetij. V ta namen je EIT opremljen s precejšno stopnjo prilagodljivosti za preskušanje novih inovacijskih modelov, ki omogoča resnično razlikovanje pri upravljanju SZI in financiranju modelov ter hitro prilagajanje za boljše izkoriščanje novih priložnosti. EIT ima tudi možnosti, da razvije nove modele financiranja, kot so inovacijske nagrade, s čimer bi se financiranje raziskav družbi čim bolj obrestovalo ter bi zagotovili, da inovacije ne bi reševale le najnujnejših potreb družbe, temveč bi lahko tudi hitro koristile evropskim državljanom.
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Priloga – točka 1.3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja hitro rastočih inovativnih MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP).	EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja hitro rastočih inovativnih MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT mora na ravni znanstvenih raziskav in inovacij spodbujati čezmejno in medsektorsko sodelovanje ter mobilnost med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji. EIT bo razvil platformo za zbiranje inovacij in znanja, kar bo prispevalo k podpori regij, ki ne neposredno sodelujejo v skupnostih znanja in inovacij, ter dolgoročno k uresničevanju prednostnih nalog okvirnega programa Obzorja 2020. Določiti je treba jasne prednostne naloge za opredelitev posebnega funkcionalnega okvira EIT na ravni sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami na področju znanstvenih raziskav in inovacij, da se širijo dobre prakse Unije. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP).
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Priloga – točka 1.3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega EIT prinaša povsem razvito izobraževalno razsežnost v politiko raziskav in inovacij EU. Prek inovativnega, podjetniškega izobraževanja ima pomembno premostitveno vlogo med okvirom za raziskave in inovacije ter politikami in programi izobraževanja ter zagotavlja dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za doseganje trajnostnih sprememb v visokošolskem izobraževanju. EIT zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi stopnjami izobrazbe z znakom EIT vodi skupna prizadevanja v smeri izobraževanja za inovacije z jasnimi učinki prelivanja na širši evropski program za posodobitev visokošolskih institucij, s čimer spodbuja evropski visokošolski prostor.	Poleg tega EIT kot edini instrument v okviru Obzorja 2020 z močnim poudarkom na izobraževalnem vidiku prinaša povsem razvito izobraževalno razsežnost v politiko raziskav in inovacij EU, med drugim z odprtim pristopom do raziskovalnih publikacij. Zato mora EIT zagotoviti, da bodo magistrski in doktorski programi SZI ustrezno financirani. Prek inovativnega, podjetniškega izobraževanja ima pomembno premostitveno vlogo med okvirom za raziskave in inovacije ter politikami in programi izobraževanja ter zagotavlja dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za doseganje novih načinov prilagajanja visokošolskega izobraževanja novim zahtevam posameznih družb. Posebno pozornost je treba nameniti prednostnemu financiranju univerz in drugih visokošolskih ustanov, da se zagotovijo enake možnosti ustanovam, ki želijo doseči najvišjo raven v Evropi. Nadalje je treba podpirati tudi raziskovalna in izobraževalna središča, ki že imajo status odličnosti. EIT zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi stopnjami izobrazbe z znakom EIT vodi skupna prizadevanja v smeri izobraževanja za inovacije z jasnimi učinki prelivanja na širši evropski program za posodobitev visokošolskih sistemov, ob sočasnem podpiranju humanistične tradicije evropskega visokošolskega izobraževanja, s čimer spodbuja evropski visokošolski prostor.
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Priloga – točka 1.3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo. SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi.	Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo medregionalno in čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo. SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi. Vzpostavi se zaščitne ukrepe, da bi se izognili podvajanju pri financiranju (75 % sredstev prihaja iz zasebnega, javnega in regionalnega financiranja, vključno iz evropskih programov in kohezijske politike). Preprečiti je treba kakršno koli zmanjšanje financiranja drugih programov, ki so povezani z izobraževanjem.
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Priloga – točka 1.3 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pobude za skupno načrtovanje programov, ključni instrument za odpravo razdrobljenosti na področju raziskav, morajo zagotoviti jedro vseevropske raziskovalne baze SZI. SZI pa lahko pospešijo in spodbudijo izkoriščanje odličnih javnih raziskav, združenih v okviru pobud za skupno načrtovanje programov, in na ta način obravnavajo razdrobljenost na področju inovacij. Skupne tehnološke pobude in novoustanovljena javna in zasebna partnerstva zagotavljajo platforme za spodbujanje raziskav velikega obsega, usmerjenih k industriji, in izboljšujejo razvoj glavnih tehnologij. SZI lahko pomagajo izkoristiti te velike naložbe v raziskave, da bi okrepili prenos tehnologije in komercializacijo ter razvili nove projekte znotraj obstoječih podjetij s podjetniškimi talenti. S svojim pristopom, ki temelji na trikotniku znanja, bo EIT dopolnjeval vlaganje Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) na področju pionirskih raziskovalnih dejavnosti svetovnega ranga z obravnavanjem celotne inovacijske verige od zamisli do uporabe in izkoriščanja ter bo zagotovil dodatne priložnosti na področju inovacij in pridobivanja podjetniških znanj za raziskovalce v okviru programa „Marie Curie“ in študente v okviru programa „Erasmus za vse“.	Pobude za skupno načrtovanje programov, ključni instrument za odpravo razdrobljenosti na področju raziskav, morajo zagotoviti jedro vseevropske raziskovalne baze SZI. SZI pa lahko pospešijo in spodbudijo izkoriščanje odličnih javnih raziskav, združenih v okviru pobud za skupno načrtovanje programov, in na ta način obravnavajo razdrobljenost na področju inovacij. Skupne tehnološke pobude in novoustanovljena javna in zasebna partnerstva zagotavljajo platforme za spodbujanje raziskav velikega obsega, usmerjenih k industriji, in izboljšujejo razvoj glavnih tehnologij. SZI lahko pomagajo izkoristiti te velike naložbe v raziskave, da bi okrepili prenos tehnologije in komercializacijo ter razvili nove projekte znotraj obstoječih podjetij s podjetniškimi talenti. S svojim pristopom, ki temelji na trikotniku znanja, bo EIT dopolnjeval vlaganje Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) na področju pionirskih raziskovalnih dejavnosti svetovnega ranga z obravnavanjem celotne inovacijske verige od zamisli do uporabe in izkoriščanja ter bo z ustvarjanjem novih priložnosti za raziskovalce v okviru ukrepov Marie Sklodowske-Curie zagotovil razvoj evropskega raziskovalnega prostora. EIT bo, zahvaljujoč se povezavi s programom „Erasmus za vse“, za pridobivanje novih znanj in spretnosti izkoristil evropski intelektualni potencial na področju inovacij ter stike s podjetništvom.
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT namerava na podlagi teh izkušenj utrditi in dalje razviti svojo vlogo „vlagatelja“, ki podpira obstoječe centre odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, jim omogoča, da se združijo in prek SZI spodbuja dolgoročna sistematska sodelovanja med njimi.	EIT namerava na podlagi teh izkušenj utrditi in dalje razviti svojo vlogo „vlagatelja“, ki podpira obstoječe centre odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, jim omogoča, da se združijo in prek SZI spodbuja dolgoročna sistematska sodelovanja med njimi. Za doseganje tega cilja je treba sprožiti kampanje informiranja, pri katerih se uporabijo vsa sredstva in vse poti komunikacije, s čimer bi zagotovili, da bodo univerze in študenti imeli zadosten dostop do informacij o delovanju in ciljih EIT in SZI.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.1 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI ne gradijo samo na obstoječi odlični raziskovalni bazi svojih partnerjev, temveč so tudi na čelu spodbujanja in izvajanja izobraževalnega poslanstva EIT. Namen je izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in miselnosti, potrebnih v globalnem gospodarstvu, ki temelji na znanju. V ta namen EIT med drugim dejavno spodbuja programe izobraževanja z znakom EIT s spremljanjem njihove kakovosti in skladnega izvajanja po vseh SZI. Pri tem delu se bodo močno opirali na ocene kolegov in izvedencev ter vzpostavili dialog z nacionalnimi organi in organi za zagotavljanje kakovosti. To bo izboljšalo nacionalno in mednarodno priznavanje kvalifikacij z znakom EIT in povečalo njihovo privlačnost v svetovnem merilu, hkrati pa bo zagotovilo platformo za sodelovanje na mednarodni ravni. V prihodnosti se bo SZI spodbujalo, da svoje izobraževalne dejavnosti razširijo preko podiplomskega izobraževanja, ob večji izbiri različnih načinov študija, da bi poskrbeli za širši nabor inovativnih dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja, vključno z izobraževanjem vodilnih delavcev, programi usposabljanja po meri in poletnimi šolami. Da bi povečale učinek svojih izobraževalnih dejavnosti in dosegle širše občinstvo, lahko SZI predvidijo na eksperimentalni podlagi oblikovanje modulov za dodiplomske programe ali svežnje, namenjene šolskemu izobraževanju.	