POROČILO o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (EMU) – 2011 in 2012

20.12.2012 - (2011/2274(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Alfredo Pallone

Postopek : 2011/2274(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0425/2012
Predložena besedila :
A7-0425/2012
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (EMU) – 2011 in 2012

(2011/2274(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2011 o javnih financah v EMU[1],

–   ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2012 o javnih financah v EMU[2],

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(2) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[3],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic[4],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju[5],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[6],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[7],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju[8],

–   ob upoštevanju Priloge I k sklepom Evropskega Sveta s 24. in 25. marca 2011 z naslovom Pakt evro plus: temeljitejše usklajevanje gospodarskih politik za konkurenčnost in konvergenco[9],

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z 28. in 29. junija 2012 ter zlasti njihove priloge „Pakt za rast in delovna mesta“,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 o Letnemu pregledu rasti 2012 (COM(2011)0815),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o preglednici dosežkov za nadzor makroekonomskih neravnovesij: predvidena začetna zasnova[10],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2012 o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012[11],

–   ob upoštevanju poročila World Economic Outlook Mednarodnega denarnega sklada (MDS) iz oktobra 2012,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0425/2012),

A. ker se gospodarska, finančna in bančna kriza še ni umirila in se je izkazalo, da javnofinančna vprašanja negativno vplivajo na družbeno-gospodarski razvoj in politično stabilnost;

B.  ker se je razmerje med javnim dolgom in BDP v evroobmočju povečalo s 86,2 % v prvem četrtletju leta 2011 na 88,2 % v prvem četrtletju leta 2012;

C. ker zgolj nedavne reforme okvira Evropske unije o gospodarskem in proračunskem upravljanju ne morejo rešiti krize; ker so za obravnavo prevelikih makrofinančnih neravnovesij na simetričen način in povečanje stopnje splošne socio-ekonomske konvergence in solidarnosti v ekonomski in monetarni uniji potrebni celoviti ukrepi;

D. ker je verodostojna zavezanost ukrepom za konsolidacijo, ki spodbujajo rast, osnovni pogoj za vsako trajno rešitev čezmerne zadolženosti in primanjkljaja v večini držav članic evroobmočja;

E.  ker so bili v državah EU sprejeti pomembni ukrepi za konsolidacijo javnih financ, vendar ostaja še veliko izzivov, s katerimi se je treba spoprijeti, da bi se stanje izboljšalo; ker je zdajšnji hud upad gospodarske aktivnosti zaskrbljujoč, saj ogroža znatna prizadevanja držav članic v zvezi z njihovimi strategijami za proračunsko konsolidacijo;

F.  ker se razmere po državah članicah razlikujejo in je zato treba izvajati vzdržne strategije, naklonjene rasti, ki se razlikujejo glede na priporočila za posamezno državo članico, ki jih je sprejel Svet, in ki odražajo fiskalna in makrofinančna tveganja ter gospodarske in socialne razmere posamezne države članice;

G. ker zadnja priporočila za posamezne države dajejo nesorazmerno velik pomen potrebi po zmanjšanju plač in izdatkov za socialno varnost ter reformi javnih pokojninskih okvirov; ker imajo posebna priporočila, ki se nanašajo na druga področja, kot so davki na kapitalske dobičke, porabo, nepremičnine in dejavnosti, ki onesnažujejo, večinoma veliko premajhen pomen;

H. ker bi morale zlasti države članice, ki dobivajo pomoč iz programov finančne pomoči, in tiste, v katerih je trg pod strogim nadzorom, izvajati verodostojne dolgoročne strategije za proračunsko konsolidacijo; ker je treba nujno ukrepati v zvezi z negativnimi učinki prelivanja po EMU, da se uravnovesijo in usmerijo prizadevanja, ki jih potrebujejo vse države članice, da premagajo krizo;

I.   ker demokracije zahtevajo intenziven javni nadzor na vseh ravneh organov odločanja, pristojnih za gospodarstvo in z njim povezane politike, ter mehanizme, ki zagotavljajo odgovornost in legitimnost;

1.  pozdravlja napovedane izboljšave fiskalnega položaja držav članic EU in prizadevanja, ki so jih te vložile v dosego svojih finančnih ciljev; obžaluje predvideno podaljšanje obstoječega cikličnega zastoja; opozarja, da je zdajšnji hud upad gospodarske aktivnosti zaskrbljujoč, saj ogroža znatna prizadevanja držav članic za konsolidacijo njihovih proračunov;

