POROČILO o vlogi kohezijske politike EU in njenih akterjev pri izvajanju nove evropske energetske politike

21.12.2012 - (2012/2099(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Lena Kolarska-Bobińska


Postopek : 2012/2099(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0437/2012
Predložena besedila :
A7-0437/2012
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vlogi kohezijske politike EU in njenih akterjev pri izvajanju nove evropske energetske politike

(2012/2099(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2010 z naslovom „Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo“ (COM(2010)0639),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885),

–   ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (COM(2011)0370),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0437/2012),

A. ker so skupni cilji evropske energetske politike zanesljiva oskrba, trajnost in konkurenčnost;

B.  ker bi morala evropska energetska politika zagotavljati tudi varnost energetskih virov, diverzifikacijo oskrbe in cenovno dostopnost za končnega uporabnika;

C. ker so osnovni cilji kohezijske politike EU ekonomska, socialna in teritorialna kohezija evropskih regij prek naložb v rast in delovna mesta;

D. ker bi moralo vlaganje kohezijske politike v področje energije prispevati k uresničitvi ciljev obeh politik;

E.  ker bi morali ti politiki spodbujati rast in ustvarjanje lokalnih delovnih mest v vseh regijah ter zagotoviti trajnostne vire energije in zanesljivo oskrbo z energijo v vsej EU;

F.  ker se energetski trgi Evropske unije vse pogosteje raztezajo prek nacionalnih meja, ta trend pa naj bi se v prihodnje še okrepil;

G. ker bi bilo treba v skladu s prvotnim predlogom Komisije vsaj 80 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v bolj razvitih regijah in 50 % v manj razvitih regijah nameniti „nizkoogljičnemu gospodarstvu“;

H.  ker je treba v tem okviru najmanj 20 % oziroma 6 % sredstev dodeliti za energetsko učinkovitost oziroma obnovljive vire energije, kar je velik del sredstev;

I.   ker so se v zadnjih letih cene energije bistveno povišale in dosegle zgodovinsko raven, kar je prineslo velike težave za evropske industrije;

J.   ker najmanjši znesek za upravičeni projekt ELENA znaša 50 milijonov EUR, za program Inteligentne energije pa več kot 6 milijonov EUR, kar je več kot so cene številnih projektov v majhnih in podeželskih skupnostih;

K. ker energetski načrt za leto 2050 priznava pomembno vlogo, ki jo bodo imeli obnovljivi viri energije v prihodnji energetski politiki;

Splošni pristop

1.  pozdravlja splošni pristop povezovanja kohezijske politike s cilji Evrope 2020 in njenimi vodilnimi pobudami, da bi se tako usmerili v pametno, trajnostno in vključujočo rast ter podprli premik k nizkoogljičnemu, energetsko učinkovitemu gospodarstvu v vseh sektorjih; opozarja tudi na pomen strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za doseganje teh kratkoročnih in dolgoročnih ciljev v skladu z duhom solidarnosti med državami članicami, kot je zapisano v Lizbonski pogodbi, in za boj proti energetski revščini v manj razvitih regijah EU in najbolj ranljivih gospodinjstvih;

2.  glede na negativne posledice krize v smislu povečanja lokalnih in regionalnih razlik v Evropi poudarja potrebo po močni podpori ekonomski, socialni in teritorialni koheziji s strani EU;

3.  meni, da bi lahko evropski energetski projekti prispevali k regionalnemu razvoju in močnejšemu čezmejnemu sodelovanju prek pomoči regijam pri povečanju njihove lastne sposobnosti za upravljanje energetskih virov; meni, da lahko vlaganje v obnovljive vire energije in tiste z nizkimi emisijami, energetska učinkovitost in drugi ukrepi podprejo regionalno rast in ustvarijo delovna mesta;

4.  poudarja, da je treba razlikovati med cilji kohezijske politike, ki prispevajo k strategiji Evropa 2020 na eni strani, in širšimi cilji energetske politike EU na drugi, ki zadevajo tudi države, ki so upravičene do kohezijskih sredstev; poudarja, da se kohezijska sredstva smejo uporabiti kot dodaten vir financiranja energetskih projektov le, če projekt prispeva k ciljem kohezijske politike;

5.  meni, da bi morale evropske regije spodbujati pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki upošteva lokalne posebnosti in pogoje, kar bi jim zagotovilo zadostno prožnost, da se osredotočijo na tiste energetske vire, ki so najprimernejši za lokalne in regionalne pogoje, da bi lahko dosegli cilje za leto 2020, ter da bi morala EU začeti meriti in izvajati evropske energetske cilje na vseevropski ravni;