SZI ne gradijo samo na obstoječi odlični raziskovalni bazi svojih partnerjev, temveč so tudi na čelu spodbujanja in izvajanja izobraževalnega poslanstva EIT. Namen je izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in miselnosti, potrebnih v globalnem gospodarstvu, ki temelji na znanju. V ta namen EIT med drugim dejavno spodbuja programe izobraževanja z znakom EIT s spremljanjem njihove kakovosti in skladnega izvajanja po vseh SZI. Pri tem delu SZI uporabljajo vrsto meril kakovosti za študijske stopnje z znakom EIT (tj. po bolonjskem procesu podjetništvo, ki omogoča tesno sektorsko mobilnost med univerzo in industrijo), zato da se ohranijo visoki akademski standardi, nenazadnje pa tudi zagotovi ugled in prestiž evropskih univerz. Poleg tega se bodo močno opirali na ocene kolegov in izvedencev ter vzpostavili dialog z nacionalnimi organi in organi za zagotavljanje kakovosti. To bo izboljšalo nacionalno in mednarodno priznavanje kvalifikacij z znakom EIT in povečalo njihovo privlačnost v svetovnem merilu, hkrati pa bo zagotovilo platformo za sodelovanje na mednarodni ravni. V prihodnosti se bo SZI spodbujalo, da svoje izobraževalne dejavnosti razširijo preko podiplomskega izobraževanja, ob večji izbiri različnih načinov študija, da bi poskrbeli za širši nabor inovativnih dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja, vključno z izobraževanjem vodilnih delavcev, programi usposabljanja po meri in poletnimi šolami. Univerze bodo še naprej ohranjale akademsko svobodo glede znanja in raziskav, pri iskanju sinergij z interesi podjetij pa bodo skrbele za zaščito svojih izobraževalnih programov.
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.1. – odstavek 5 – alinea 2 a (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ določil merila za študijske stopnje z znakom EIT, da zagotovi njihovo akademsko veljavnost in visoke standarde.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.1. – odstavek 5 – alinea 3 (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ vzpostavil sistem strokovnega vrednotenja za kvalifikacije z znakom EIT in sodeloval v dialogu z nacionalnimi in mednarodnimi organi za zagotavljanje kakovosti;	Ÿ dejavno zagotavljal usklajenost in enakovrednost znotraj celotnega EIT, in sicer z vzpostavitvijo sistema strokovnega vrednotenja za kvalifikacije z znakom EIT in sodeloval v dialogu z nacionalnimi in mednarodnimi organi za zagotavljanje kakovosti;
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.1. – odstavek 5 – alinea 4 (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja.	Ÿ spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, zlasti dejavnosti, katerih namen je dajanje priložnosti SZI, da svoje znanje delijo z institucijami, ki jih morebiti zanima sodelovanje v prihodnjih SZI ter k ozaveščanju o obstoju teh izobraževalnih programov.
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.1. – odstavek 5 – alinea 4 a (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ pozival SZI, naj študentom zagotovijo ustrezne informacije glede priznanja študijskih stopenj, pridobljenih v drugi državi članici.
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.1. – odstavek 5 – alinea 4 b (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ določil skupne postopke akreditacije za diplome in študijske stopnje na evropski ravni.
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi izboljšal učinke in dajal pobude za inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT postopoma razširil svoj portfelj SZI. Z zasledovanjem naraščajoče poti razvoja pri ustanavljanju novih SZI bo EIT zagotovil, da bodo izkušnje, pridobljene iz prejšnjih krogov, ustrezno upoštevane in da se SZI ustanovijo samo na področjih, na katerih obstajata očiten inovacijski potencial in vrhunska odličnost, na katerih se lahko gradi. V obdobju 2014–2020 bodo zato nove SZI ustanovljene v dveh valovih, tj. tri nove SZI v letu 2014 in tri v letu 2018, kar bo privedlo do portfelja devetih SZI v obdobju 2014–2020 (kar pomeni vzpostavitev od 40 do 50 kolokacijskih centrov po vsej EU). Morebitni novi postopek izbire za SZI v letu 2018 mora v veliki meri temeljiti na rezultatih temeljitega zunanjega vrednotenja EIT in obstoječih SZI, vključno z oceno gospodarskega in družbenega učinka SZI ter prispevka EIT h krepitvi inovacijske zmogljivosti EU in držav članic, kakor tudi na rezultatih iz vrednotenj programa Obzorje 2020.	Da bi izboljšal učinke in dajal pobude za inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT postopoma razširil svoj portfelj SZI. Z zasledovanjem naraščajoče poti razvoja pri ustanavljanju novih SZI bo EIT zagotovil, da bodo izkušnje, pridobljene iz prejšnjih krogov, ustrezno upoštevane in da se SZI ustanovijo samo na tematskih področjih, na katerih obstajajo očiten inovacijski potencial in pomembni socialni učinki ter vrhunska odličnost, na katerih se lahko gradi. V obdobju 2014–2020 bodo zato nove SZI ustanovljene v dveh valovih, tj. tri nove SZI v letu 2014 in tri v letu 2018, kar bo privedlo do portfelja devetih SZI v obdobju 2014–2020 (kar pomeni vzpostavitev od 40 do 50 kolokacijskih centrov po vsej EU). Morebitni novi postopek izbire za SZI v letu 2018 mora v veliki meri temeljiti na rezultatih temeljitega zunanjega vrednotenja EIT in obstoječih SZI, vključno z oceno gospodarskega in družbenega učinka SZI ter prispevka EIT h krepitvi inovacijske zmogljivosti EU in držav članic, kakor tudi na rezultatih iz vrednotenj programa Obzorje 2020.
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nove SZI bodo vzpostavljene na področjih z veliki družbenimi izzivi, ki imajo resničen potencial za inovacije. EIT s tem v celoti prispeva k ciljem širšega programa politike EU in zlasti k ciljem programa Obzorje 2020, ki opredeljuje številne velike družbene izzive, ter k spodbujevalnim tehnologijam in industrijskim tehnologijam. Cilj je vzpostaviti SZI na tematskih področjih, ki se lahko zaradi svoje velikosti in zapletene narave rešujejo samo z meddisciplinarnim, čezmejnim in medsektorskim pristopom. Izbira tematskih področij zato mora temeljiti na skrbni analizi, ali SZI lahko prispeva resnično dodano vrednost in pozitivno vpliva na gospodarstvo in družbo.	Nove SZI bodo vzpostavljene na tematskih področjih z veliki družbenimi izzivi, ki imajo resničen potencial za inovacije. EIT s tem v celoti prispeva k ciljem širšega programa politike EU in zlasti k ciljem programa Obzorje 2020, ki opredeljuje številne velike družbene izzive. Cilj je vzpostaviti SZI na tematskih področjih, ki se lahko zaradi svoje velikosti in zapletene narave rešujejo samo z meddisciplinarnim, čezmejnim in medsektorskim pristopom. Izbira tematskih področij zato mora temeljiti na skrbni analizi, ali SZI lahko prispeva resnično dodano vrednost in pozitivno vpliva na gospodarstvo in družbo. Sredstva za nov SZI se dodelijo na konkurenčni osnovi ter ob upoštevanju kakovosti in potenciala projektov, hkrati pa se vsakemu projektu zagotovi dovolj sredstev za dejansko zagotavljanje inovacij.
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 3 – alinea 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ zahtevati naddisciplinarne pristope in razvoj novih vrst izobraževanja prek meja disciplin;	Ÿ zahtevati naddisciplinarne pristope in spodbujati univerze k razvijanju novih vrst izobraževanja prek meja disciplin;
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ocena tematskih področij, ki jih je EIT predlagal v osnutku in ki jih je predlagala širša skupnost zainteresiranih strani, je jasno pokazala nekatere razlike glede možnega učinka, ki bi ga vzpostavitev SZI zagotavljala. Zaradi tega so bile številne teme povsem opuščene, druge pa so bile na novo opredeljene, da bi bolje ustrezale posebnostim evropskega in svetovnega okolja na tem področju.	Ocena tematskih področij, ki jih je EIT predlagal v osnutku in ki jih je predlagala širša skupnost zainteresiranih strani, je jasno pokazala nekatere razlike glede možnega učinka, ki bi ga vzpostavitev SZI zagotavljala. Zaradi tega so bile številne teme povsem opuščene, druge pa so bile na novo opredeljene, da bi bolje ustrezale posebnostim evropskega in svetovnega okolja na tem področju. V zvezi s prihodnjimi SZI v sektorjih, ki se še ne upoštevajo, vendar izpolnjujejo dana merila (na primer na pomorskem področju), bi bilo treba upoštevati redno oceno razvoja raziskovalnega potenciala in morebiten razvoj nove inovacijske dinamike.
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 5 - uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naslednja tematska področja so bila opredeljena kot področja, pri katerih ima vzpostavitev nove SZI največje možnosti za dodajanje vrednosti obstoječim dejavnostim in zagotavljanje resničnega pospeška inovacijam:	Naslednja tematska področja so bila opredeljena kot področja, pri katerih vzpostavitev nove SZI lahko prinese dodano vrednost obstoječim dejavnostim in ima za posledico resnični pospešek inovacijam: Glede tematskih področij, ki bodo na koncu izbrana za prihodnje SZI, je seznam zgolj okviren:
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za drugi val v letu 2018 bodo preučene preostale teme (mobilnost v mestih, proizvodnja z dodano vrednostjo in pametne varne družbe), ob upoštevanju morebitnih prihodnjih novih in nepredvidenih izzivov.	Za drugi val v letu 2018 se lahko preučijo preostale teme z navedenega seznama (mobilnost v mestih, proizvodnja z dodano vrednostjo in pametne varne družbe), skupaj z drugimi temami, ki upoštevajo morebitne prihodnje nove in nepredvidene izzive.