2.  meni, da so glede na visoko raven javnega in zasebnega dolga in proračunske primanjkljaje v nekaterih državah članicah ter glede na dejstvo, kako težko je spet zagotoviti vzdržnost javnih financ, kar pogojuje hude pritiske finančnih trgov, verodostojne dolgoročne strategije za proračunsko konsolidacijo še vedno nujne; opozarja, da so se splošni javni primanjkljaji po zaslugi znatnih prizadevanj za konsolidacijo v zadnjem času zmanjšali; ugotavlja, da Komisija sedaj za leto 2013 predvideva negativno rast BDP za EMU na splošno in slabšanje fiskalnega ravnovesja v sedmih državah članicah EMU za leto 2013 ali 2014; zato meni, da je treba stalno potrebo po intenzivni fiskalni prilagoditvi uravnotežiti s spodbujanjem trajnostne rasti, gospodarskega razvoja in socialne zaščite;

3.  je zelo zaskrbljen, ker trgi državnih obveznic evroobmočja kljub prizadevanjem držav članic za reforme in konsolidacijo ostajajo v težavah, kar je razvidno iz velikih razlik med obrestnimi merami in velike nestanovitnosti; ugotavlja, da je te neposredno sprožila in da je bila glavni vzrok zanje zaskrbljenost finančnih trgov glede trdnosti javnih in zasebnih financ v nekaterih državah evroobmočja;

4.  meni, da prizadevanja za boljše usklajevanje in fiskalno konsolidacijo ne bodo prinesla pričakovanih rezultatov, če se ne obravnavajo makroekonomska neravnovesja med državami članicami in njihove posledice za proces okrevanja;

5.  poudarja, da je dolgoročna vzdržnost javnih in zasebnih financ bistven pogoj za rast in ohranjanje primernih ravni javnih odhodkov, vključno z naložbami; poudarja, da visoka zadolženost negativno vpliva na zdravstveno varstvo, pokojnine, zaposlovanje, medgeneracijsko enakost in rast;

6.  poudarja, da bo visoka stopnja brezposelnosti mladih tudi v prihodnosti škodovala gospodarski rasti in da bi morale države članice zato že zdaj sprejeti konkretne ukrepe, da bi se ta stopnja zmanjšala;

7.  spodbuja države članice, naj upoštevajo priporočila, ki jih je sprejel Svet na priporočilo Komisije v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, kot je bil spremenjen s „šesterčkom“ o gospodarskem upravljanju, zaradi strožjega, verodostojnega, pravočasnega in diferenciranega izvajanja fiskalne konsolidacije ob upoštevanju razmer v posameznih državah članicah; spodbuja Svet, naj po potrebi revidira ta priporočila, da bodo ustrezno upoštevala makroekonomske razmere;

8.  poziva države članice, naj dosežejo sporazum s Parlamentom za čimprejšnje sprejetje „dvojnega svežnja“, in sicer najpozneje do konca leta;

9.  spodbuja Komisijo, da državam članicam daje tako pozitivne kot negativne povratne informacije prek jasnih in podrobnih priporočil za posamezno državo članico in da prizna vidna prizadevanja in najboljšo prakso;

10. spodbuja Komisijo, da si še naprej prizadeva za dopolnitev svojih tradicionalnih analiz vzdržnosti z alternativnimi metodologijami; poziva Komisijo, naj v prihodnjih izdajah poročil o javnih financah v EMU redno objavlja kazalnike, ki odražajo analizo vzdržnosti, in naj objavi predpostavke, na katerih temeljijo modeli zanje, ko ocenjuje multiplikacijski učinek stopenj javnih odhodkov na rast BDP;

11. poudarja pomembno vlogo, ki jo mora imeti proračun Unije, da bi uspešno zmanjšali makroekonomska in socialna neravnovesja po vsej Uniji in tako obnovili pogoje za trajnostno monetarno unijo;

12. pozdravlja novo osredotočenje na davčno decentralizacijo v poročilu Komisije o javnih financah v EMU iz leta 2012 in predlaga, da se v prihodnje objave vedno vključi poglavje o lokalnih in regionalnih javnih financah;

13. meni, da se lahko proračunska konsolidacija učinkovito izvaja in prinaša dolgotrajne pozitivne učinke pod pogojem, da so ukrepi, ki jo podpirajo, naklonjeni rasti, tako da spodbujajo obete za rast in delovna mesta ter da spoštujejo enakost med državljani;