6.  poziva k bolj učinkovitemu uvajanju obnovljivih virov energije znotraj EU na podlagi prizadevanj, da se vzpostavi sistem vseevropskih spodbud za obnovljive vire energije, ki bo omogočil uvedbo specifičnih vrst obnovljivih virov energije v delih EU, kjer so te najbolj učinkovite, s čimer se bodo zmanjšali stroški njihove promocije in zagotovila učinkovita dodelitev sredstev;

7.  priporoča, da se upošteva dejstvo, da so evropski energetski trgi organizirani v regionalne skupine, in meni, da bi bilo treba še naprej večjo pozornost namenjati posebnim značilnostim nacionalnih in regionalnih trgov, tako da bo mogoče zagotoviti pravilno izvajanje zakonodajnih predpisov;

8.  meni, da bi morala Evropska unija čim prej ukrepati za zagotovitev svoje energetske prihodnosti ter zaščito svojih interesov na tem področju, kar bo vključevalo izvajanje dodatnega pritiska na lokalne in regionalne predstavnike glede izpolnjevanja smernic EU; meni, da bi bilo treba tem predstavnikom hkrati zagotoviti znatno finančno podporo za pripravo projektov;

9.  poudarja, da bi lahko načrtovani dvigi cen energije postavili državljane v manj razvitih regijah EU v bistveno slabši položaj; zato poziva, naj se to vprašanje upošteva pri načrtovanju kohezijske politike, in poziva države članice, naj izvedejo dodatne ukrepe za zmanjšanje učinkov, zlasti na zaščitene potrošnike;

Krepitev zmogljivosti

10. poudarja, da bi morali sedanji podnebni in energetski cilji ter prihodnji cilji po letu 2020 temeljiti na pravični delitvi bremena med evropskimi regijami in bi jim morali omogočiti potrebni prihodnji razvoj;

11. poudarja, da sta birokracija in pomanjkanje jasnosti postopkov otežila dostop do strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter akterje, ki najbolj potrebujejo sredstva iz teh skladov, odvrnila od kandidiranja zanje; zato podpira poenostavitev pravil in postopka dodeljevanja, odpravo birokratskih ovir in večjo prilagodljivost pri dodeljevanju teh sredstev na ravni EU in na nacionalni ravni; meni, da bo poenostavitev prispevala k učinkovitemu dodeljevanju sredstev, višji stopnji črpanja, manjšemu številu napak in krajšim obdobjem izplačila, najrevnejšim državam članicam in regijam pa omogočila, da bodo lahko v celoti izkoristile finančne instrumente, ki so namenjeni za zmanjšanje razlik med regijami in državami; meni, da je treba doseči ravnovesje med poenostavitvijo in stabilnostjo pravil in postopkov;

12. poudarja, da je pomembno povečati administrativne zmogljivosti, ne da bi pri tem povečali upravno breme, v državah članicah, na regionalni in lokalni ravni, pa tudi med zainteresiranimi stranmi za popolno in učinkovito uporabo sredstev, ki jih bo kohezijska politika namenila za energetske projekte (vključno s tistimi na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov), da bi premagali ovire za učinkovite sinergije med strukturnimi in drugimi skladi ter podprli učinkovito oblikovanje politike in njeno izvajanje; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo, da bi k upravljanju sredstev EU pritegnile usposobljeno osebje ter ga zadržale;

13. v zvezi z energetskimi projekti velikega obsega opozarja na morebitno nezadostno zmogljivost različnih regionalnih in lokalnih oblasti, kar bi lahko resno zavrlo izvajanje; zato meni, da bi bilo treba okrepiti pobude JESSICA, ELENA in IEE-MLEI, pa tudi, da bi bilo treba do leta 2018 pregledati vsa dodeljena sredstva za tematsko osredotočenost na gospodarstvo z nizkimi emisijami v okviru kohezijske politike glede na njihovo stopnjo črpanja, ter jih po potrebi prilagoditi, najpozneje v okviru predvidenega splošnega pregleda večletnega finančnega okvira;

14. pozdravlja začetek izvajanja evropskega inovacijskega partnerstva „pametna mesta in skupnosti“ ter poziva ustrezne partnerje, udeležene v procesih načrtovanja trajnostnega urbanega razvoja, naj bolj spodbujajo uporabo pobud JESSICA in ELENA in ju bolje izkoristijo za naložbe v trajnostno energijo na lokalni ravni, da bi mestom in regijam pomagali pri uvajanju izvedljivih naložbenih projektov na področju energetske učinkovitosti, goriva s čistim izgorevanjem, obnovljivih virov energije in trajnostnega mestnega prometa;