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Posebna pozornost naj se nameni tudi vlogi humanističnih ved v visokošolskem izobraževanju, saj znatno prispevajo tako k gospodarskem življenju kot k pospeševanju evropske kulture in dediščine. Zato se humanističnih ved pri iskanju tem za prihodnje SZI ne sme zanemariti.
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 10 – alinea 1 a (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ se izčrpno posvetoval z vsemi zainteresiranimi stranmi – poleg univerz, podjetij, podjetnikov in raziskovalnih centrov tudi s civilno družbo, lokalnimi oblastmi in ustreznimi nevladnimi organizacijami, pred odločitvijo o tem, katera tematska področja bodo zajeta v tretji fazi SZI v letu 2018.
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 10 – alinea 1 b (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ si odločno prizadeval zagotoviti, da bo o prihodnjih postopkih izbire SZI seznanil čimvečje število potencialnih zainteresiranih strani; Te prejmejo vse potrebne informacije , ki jim bodo pomagale pri razmisleku o tem, kakšen, če sploh, je lahko njihov prispevek. Pri tem se posebno pozornost posveti tistim področjem in regijam, ki doslej še niso imele udeležencev v obstoječih SZI.
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Priloga – točka 2.1.2. – odstavek 10 – alinea 2 a (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ zagotovil, da bo socialni vidik v SZI najbolj pomembno merilo in da bo bolj prepoznaven pri vseh družbenih izzivih.
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen cilj za EIT krepiti obstoječe centre odličnosti, bo EIT prav tako moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.	V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen cilj za EIT krepiti obstoječe ali spodbujati nastanek novih centrov odličnosti, bo EIT prav tako moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Za EIT je tudi pomembno povečati svojo prepoznavnost v državah članicah, ki še niso udeležene pri SZI, zlasti tistih, ki imajo manj izkušenj s temi oblikami skupnega vlaganja. V vseh primerih velja poleg načela subsidiarnosti tudi merilo odličnosti. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks, kot je odprto raziskovanje in javna objava rezultatov, za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid ljudi in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI.	EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid državljanov, zasebnih subjektov in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI.
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT ima lahko odločilno vlogo pri združevanju različnih pristopov, ki jih uporabljajo SZI, in pri doseganju njihove prenosljivosti na področja, na katerih je inovacijska zmogljivost majhna in ki sicer ne bi bila sposobna izkoristiti izkušenj, ki jih je pridobil EIT. Takšen obseg bo zagotovil, da bodo koristi izkušenj EIT spodbujale razvoj inovacijske zmogljivosti na teh področjih. S to dejavnostjo je mogoče ustvariti velike donose, če temelji na delu SZI.	EIT ima lahko odločilno vlogo pri združevanju različnih pristopov, ki jih uporabljajo SZI, in pri doseganju njihove prenosljivosti na tematska področja, na katerih je inovacijska zmogljivost majhna in ki sicer ne bi bila sposobna izkoristiti izkušenj, ki jih je pridobil EIT. Takšen obseg bo zagotovil, da bodo koristi izkušenj EIT spodbujale razvoj inovacijske zmogljivosti na teh področjih. S to dejavnostjo je mogoče ustvariti velike donose, če temelji na delu SZI. Pri tem je zelo pomembno, da se koncept inovativnosti uporablja tudi na akademskih področjih, kjer se lahko oblikujejo zamisli in koncepti ali novi materialni dokazi glede kulturne preteklosti in sedanjosti Evrope.
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nadarjeni ljudje so osrednjega pomena za uspešne inovacije. Ena od najpomembnejših vlog EIT je dati nadarjenim ljudem priložnost, da v polni meri izkoristijo svoje zmožnosti, in ustvariti okolja, v katerih lahko uspevajo. EIT ustvarja taka okolja s pomočjo SZI, vendar jih mora dopolniti s strategijami za privabljanje in vključevanje vrhunskih talentov izven SZI.	Nadarjeni ljudje so osrednjega pomena za uspešne raziskave in odprti za inovacije, če jim le omogočimo ustrezno izobrazbo in ponudimo delo v spodbudnem okolju. Ena od najpomembnejših vlog EIT je dati nadarjenim ljudem priložnost, da v polni meri izkoristijo svoje zmožnosti, in ustvariti okolja, v katerih lahko uspevajo. EIT ustvarja taka okolja s pomočjo SZI, vendar jih mora dopolniti s strategijami za privabljanje in vključevanje vrhunskih talentov izven SZI.
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega mora EIT imeti jasno vlogo pri privabljanju nadarjenih izven EU. Z oblikovanjem močne blagovne znamke in navezovanjem strateških povezav s ključnimi partnerji po svetu lahko EIT prispeva k privlačnosti partnerjev znotraj SZI. EIT mora v tesnem sodelovanju s SZI razviti močno mednarodno strategijo, s katero bi prepoznal in navezal stike z ustreznimi sogovorniki in morebitnimi partnerji. V zvezi s tem morajo EIT in SZI v polni meri izkoristiti obstoječe pobude EU na tem področju, kot so program „Erasmus za vse“ in dejavnosti „Marie Curie“. EIT lahko poleg tega s spodbujanjem vzpostavitve mreže diplomantov EIT podpira izmenjavo znanja, mentorstvo in povezovanje v mreže.	Poleg tega mora EIT imeti jasno vlogo pri privabljanju nadarjenih izven EU. Z oblikovanjem močne blagovne znamke in navezovanjem strateških povezav s ključnimi partnerji po svetu lahko EIT prispeva k privlačnosti partnerjev znotraj SZI. EIT mora v tesnem sodelovanju s SZI razviti močno mednarodno strategijo, s katero bi prepoznal in navezal stike z ustreznimi sogovorniki in morebitnimi partnerji. V zvezi s tem morajo EIT in SZI v polni meri izkoristiti obstoječe pobude EU na tem področju, kot so program „Erasmus za vse“ in dejavnosti „Marie Curie“. Zagotovi se združljivost EIT z vsemi drugimi obstoječimi izobraževalnimi in raziskovalnimi programi (Evropski raziskovalni svet, skupna raziskovalna središča, evropska inovacijska partnerstva, koalicije znanja). EIT lahko poleg tega s spodbujanjem vzpostavitve mreže diplomantov EIT podpira izmenjavo znanja, mentorstvo in povezovanje v mreže. To svojo nalogo lahko izpolnjuje tudi s podpiranjem raziskovalnih področij, povezanih z evropsko kulturo, kar vedno pritegne zanimanje sveta.
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	EIT in njegovi SZI bi morali zagotoviti, da se znanstveni rezultati, ki izvirajo iz magistrskih ali doktorskih nalog, in njihova uporaba, pa tudi rezultati in uporaba, ki so pridobljeni pod njihovim okriljem, ustrezno objavijo ter tako prispevajo k mednarodnemu akademskemu dialogu.
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 9 – alinea 1 (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo („EIT fellows“), ki bo omogočila, da se vrhunsko nadarjeni ljudje iz celotne EU in zunaj nje za omejeno obdobje vključijo v dejavnosti kolokacijskih centrov SZI in na ta način ustvarijo vzajemne koristi za udeležence, pa tudi za SZI;	Ÿ v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo („EIT fellows“), ki bo omogočila, da se različni predstavniki študentov, raziskovalcev, akademikov, učnega osebja in podjetnikov z vseh študijskih in poslovnih področij v Uniji, ki niso vključeni v obstoječe SZI, vrhunsko nadarjeni ljudje iz celotne Unije in zunaj nje za omejeno obdobje vključijo v dejavnosti kolokacijskih centrov SZI in na ta način ustvarijo vzajemne koristi za udeležence, pa tudi za SZI, hkrati pa pripomorejo k povečanju ozaveščenosti o dejavnostih SZI in k splošni prepoznavnosti EIT.
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2 – odstavek 9 – alinea 1 a (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ zagotovil platformo za spodbujanje odličnosti, sodelovanja in skupnih projektov za univerze po vsej Uniji.
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 9 – alinea 2 (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ vzpostavil/prilagodil potrebam spletno orodje, da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT;	Ÿ vzpostavil/prilagodil potrebam spletno orodje, da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT. To orodje se uporablja za spodbujanje študentov, raziskovalcev, akademikov, učnega osebja in podjetnikov, ki niso vključeni v obstoječe SZI, da se seznanijo z delom, ki ga trenutno izvajajo obstoječi SZI, in načrti o prihodnjih fazah SZI, ter se iz tega dela kaj naučijo.
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 9 – alinea 2 a (novo) (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ razvil orodja, s katerimi bo olajšal prepoznavanje pravic intelektualne lastnine, ki se pojavijo na področju ali v okviru raziskav, ter pridobivanje, prenehanje veljavnosti ali prenos teh pravic v specifičnih primerih in glede na potrebe akterjev;
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Priloga – točka 2.2. – odstavek 9 – alinea 4 (v okviru)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ omogočil sistematičen dostop širše inovacijske skupnosti v EU in izven nje do izkušenj in zgodb o uspehu v okviru SZI. To lahko vključuje razvoj repozitorija odprtih programov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI.	Ÿ omogočil sistematičen dostop širše inovacijske skupnosti v EU in izven nje do izkušenj in zgodb o uspehu v okviru SZI. To vključuje razvoj repozitorija odprtih programov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI, ki bo na voljo univerzam in visokošolskim ustanovam po vsej Uniji.