14. poziva države članice, naj v skladu s strategijo EU 2020 vzpostavijo politike in reforme, usmerjene v rast, ob upoštevanju socialne zaščite, socialne vključenosti in javnih naložb; ponovno opozarja na svoje zahteve po povečanju prožnosti trga dela, zlasti z: zmanjšanjem obdavčitve dela; optimizacijo programov usposabljanja, da bi spodbudili starejše delavce, da ostanejo dlje časa zaposleni; zmanjšanjem nezaposlenosti mladih z boljšim usklajevanjem kvalifikacij mladih s povpraševanjem po delovni sili; zagotavljanjem, da so plače skladne s produktivnostjo; in prenosom obdavčitve z dela, zlasti v zvezi s kategorijami delavcev z nizkimi dohodki, na okolju škodljive dejavnosti; poziva države članice, naj uvedejo inovacijske politike prek naložb, usmerjenih v izboljšanje produktivnosti, in slednjo uskladijo z gibanjem plač ter naj ustvarijo konkurenčnejše poslovno okolje z: liberalizacijo nekaterih panog; odpravo neutemeljenih omejitev za regulirane dejavnosti in poklice; večjo dostopnostjo kreditov; in lažjim ustanavljanjem novih podjetij; nazadnje spodbuja reformo sektorja javne uprave z odpravo nepotrebne birokracije, zmanjšanjem stroškov in ukinitvijo nepotrebnih ravni uprave;

15. ponovno opozarja, da je sestava konsolidacije ključni element v razmerju med rastjo in konsolidacijo; poudarja, da je ustrezna kombinacija ukrepov na strani odhodkov in prihodkov odvisna od okoliščin in da jo je treba temeljito oceniti; vendar v zvezi s tem poudarja, da so konsolidacije, ki temeljijo na zmanjševanju neproduktivnih odhodkov namesto na povečevanju prihodkov, običajno trajnejše in na srednji rok bolj povečujejo rast, četudi delujejo na kratki rok bolj zaviralno; meni, da morajo konsolidacijske strategije ublažiti svoj kratkoročni zaviralni vpliv in biti hkrati usmerjene v povečevanje rasti na srednji rok; meni, da se lahko morebitni negativni vpliv konsolidacij na kratki rok ublaži, zlasti pod pogojem, da so sprejeti ukrepi verodostojni, trajni in se izognejo zmanjšanju javnih naložb v produktivne gospodarske sektorje;

16. spodbuja države članice, naj se pri prizadevanjih za konsolidacijo osredotočijo na ustrezno in od okoliščin odvisno kombinacijo ukrepov na strani odhodkov in prihodkov, pri tem pa ohranijo s strategijo EU 2020 povezane in trajnostne postavke, ki spodbujajo rast, kot so naložbe v raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravje in energetsko učinkovitost; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi ohranitvi ali okrepitvi področja delovanja in učinkovitosti storitev zaposlovanja ter aktivnim politikam trga dela, kot so programi usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja za iskalce zaposlitve, vključno z evropskim sistemom zagotovljenih delovnih mest za brezposelne mlade in nove podjetnike;

17. spodbuja Komisijo, naj oceni konsolidirano proračunsko naravnanost v celotnem evroobmočju ob upoštevanju vseh proračunskih ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni, in njenega predvidenega učinka na podlagi učinkov prelivanja v vsaki državi članici evroobmočja;

18. poziva Komisijo, naj objavi svojo metodologijo, na kateri temelji ocena strukturnih saldov držav članic, in spremembe, ki jih je uvedla v to metodologijo od leta 2008, ter učinek teh sprememb v oceni strukturnih saldov držav članic;

19. poudarja, da bi morala biti strategija konsolidacije usmerjena tudi na prihodkovno stran proračunov držav članic; posebej poudarja, da bi morali biti konsolidacijski ukrepi na prihodkovni strani usmerjeni v zmanjševanje davčnih odhodkov, ki povzročajo neproduktivne niše ali neučinkovito iskanje donosov, zmanjševanje okolju škodljivih subvencij in uvedbo okoljskih davkov, usmerjenih v vir negativnih zunanjih učinkov, saj so koristi lahko dvojne, če ti ukrepi izboljšajo proračunsko stanje in pomagajo izpolniti cilje, določene v strategiji EU2020;