15. poudarja pomen rednih pregledov dodeljevanja kohezijskih sredstev za energetske projekte za povečanje stopnje črpanja in usmerjanja sredstev v programe z dokazanim uspešnim črpanjem, dodano vrednostjo in učinkovitostjo;

16. podpira nove finančne instrumente (posojila, kreditna jamstva in lastniški kapital), vendar poudarja, da bi le-ti morali dopolnjevati neposredna nepovratna sredstva in sofinanciranje energetskih projektov, ne pa jih nadomestiti;

17. opozarja države članice in Komisijo, da bi morala biti mesta, zlasti majhna in srednje velika mesta ter podeželske skupnosti, upravičena do neposredne finančne pomoči za projekte energetske učinkovitosti in prenove stavb, kot tudi za nadregionalne in čezmejne projekte, saj verjetno ne bodo imela ustrezne upravne zmogljivosti, da bi v celoti izkoristila druge finančne instrumente; v zvezi s tem predlaga Komisiji, naj oblikuje strategijo za energetsko učinkovitost za manjša mesta;

18. meni, da bi bilo treba spodbujati pobude, ki podpirajo lokalne in regionalne zmogljivosti za prihranke energije, med drugim z naložbami v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada;

19. poziva Komisijo, naj vzpostavi program sodelovanja na ravni EU, ki bi temeljil na izkušnjah programa medinstitucionalnega sodelovanja, s čimer bi izboljšali sodelovanje med regijami z visokimi stopnjami in regijami z nizkimi stopnjami črpanja sredstev EU ter omogočili širjenje primerov dobre prakse;

Sporazumi o partnerstvu

20. ugotavlja, da bi se bilo treba, če naj bodo projekti pravilno izvedeni, o sporazumih o partnerstvu posvetovati z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, in sicer tako, da bodo imeli dejansko možnost vplivati na svoje cilje, vsebino porabe sredstev zanje in uresničevanje teh ciljev; zato poziva h krepitvi načela partnerstva;

21. zato podpira upravljanje na več ravneh in decentraliziran pristop k energetski politiki in energetski učinkovitosti, med drugim tudi s konvencijo županov in nadaljnjim razvijanjem pobude za pametna mesta ter tako, da se z informacijskimi kampanjami spodbujajo najboljše rešitve na regionalni in lokalni ravni;

22. opozarja, da bi bilo treba pri dogovarjanju o financiranju iz kohezijske politike zagotoviti, da se v celoti upoštevajo različne ekonomske, socialne in teritorialne značilnosti regij; v zvezi s tem izpostavlja vlogo regij, ki ležijo ob zunanjih mejah Evropske unije;

23. verjame, da uredba o skupnih določbah sicer določa splošno namensko dodeljevanje sredstev in druge tematske cilje, vseeno pa bi bilo treba te ukrepe uporabljati prožno v okviru sporazumov o partnerstvu, da se državam članicam in njihovim regijam omogoči, da uberejo najučinkovitejšo pot do izpolnitve ciljev EU 2020 in ciljev kohezijske politike;

24. poudarja, da je treba uporabiti široka merila za ocenjevanje energetskih projektov, predlaganih za financiranje v okviru kohezijske politike; še posebej opozarja, da energetska politika, ki bi bila enaka za vse regije, ni mogoča zaradi različnih geografskih pogojev;

Izvajanje in predlogi politike

25. ugotavlja, da države članice sicer spreminjajo svoje energetske mešanice v skladu s cilji EU na področju podnebnih sprememb, vendar so številne regije še vedno odvisne od fosilnih goriv; zato meni, da bi bilo treba vse te regije spodbujati, naj uporabljajo vire energije, ki so združljivi s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti, tudi vire prehodnega značaja, če dokazano nimajo stranskih učinkov ali negativnih posledic za ljudi in območja, na katerih se proizvajajo ali uporabljajo;

26. poudarja potrebo po preudarni izbiri lokalnih virov proizvodnje energije, tako da se zagotovi njihova čim večja usklajenost z regionalno krajino;

27. meni, da so potrebna skladna pravila na evropski ravni ter mehanizem, ki omogoča oblastem dostop do informacij iz celotne Unije, da bi v celoti razumele dogajanja na energetskem trgu;