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Priloga – točka 2.3. – odstavek 5 - uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v poslovni dinamiki SZI. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:	Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v raziskovalni in poslovni dinamiki SZI. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Priloga – točka 2.3. – odstavek 5 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ raven EIT: ocenjevanje rezultatov EIT kot uspešnega in učinkovitega organa EU; to bo merjeno z vidika podpore, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanja njegovih dejavnosti ozaveščanja in povezovanja, razširjanja in mednarodnih dejavnosti ter njegove sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov;	Ÿ raven EIT: ocenjevanje rezultatov EIT kot uspešnega in učinkovitega organa EU; to bo merjeno z vidika podpore, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanja njegovih dejavnosti ozaveščanja in povezovanja, razširjanja in mednarodnih dejavnosti ter njegove sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov, pa tudi z vidika spodbujanja nastanka centrov odličnosti kot načina širjenja raziskav in inovacij po vsej Uniji.
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Priloga – točka 2.3. – odstavek 5 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ raven sodelovanja med SZI: spremljanje prispevka vseh SZI k doseganju strateških ciljev EIT, ki so opredeljeni v zadevnem instrumentu, kot je kazalnik dosežkov EIT;	Ÿ raven posameznih SZI: spremljanje prispevka vseh SZI k doseganju strateških ciljev EIT, ki so opredeljeni v zadevnem instrumentu, kot je kazalnik dosežkov EIT, ter k spodbujanju interdisciplinarnih raziskav kot načina krepitve nastajanja novih področij raziskav in inovacij ter njihove podpore.
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Priloga – točka 2.3. – odstavek 5 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ÿ raven posameznih SZI: spremljanje uspešnosti posameznih SZI na podlagi individualnih ciljev in ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v poslovnih načrtih posameznih SZI. SZI imajo različne poslovne modele in trge, zato imajo tudi različne ključne industrijske kazalnike uspešnosti, ki so bistvenega pomena za uspešno upravljanje posamezne SZI.	Ÿ raven posameznih SZI: spremljanje uspešnosti posameznih SZI na podlagi individualnih ciljev in ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v poslovnih načrtih posameznih SZI. SZI imajo različne poslovne modele in trge, zato imajo tudi različne ključne industrijske kazalnike uspešnosti, ki so bistvenega pomena za uspešno upravljanje posamezne SZI. Razen tega se spodbuja vzpostavitev kolokacijskih centrov kot načina širjenja njihovih dejavnosti in pospeševanja zamisli o sodelovanju na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, kot prispevka k ciljem EIT.
Predlog spremembe 41 Predlog sklepa Priloga – točka 3.1. – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V zvezi s tem so odločujoči dejavniki velikost, sestava in postopki upravnega odbora. Načelo neodvisnih članov, združeno z omejenim številom izvoljenih članov, ki predstavljajo skupnost SZI, se je izkazalo kot dobro in omogoča zbiranje strokovnega znanja iz celotnega trikotnika znanja. Vendar je prvotni model z 18 izvoljenimi člani plus v zadnjem času štirimi dodatnimi predstavniki SZI pokazal svoje omejitve. Po velikosti manjši odbor bo privedel do bolj učinkovitega odločanja in zmanjšal upravne stroške. Ne nazadnje se lahko nadaljnja učinkovitost doseže s ponovnim osredotočanjem upravnega odbora EIT na njegovo osrednjo vlogo, to je zagotavljanje strateškega usmerjanja. Poleg tega se bo z okrepljenim posvetovanjem z Evropsko komisijo o triletnem delovnem programu EIT še dodatno okrepila usklajenost z drugimi pobudami EU. Informacije o EIT in SZI iz triletnega delovnega programa EIT bodo omogočile oceno in zagotovitev dopolnjevanja z drugimi deli programa Obzorje 2020 ter drugimi politikami in instrumenti Unije. Vse te spremembe so bile vključene v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP.	V zvezi s tem so odločujoči dejavniki velikost, sestava in postopki upravnega odbora. Načelo neodvisnih članov, združeno z omejenim številom izvoljenih članov, ki predstavljajo skupnost SZI, se je izkazalo kot dobro in omogoča zbiranje strokovnega znanja iz celotnega trikotnika znanja. Vendar je prvotni model z 18 izvoljenimi člani plus v zadnjem času štirimi dodatnimi predstavniki SZI pokazal svoje omejitve. Po velikosti manjši odbor bo privedel do bolj učinkovitega odločanja in zmanjšal upravne stroške. Ne nazadnje se lahko nadaljnja učinkovitost doseže s ponovnim osredotočanjem upravnega odbora EIT na njegovo osrednjo vlogo, to je zagotavljanje strateškega usmerjanja. V ta namen bi bil izredno koristen odbor akademskih strokovnjakov, ki bi zagotavljal dragoceno pomoč in svetovanje upravnemu odboru glede vsebin, ki se večinoma navezujejo na akademske strategije in izobraževalne prakse SZI, katerih naloga bo nadzorovati vsebino programov, njihova merila kakovosti ter socialne in kulturne vidike. Poleg tega se bo z okrepljenim posvetovanjem z Evropsko komisijo o triletnem delovnem programu EIT še dodatno okrepila usklajenost z drugimi pobudami EU. Informacije o EIT in SZI iz triletnega delovnega programa EIT bodo omogočile oceno in zagotovitev dopolnjevanja z drugimi deli programa Obzorje 2020 ter drugimi politikami in instrumenti Unije. Vse te spremembe so bile vključene v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP.
Predlog spremembe 42 Predlog sklepa Priloga – točka 3.2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Z oddaljitvijo od zgolj vloge upravitelja bo sedež EIT optimiziral svoje operativne funkcije, da bo lahko vodil SZI do maksimalne uspešnosti in dal dobre rezultate na voljo širši javnosti. Večja učinkovitost se lahko doseže z zagotavljanjem številnih centraliziranih storitev in funkcij, in ne na individualni ravni SZI. Medtem ko vse SZI obravnavajo določene teme, pa so številni elementi medsektorske narave in ravno pri teh lahko EIT zagotovi oprijemljivo dodano vrednost. Take funkcije ponudnika znanja se lahko zlasti nanašajo na to, da sedež EIT postane posrednik informacij in premišljen sogovornik, npr. pri spodbujanju izmenjave in vzajemnega učenja SZI, olajševanju odnosov z institucijami EU in drugimi ključnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ali glede specifičnih medsektorskih vprašanj, kot je svetovanje glede intelektualne lastnine, prenos tehnologije in znanja, primerjanje z najboljšimi mednarodnimi praksami, ali izvajanje študij predvidevanj za opredelitev prihodnjih usmeritev za EIT in SZI. EIT in SZI se morajo skupaj odločiti, kje se lahko te naloge zelo učinkovito obravnavajo. V tem pogledu bo bistvenega pomena za EIT in SZI, da vzpostavijo trajne mehanizme za sistematično sodelovanje okrog medsektorskih vprašanj.	Z oddaljitvijo od zgolj vloge upravitelja bo sedež EIT optimiziral svoje operativne funkcije, da bo lahko vodil SZI do maksimalne uspešnosti in dal dobre rezultate na voljo širši javnosti. Večja učinkovitost se lahko doseže z zagotavljanjem številnih centraliziranih storitev in funkcij, in ne na individualni ravni SZI. Medtem ko vse SZI obravnavajo določene teme, pa so številni elementi medsektorske narave in ravno pri teh lahko EIT zagotovi oprijemljivo dodano vrednost. Take funkcije ponudnika znanja se lahko zlasti nanašajo na to, da sedež EIT postane posrednik informacij in premišljen sogovornik, npr. pri spodbujanju izmenjave SZI, preglednosti, zagotavljanju informacij (zlasti na področju intelektualne lastnine) in razvoju vzajemnega učenja, olajševanju odnosov z institucijami EU in drugimi ključnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Tako bo lahko obravnaval specifična medsektorska vprašanja, kot je svetovanje glede odprtih raziskav, skupnih raziskav, zakonodaje o intelektualni lastnini in konkurenci, prenosu tehnologije in znanja, primerjanja z najboljšimi mednarodnimi praksami, ali izvajanja študij predvidevanj za opredelitev prihodnjih usmeritev za EIT in SZI. EIT in SZI se morajo skupaj odločiti, kje se lahko te naloge zelo učinkovito obravnavajo. V tem pogledu bo bistvenega pomena za EIT in SZI, da vzpostavijo trajne mehanizme za sistematično sodelovanje okrog medsektorskih vprašanj.
Predlog spremembe 43 Predlog sklepa Priloga – informativni list 2 – del 4 – odstavek 1 – alinea 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ÿ Spodbuja mednarodno razvojno sodelovanje pri izboljšanju pridelave hrane in dviganju ravni ter kakovosti hrane ter prehrambenega sektorja.
Predlog spremembe 44 Predlog sklepa Priloga – informativni list 4 – del 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podoben način bi se prav tako povezovala s eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih je recikliranje materialov eno od prednostnih področij. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „trajnostna dobava surovin“.	Na podoben način bi se prav tako povezovala s eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih je recikliranje materialov eno od prednostnih področij. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „trajnostna dobava surovin“ter s spodbujanjem uporabe materialov, ki zagotavljajo večjo odpornost kulturne dediščine na posledice časa.