20. podpira prizadevanja za reformo in posodobitev pokojninskih sistemov ob celovitem upoštevanju avtonomije in vloge socialnih partnerjev in posebnih nacionalnih razmer ter celovitem zagotavljanju dolgoročne finančne vzdržnosti in ustreznosti pokojnin; poudarja, da take reforme tudi ohranjajo prispevek pokojninskih sistemov kot avtomatskih stabilizatorjev in kot instrumentov socialne kohezije in solidarnosti; zlasti spodbuja ukrepe za dvig dejanske upokojitvene starosti; podpira politike, namenjene povečanju števila oseb, ki se v prvih letih po izpolnjeni starosti za upokojitev odločijo, da bodo ostale na trgu dela;

21. spodbuja države članice, naj izvajajo postopke konsolidacije na strani prihodkov, tako da se osredotočijo na izboljšanje upoštevanja davčnih predpisov in enakosti med državljani, zlasti kar zadeva boj proti utaji davkov in davčnim goljufijam; meni, da bi bilo treba, če to ne bi zadostovalo, preučiti možnost razširitve davčne osnove, tudi z vidika gospodarskega in socialnega izkrivljanja; meni, da je treba več prizadevanj usmeriti v boj proti utaji davkov in davčnim goljufijam;

22 meni, da je za srednjeročno in dolgoročno uravnotežene javne finance pomembno izvesti analizo stroškov in koristi za vse infrastrukturne projekte, ki imajo večjo težo v proračunu;

23. ponovno opozarja, da so se države članice zavezale k izvajanju reform fiskalne politike v okviru pakta evro plus in k rednemu razpravljanju o sprejemanju najboljše prakse;

24. poudarja vlogo lokalnih in regionalnih javnih organov pri podpiranju javnih in zasebnih naložb; poudarja pomen naložb, ki spodbujajo rast, za hitro okrevanje gospodarske aktivnosti;

25. poziva države članice, naj razjasnijo odgovornost, vlogo, fiskalne transferje in vire dohodkov različnih ravni upravljanja (nacionalnih, regionalnih in lokalnih) pri zagotavljanju zdravega in vzdržnega javnofinančnega okvira, zlasti ob upoštevanju vpliva Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji na lokalno in regionalno fiskalno avtonomijo;

26. izraža zaskrbljenost zaradi tveganja, da bi vzpostavitev odnosa med enotami centralne in enotami podnacionalne ravni države škodovala izvajanju fiskalne konsolidacije, zlasti če se decentralizacija financira pretežno s transferji iz enot centralne ravni države in se ne ujema z odgovornostjo na podnacionalni ravni na prihodkovni strani;

27. je zaskrbljen, ker v nekaterih državah članicah lahko obstajajo podsektorji države in ministrstva brez konkretnih pooblastil in nalog; zaradi teh podsektorjev države je splošno upravljanje bolj neučinkovito in razsipno, zato bi jih bilo treba v sklopu prizadevanj za fiskalno konsolidacijo odpraviti;

28. ugotavlja, da bi si morale razne uprave pravično porazdeliti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo, ob upoštevanju storitev, ki jih zagotavljajo;

29. ugotavlja, da nekatere države članice z visoko stopnjo zadolženosti še naprej povečujejo neto število javnih uslužbencev kljub svoji javni zavezi, da bodo zamrznile ali zmanjšale delež javnih uslužbencev na trgu dela;

30. poziva države članice s proračunskimi težavami, naj dajo prednost ukrepom za fiskalno konsolidacijo, usmerjenim v zmanjšanje nepotrebnih izdatkov za obrambo, kot so nakupi nove in drage vojaške opreme;

31. pozdravlja različna prizadevanja za reševanje krize, vključno s trajnostnimi strukturnimi reformami, ki povečujejo rast; izpostavlja novi okrepljeni okvir upravljanja EU, ki je bil sprejet nedavno; meni, da te reforme sicer ne morejo naenkrat rešiti krize, vendar pa morajo stremeti k povečanju verodostojnosti fiskalne prilagoditve in zmanjševanju njenega negativnega kratkoročnega vpliva na rast ter vzpostavljanju okvira za boljše oblikovanje politik v obdobju ponovne rasti;

32. spodbuja gospodarski dialog in sodelovanje med regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajna pooblastila, nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, zlasti v okviru evropskega semestra, zaradi razprave o gospodarskih usmeritvah, predstavljenih v letnem pregledu rasti, ter o priporočilih za posamezno državo članico;

33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji , Evropski centralni banki ter vladam in parlamentom držav članic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.12.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Burkhard Balz, Elena Băsescu, Sharon Bowles, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Ismail Ertug, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Sławomir Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podemata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann, Robert Goebbels, Sophia in ‘t Veld, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Claudio Morganti, Nils Torvalds