28. meni, da ima lahko kohezijska politika ključno vlogo pri izkoriščanju možnosti, ki jih ponujajo inovacije, raziskave in razvoj, tako da bo mogoče prihodnje izzive na področju energije spremeniti v priložnost, ki bo poživila gospodarsko moč Unije;

29. podpira uporabo sredstev kohezijske in energetske politike za financiranje čezmejnih projektov s tretjimi državami partnericami in povezav med nacionalnimi omrežji; poudarja, da bi bilo treba regije, ki mejijo na EU, čim bolj vključiti v sistem EU, da se zagotovi trajnostni razvoj na obeh straneh meje; poudarja, da bi bilo treba za tako financiranje uporabljati pravila EU na področju energetskega trga, vključno s tretjim energetskim svežnjem;

30. pozdravlja novi predlog o instrumentu za povezovanje Evrope kot dodatnem in dopolnilnem instrumentu h kohezijski politiki za obravnavanje velikih potreb po naložbah za modernizacijo in širitev evropske energetske infrastrukture, kar bi prispevalo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj čim bolj poveča raven usklajevanja med strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom na eni strani ter instrumentom za povezovanje Evrope na drugi;

31. spodbuja uporabo cilja evropskega teritorialnega sodelovanja in instrumenta za povezovanje Evrope za izvajanje čezmejnih strategij za učinkovito proizvodnjo, distribucijo in rabo energije; poudarja pomen prilagajanja pravil EU za upravljavce energetske infrastrukture čezmejnemu okviru;

32. meni, da bi morala biti sredstva kohezijske politike na voljo za zagotavljanje informacij lokalnim in regionalnim oblastem, malim in srednjim podjetjem ter posameznikom o nacionalnih shemah energije iz obnovljivih virov na strukturiran način; ugotavlja, da je to zlasti potrebno v tistih državah članicah, ki so sprejele sistem potrdila o poreklu, ki utegne spodbujati le obsežne energetske projekte;

33. poziva k popolnemu izkoriščanju sinergij med javnimi in zasebnimi sredstvi pri financiranju energetskih projektov;

34. podpira revizijo uredbe o DDV (2006/112/ES), da se omogoči znižanje stopnje DDV za regionalne, lokalne in čezmejne projekte, namenjene povečanju energetske učinkovitosti, ter za nakup proizvodov v najvišjem razredu energetske učinkovitosti iz Direktive 2010/30/EU;

35. meni, da bi bilo treba iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada izločiti le projekte za zmanjšanje toplogrednih plinov, ki so ciljno usmerjeni v naprave iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, da ne bi povzročili nesorazmernega učinka na manj razvite regije ter zamud pri njihovem zmanjševanju izpustov; poziva Komisijo, naj dodatno pojasni in opredeli, kateri energetski sektorji ne bi bili upravičeni do financiranja iz kohezijske politike, ter iz tega izvzame projekte v konvergenčnih regijah;

36. ugotavlja, da so obrati za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo široko prisotni, zlasti v srednji in vzhodni Evropi; meni, da bi nadgradnja takih obratov in njihovega distribucijskega omrežja ter po potrebi postavitev novih visokoučinkovitih obratov pozitivno vplivali na okolje in da bi bilo zato treba to spodbujati in podpirati s kohezijsko politiko;

Energetska učinkovitost, obnovljivi viri in infrastruktura

37. soglaša, da je energetska učinkovitost bistvena za energetske cilje EU ter da bi jo bilo treba spodbujati zlasti v strukturi tematske osredotočenosti in v operativnih programih; meni, da bi morali ukrepi EU podpirati energetsko učinkovitost v fazah proizvodnje, distribucije in porabe; ugotavlja, da se sredstva kohezijske politike trenutno porabljajo pretežno za obnovljive vire energije, doseči pa bi bilo treba boljše ravnotežje, da bi se večji delež sredstev usmerjal v projekte energetske učinkovitosti;

38. meni, da so vlaganja v energetsko učinkovitost in rabo energije iz obnovljivih virov, zlasti v stanovanjskem sektorju, izjemno pomembna;

39. meni, da bo mogoče s smotrno porabo sredstev Skupnosti za naslednje programsko obdobje 2014–2020 doseči cilj 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti, s tem pa tudi trajnostne in konkurenčne cilje v Evropski uniji; poudarja, da je zmanjšanje porabe z izboljšanjem energetske učinkovitosti najbolj trajnosten način za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, kar bi prispevalo k zmanjšanju uvoza za približno 25 %;