POSTOPEK

Naslov	Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT): prispevek EIT k bolj inovativni Evropi
Referenčni dokumenti	COM(2011)0822 – C7-0462/2011 – 2011/0387(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 13.12.2011
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	CULT 13.12.2011
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	20.4.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli) 2.2.2012
Obravnava v odboru	25.4.2012	19.6.2012
Datum sprejetja	19.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emilio Menéndez del Valle, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Marie-Christine Vergiat
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Heinz K. Becker, Nadja Hirsch, Iosif Matula, Mitro Repo, Kay Swinburne

MNENJE Odbora za pravne zadeve (13.7.2012)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi
(COM(2011)0822 – C7‑0462/2011 – 2011/0387(COD))

Pripravljavec mnenja: Alajos Mészáros

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 294/2008 z namenom okrepiti inovacijske zmogljivosti v Evropi. To je prvi poskus Evropske unije, da bi visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije povezala v tako imenovani trikotnik znanja. To povezovanje poteka predvsem prek skupnosti znanja in inovacij (SZI), ki organizacije dolgoročno združujejo okrog družbenih izzivov. EIT je začel delovati leta 2010, njegov sedež pa je v Budimpešti.

Za spodbujanje nadaljnjega delovanja EIT obstaja splošna politična volja, zato pripravljavec mnenja toplo pozdravlja predlog o strateškem inovacijskem programu (SIP).

Mehanizmi za usklajevanje pobud EU

Že v začetku je treba poudariti, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za usklajevanje pobud EIT in drugih dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020. EIT bi moral spodbujati sodelovanje med SZI v okviru različnih stebrov programa Obzorje 2020 in drugimi pobudami ter pri tem ustrezno upoštevati, da lahko prihaja do prekrivanja.

Razširitev prednostnih področij SIP

Pripravljavec mnenja pozdravlja tematska področja strateškega inovacijskega programa, vendar predlaga, da bi njegov seznam prednostnih tem razširili, tako da bi poleg trajnostne oskrbovalne verige od virov do potrošnikov, inovacij za zdravo življenje in dejavno staranje, trajnostnega odkrivanja, pridobivanja, predelave, recikliranja in uporaba nadomestnih surovin, pametne varne družbe in mobilnosti v mestih zajemal še druga področja. Pri opredeljevanju novih prednostnih področij bi moral EIT vzpostaviti reden dialog z institucijami EU.

Širitev udeležbe iz vseh držav članic in spodbujanje sinergij med strukturami EIT, ki bodo koristile zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP)

EIT mora kot elitni inštitut z novim konceptom organiziranja raziskav, visokošolskega izobraževanja in poslovanja okrepiti udeležbo zasebnega sektorja, zlasti MSP, v trikotniku znanja. To bo spodbudilo učinkovitejše pretvarjanje rezultatov raziskav v nove inovativne izdelke in storitve. SZI morajo podpirati regije pri dejavnostih v procesu pametne specializacije in poti k odličnosti, ki bodo omogočile vključevanje akterjev iz vseh regij Evrope.

Upravljanje pravic intelektualne lastnine

Pripravljavec mnenja si želi, da bi EIT oblikoval novo inovativno politiko in prakso na področju pravic intelektualne lastnine, ki bosta zadovoljevali potrebe in interese zainteresiranih strani v Evropi, zlasti MSP.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V SIP je treba določiti dolgoročna prednostna področja za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in vključiti oceno njegovega gospodarskega učinka in sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP je treba upoštevati rezultate spremljanja in vrednotenja EIT.	V SIP je treba določiti dolgoročna prednostna področja za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), spodbujati odličnost in široko udeležbo po vsej EU ter vključiti oceno njegovega gospodarskega učinka in sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP je treba upoštevati rezultate spremljanja in vrednotenja EIT.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.1. – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V hitro spreminjajočem se svetu temelji pot Evrope v prihodnost na rasti, ki je pametna, trajnostna in vključujoča. Da bi ta cilj dosegli in ohranili konkurenčnost v globalnem gospodarstvu znanja, sta „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo raziskave, izobraževanje in inovacije, in medsebojno delovanje med temi tremi stranicami trikotnika bila priznana kot ključni gonilni sili. Evropska unija je ukrepala v skladu s tem in je v svoji strategiji Evropa 2020 ta področja opredelila kot prednostne naloge politike. Te prednostne naloge se zlasti izvajajo prek vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Mladi in mobilnost“, ki tvorita splošni politični okvir za ukrepanje EU na teh področjih. Dopolnjujeta ju vodilni pobudi „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ in „Evropa, gospodarna z viri“. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo v polni meri prispeval k doseganju ciljev teh vodilnih pobud.	V hitro spreminjajočem se svetu temelji pot Evrope v prihodnost na rasti, ki je pametna, trajnostna in vključujoča. Da bi ta cilj dosegli in ohranili konkurenčnost v globalnem gospodarstvu znanja, sta bila kot ključni gonilni sili priznana „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo raziskave, izobraževanje in inovacije, ter medsebojno delovanje med temi tremi stranicami trikotnika. Evropska unija je ukrepala v skladu s tem in je v svoji strategiji Evropa 2020 ta področja opredelila kot prednostne naloge politike. Te prednostne naloge se zlasti izvajajo prek vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Mladi in mobilnost“, ki tvorita splošni politični okvir za ukrepanje EU na teh področjih. Dopolnjujejo ju vodilne pobude „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“, „Evropska digitalna agenda“, „Evropa, gospodarna z viri“ in Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo v polni meri prispeval k doseganju ciljev teh vodilnih pobud.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.1. – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT je bil ustanovljen prav s tem ciljem – prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske zmogljivosti Unije in njenih držav članic. Inštitut bo s popolnim povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij v trikotniku znanja prispeval k reševanju družbenih izzivov v okviru programa Obzorje 2020 in zagotovil sistemsko spremembo v načinu sodelovanja evropskih inovacijskih akterjev.	EIT je bil ustanovljen prav s tem ciljem – prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske in podjetniške zmogljivosti Unije in njenih držav članic ter povečati njen potencial za spreminjanje rezultatov raziskav in inovacij v proizvode in storitve z visoko vrednostjo. Inštitut bo s popolnim povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij v trikotniku znanja prispeval k reševanju družbenih izzivov v okviru programa Obzorje 2020 in zagotovil sistemsko spremembo v načinu sodelovanja evropskih inovacijskih akterjev v odprtih in vključujočih inovacijskih modelih.
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.1. – pododstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT za dosego tega cilja združuje strateško usmeritev na ravni EIT s pristopom od spodaj navzgor prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI). SZI so močno povezana partnerstva, ki dolgoročno združujejo odlične univerze, raziskovalne centre, mala in velika podjetja ter druge inovacijske akterje okrog specifičnih družbenih izzivov. Vsaka SZI je organizirana okoli manjšega števila med seboj povezanih kolokacijskih centrov, v katerih partnerji tesno sodelujejo vsak dan in z največjo stopnjo skupnih strateških ciljev. Kolokacijski centri nadgrajujejo obstoječe centre odličnosti, jih razvijajo v lokalne inovacijske ekosisteme in povezujejo v širšo mrežo inovacijskih stičišč po vsej Evropi. Posamezne SZI v okviru EIT imajo visoko stopnjo samostojnosti pri opredeljevanju svoje notranje organizacije, sestave, programa in načinov dela, kar jim omogoča, da same izberejo najbolj ustrezen pristop za doseganje ciljev. EIT na strateški ravni organizira postopek izbire SZI, jih usklajuje s prilagodljivim okvirom in razširja najboljše modele upravljanja in financiranja SZI.	EIT za dosego tega cilja združuje strateško usmeritev na ravni EIT s pristopom od spodaj navzgor prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI). SZI so močno povezana vseevropska partnerstva, ki dolgoročno združujejo odlične univerze, raziskovalne centre, mala in velika podjetja ter druge inovacijske akterje okrog specifičnih družbenih izzivov. Vsaka SZI je organizirana okoli manjšega števila med seboj povezanih kolokacijskih centrov, v katerih partnerji tesno sodelujejo vsak dan in z največjo stopnjo skupnih strateških ciljev. Kolokacijski centri nadgrajujejo obstoječe centre odličnosti, jih razvijajo v lokalne inovacijske ekosisteme in povezujejo v širšo mrežo inovacijskih stičišč po vsej Evropi. Posamezne SZI v okviru EIT imajo visoko stopnjo samostojnosti pri opredeljevanju svoje notranje organizacije, sestave, programa in načinov dela, kar jim omogoča, da same izberejo najbolj ustrezen pristop za doseganje ciljev. EIT bi moral delovati kot zgled učinkovitega in prožnega upravljanja za vso Evropo. EIT na strateški ravni v skladu s tematskimi področji, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet, organizira postopek izbire SZI, jih usklajuje s prilagodljivim okvirom in razširja najboljše modele upravljanja in financiranja SZI.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.1. – pododstavek 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni.	Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni. SZI bi morale biti sposobne pritegniti naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja hitro rastočih inovativnih MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP).	EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem oblikovanja odprtih in vključujočih inovacijskih modelov med hitro rastočimi inovativnimi MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Evropska komisija v posvetovanju z EIT predlaga vzpostavitev mehanizma za usklajevanje pobud EIT in drugih dejavnosti v okviru Obzorja 2020, ki ga mora izvajati EIT.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.3 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo. SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi.	Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Med ključnimi nalogami SZI v okviru EIT je podpiranje regij pri dejavnostih v procesu pametne specializacije in poti k odličnosti, ki bodo omogočile akterjem iz vseh regij Evrope, da bodo izkoristili EIT in sodelovali v njem. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v dejavnostih SZI. Novi koncepti regionalnih inovacijskih in izvedbenih skupnosti (RIS) v okviru SZI vzpostavljajo model, ki lahko učinkovito prispeva k povezljivosti in povezavam s kohezijsko politiko in njenimi instrumenti financiranja. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri odkrijejo. SZI bodo dodale vrednost morebitnim pobudam na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Priloga – naslov 1.3 – pododstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V praksi se bodo priložnosti za sinergije uresničile na različne načine od SZI do SZI in od izziva do izziva. Danes se razvijajo povezave na ravni SZI z drugimi pobudami, ki se razlikujejo glede na posebnosti vsake SZI in njeno tematsko področje.	V praksi se bodo priložnosti za sinergije uresničile na različne načine od SZI do SZI in od izziva do izziva. Danes se razvijajo povezave na ravni SZI z drugimi pobudami, ki se razlikujejo glede na posebnosti vsake SZI in njeno tematsko področje. Poleg tega mora EIT spodbujati sinergije in sodelovanje med SZI v okviru različnih stebrov programa Obzorje 2020 in drugimi pobudami ter pri tem ustrezno upoštevati, da lahko prihaja do prekrivanja.
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristop „EIT kot vlagatelj“ pomeni osredotočenost na prepoznavanje najboljših strateških priložnosti in izbiro portfelja partnerstev svetovnega ranga – to je SZI – da te priložnosti uresničijo. EIT kot del tega pristopa dodeli letna nepovratna sredstva za SZI na podlagi njihove pretekle uspešnosti in predlaganih dejavnosti v njihovem poslovnem načrtu. Pri oceni poslovnih načrtov bodo pomagali zunanji, neodvisni strokovnjaki. Glede na to EIT ne sme samo določiti splošnih usmeritev in vizij, temveč mora SZI zagotavljati ustrezno raven podpore in spremljati njihovo uspešnost. Hkrati se SZI daje precejšna stopnja svobode za opredelitev njihovih notranjih strategij in organizacije ter za izvajanje njihovih dejavnosti in mobilizacijo potrebne nadarjenosti in sredstev.	Pristop „EIT kot vlagatelj“ pomeni osredotočenost na prepoznavanje najboljših strateških priložnosti in izbiro portfelja partnerstev svetovnega ranga – to je SZI – da te priložnosti uresničijo. EIT kot del tega pristopa v okviru jasnega in preglednega postopka dodeli letna nepovratna sredstva za SZI na podlagi njihove pretekle uspešnosti in predlaganih dejavnosti v njihovem poslovnem načrtu. Pri oceni poslovnih načrtov bodo pomagali zunanji, neodvisni strokovnjaki. Glede na to EIT ne sme samo določiti splošnih usmeritev in vizij, temveč mora SZI zagotavljati ustrezno raven podpore in spremljati njihovo uspešnost ter poročati o njej, ne da bi se spuščal v podrobnosti in ne da bi povzročil dodatne upravne obremenitve. Hkrati se SZI daje precejšna stopnja svobode za opredelitev njihovih notranjih strategij in organizacije ter za izvajanje njihovih dejavnosti in mobilizacijo potrebne nadarjenosti in sredstev.
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.1 – pododstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomemben element v tem pogledu je prav tako razvoj, skupaj s SZI, resnične „identitete podjetja“ EIT okrog nabora skupnih vrednot. Čeprav imajo vse SZI in njihovi posamezni partnerji dejansko svoje lastne korporativne identitete in vrednote, pa so vsem skupne vrednote, ki združujejo skupnost EIT/SZI. Te so: odličnost v trikotniku znanja, usposobljeni in podjetni ljudje, dolgoročno sodelovanje preko meja, med disciplinami in sektorji ter osredotočanje na družbeni in gospodarski vpliv. Taka identiteta bo prav tako izboljšala zunanjo prepoznavnost in ugled EIT in SZI.	Pomemben element v tem pogledu je prav tako razvoj, skupaj s SZI, resnične „identitete podjetja“ EIT okrog nabora skupnih vrednot. Čeprav imajo vse SZI in njihovi posamezni partnerji dejansko svoje lastne korporativne identitete in vrednote, pa so vsem skupne vrednote, ki združujejo skupnost EIT/SZI. Te so: odličnost v trikotniku znanja, možnost sodelovanja vseh držav članic, usposobljeni in podjetni ljudje, dolgoročno sodelovanje preko meja, med disciplinami in sektorji ter osredotočanje na družbeni in gospodarski vpliv. Taka identiteta bo prav tako izboljšala zunanjo prepoznavnost in ugled EIT in SZI.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Priloga – podnaslov 2.1.1 – pododstavek 5 – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja.	spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v celotni EU ter nudil svetovanje o njih.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Priloga – podnaslov 2.1.2 – pododstavek 5 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naslednja tematska področja so bila opredeljena kot področja, pri katerih ima vzpostavitev nove SZI največje možnosti za dodajanje vrednosti obstoječim dejavnostim in zagotavljanje resničnega pospeška inovacijam:	Naslednja okvirna tematska področja so bila opredeljena kot področja, pri katerih ima vzpostavitev nove SZI največje možnosti za dodajanje vrednosti obstoječim dejavnostim in zagotavljanje resničnega pospeška inovacijam:
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen cilj za EIT krepiti obstoječe centre odličnosti, bo EIT prav tako moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.	V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Jasen cilj EIT mora biti krepiti obstoječe centre odličnosti s spodbujanjem široke udeležbe držav članic. Prav tako bo moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	EIT bo sodeloval pri podpiranju razvoja inovativne politike in prakse na področju pravic intelektualne lastnine, ki bosta zadovoljevali potrebe in interese zainteresiranih strani v Evropi, zlasti MSP. To bo spodbudilo učinkovitejše pretvarjanje rezultatov v nove inovativne izdelke in storitve.
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.2 – pododstavek 9 – alinea 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	imel vodilno vlogo pri oblikovanju inovativne politike in prakse na področju pravic intelektualne lastnine, ki bosta zadovoljevali potrebe in interese zainteresiranih strani v Evropi, zlasti MSP.
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.2 – pododstavek 9 – alinea 4b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	zagotovil močno udeležbo zasebnega sektorja, zlasti MSP, v trikotniku znanja.
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Priloga – naslov 2.3– pododstavek 5 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v poslovni dinamiki SZI. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:	Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v poslovni dinamiki SZI ter odprtost za nove ideje in partnerje. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje prispevkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Priloga – naslov 3.2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Interakcije med EIT in SZI ne zagotavljajo samo okvira za uspešno delovanje SZI, temveč so prav tako osrednjega pomena za proces vzajemnega učenja, ki omogoča EIT, da igra svojo vlogo kot preskuševališče za nove inovacijske modele. Da bi zagotovil SZI ustrezne okvirne pogoje, mora EIT v vseh fazah procesa zagotavljati jasne in usklajene usmeritve, ne da bi bil ob tem preveč predpisujoč. Da bi dosegli največjo učinkovitost, morajo biti interakcije med sedežem EIT in SZI sistematične in temeljiti na zaupanju. K temu morajo prispevati pogodbena razmerja med EIT in SZI ter organizacijska ureditev sedeža EIT.	Interakcije med EIT in SZI ne zagotavljajo samo okvira za uspešno delovanje SZI, temveč so prav tako osrednjega pomena za proces vzajemnega učenja, ki omogoča EIT, da igra svojo vlogo kot preskuševališče za nove inovacijske modele. Da bi zagotovil SZI ustrezne okvirne pogoje, mora EIT v vseh fazah procesa zagotavljati jasne in usklajene usmeritve, ne da bi bil ob tem preveč predpisujoč. Te usmeritve bi lahko zajemale zlasti upravljanje SZI in sodelovanje z njihovimi partnerji. Da bi dosegli največjo učinkovitost, morajo biti interakcije med sedežem EIT in SZI sistematične, redne, jasne in pregledne ter temeljiti na zaupanju. K temu morajo prispevati pogodbena razmerja med EIT in SZI ter organizacijska ureditev sedeža EIT.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Priloga – naslov 3.2 – pododstavek 3 – alinea 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	pripravil smernice za upravljanje SZI in sodelovanje z njihovimi partnerji.
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Priloga – naslov 3.3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega bo aktivno posvetovanje z drugimi institucijami EU, zlasti z zadevnimi službami Komisije, od samega začetka v procesu pomagalo v največji meri povečati sinergije in vzajemno učenje z drugimi pobudami EU.	Poleg tega bo aktivno posvetovanje z drugimi institucijami EU od samega začetka v procesu pomagalo v največji meri povečati sinergije in vzajemno učenje z drugimi pobudami EU. EIT bo vzpostavil reden dialog z Evropskim parlamentom in ustreznimi službami Komisije.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Priloga – del 1 – točka 1.1. – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. Ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu.	Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. Ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene, prav tako pa od sposobnosti državljanov, da sprejmejo in uporabljajo te inovacije. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Priloga – del 1 – točka 1.1. – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega mora Evropa sprejeti pravo podjetniško kulturo, ki je bistvenega pomena za zajemanje vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in dejansko tržno uporabo inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.	Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega ima Evropa močno, odprto in pravo podjetniško kulturo s precejšnjo raznolikostjo malih in srednjih podjetij, ki je bistvenega pomena za razvijanje vrednosti iz raziskav in inovacij in pomoč pri njenem zajemanju, za ustanavljanje novih podjetij in doseganje dejanske tržne uporabe inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Priloga – del 1 – točka 1.1. – odstavek 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni.	Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Poleg tega vse SZI sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje njihovih dejavnosti in vse izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni. SZI morajo biti sposobne pritegniti naložbe in dolgoročno zavezanost zasebnega, javnega in tretjega sektorja.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Priloga – del 2 – točka 2.2. – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid ljudi in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI.	EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid splošne javnosti, zasebnih subjektov in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI.

POSTOPEK

Naslov	Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT): prispevek EIT k bolj inovativni Evropi
Referenčni dokumenti	COM(2011)0822 – C7-0462/2011 – 2011/0387(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	Odbor ITRE 13.12.2011
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	Odbor JURI 13.12.2011
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Alajos Mészáros 19.12.2011
Obravnava v odboru	30.5.2012	19.6.2012
Datum sprejetja	10.7.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Alajos Mészáros, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Luis de Grandes Pascual, Eva Lichtenberger, Dagmar Roth-Behrendt, József Szájer, Axel Voss

POSTOPEK

Naslov	Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT): prispevek EIT k bolj inovativni Evropi
Referenčni dokumenti	COM(2011)0822 – C7-0462/2011 – 2011/0387(COD)
Datum predložitve EP	30.11.2011
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 13.12.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 13.12.2011	EMPL 13.12.2011	ENVI 13.12.2011	AGRI 13.12.2011
	CULT 13.12.2011	JURI 13.12.2011
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	BUDG 28.8.2012	EMPL 16.2.2012	ENVI 20.12.2011	AGRI 20.12.2011
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju	CULT 20.4.2012
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Marisa Matias 20.1.2012
Obravnava v odboru	23.1.2012	18.6.2012	17.9.2012	8.10.2012
Datum sprejetja	28.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Jan Březina, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Vicky Ford, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Philippe Lamberts, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Marisa Matias, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Jens Rohde, Paul Rübig, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Marita Ulvskog, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Yves Cochet, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Vladimír Remek, Peter Skinner, Silvia-Adriana Ţicău
Datum predložitve	12.12.2012