40. poudarja pomen kohezijske politike in njej dodeljenih finančnih virov za celovit razvoj infrastrukture in omrežij (s posebno omembo pametnih omrežij in prenosa) za shranjevanje in prenos energije med državami članicami in vsemi regijami EU, vključno z najbolj oddaljenimi, dokončanje in delovanje notranjega energetskega trga, zagotavljanje dostopne, zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo in doseganje cilja konvergence med regijami EU, ob upoštevanju posebnih potreb evropskih državljanov v vsaki državi članici; poudarja, da v državah članicah ne sme biti regije, ki po letu 2015 ne bi bila priključena na evropska plinska in električna omrežja ali ne bi bila ustrezno povezana z energetskimi omrežji;

41. poudarja, da je treba razviti integriran in medsebojno povezan energetski sistem ter lokalna in regionalna pametna distribucijska in prenosna omrežja za električno energijo in plin, skupaj z zmogljivostmi za skladiščenje; meni, da bi morala tematska osredotočenost na področju energetike podpirati gradnjo in obnovo omrežij za obnovljive vire energije, tj. trajnostno proizvodnjo bioplina;

42. meni, da bi moralo biti – ob upoštevanju regionalnih potreb – financiranje obnovljivih virov energije osredotočeno predvsem na lokalno distribucijo proizvedene energije/goriva ter manjše projekte obnovljivih virov energije; ugotavlja, da se obsežni projekti obnovljivih virov energije pogosto osredotočajo bodisi na prenos te energije iz regije proizvodnje bodisi pridejo do ugotovitve, da lokalna omrežja nimajo zmogljivosti za prenos te nestalne energije;

43. poudarja, da bi morala kohezijska politika prispevati k uravnoteženemu pretoku energije prek meja držav članic, da bi se izognili morebitni nevarnosti prekinitve oskrbe z električno energijo (na primer s transformatorji);

44. opozarja na potrebo po energetski učinkovitosti in razvoju obnovljive energije na podeželju; poudarja vse večji potencial za prihranek energije v podeželskih gospodinjstvih, za kar utegnejo biti potrebne inovativne sheme financiranja, saj te skupnosti nimajo ustreznih finančnih institucij, ki bi bile sposobne podpirati take projekte; podpira ukrepe za lajšanje dostopa do novih tehnologij na podeželju, zlasti na področju mikroproizvodnje;

45. prosi Komisijo, naj zagotovi, da bo energetska politika upoštevala potrebe podeželja, tako da bo celoviteje in bolj usklajeno obravnavala izzive in priložnosti, s katerimi se srečujejo podeželska območja pri uporabi in proizvodnji energije;

46. poudarja, da omrežje zemeljskega plina iz očitnih finančnih razlogov nikoli ne bo pokrivalo nekaterih podeželskih predelov v EU, zato bi se lahko na teh območjih, ločenih od omrežja, utekočinjeni naftni plin in utekočinjeni zemeljski plin uporabljala kot rezerva za obnovljive vire energije, saj prinašata enake koristi za okolje kot zemeljski plin;

47. poudarja, da potencial energetske učinkovitosti ostaja neizkoriščen v gradbenem in prometnem sektorju, v katerem so naložbe v ogrevanje stavb in energetsko učinkovit javni prevoz priložnost za povečanje zaposlovanja; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem določiti večletne cilje;

48. opozarja na neravnovesje pri trajnostni rabi virov med različnimi državami članicami; poudarja možnost doseganja ekonomij obsega s čezmejnim sodelovanjem na področju trajnostne rabe virov in energetske učinkovitosti; meni, da bi bilo treba okrepiti ukrepe za podporo učinkoviti rabi virov in recikliranju materialov; poudarja tveganje premestitve emisij ogljika in njen učinek na regionalni razvoj in socialno kohezijo, zato je prepričan, da je treba vzpostaviti ravnovesje med uresničevanjem ciljev na področju podnebnih sprememb in zanesljivo oskrbo evropskih regij z energijo, ki je potrebna za trajnostno in konkurenčno rast;

49. poudarja znatno prednost, ki jo ima uporaba strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za izvajanje informacijskih in komunikacijskih omrežij,ki so potrebna za razvoj varnega in zanesljivega pametnega energetskega omrežja EU;

Konkurenčnost, delovna mesta in boj proti energetski revščini

50. poudarja, da bodo naložbe v energetsko infrastrukturo ter energetsko učinkovito gradnjo in promet neposredno vodile v ustvarjanje novih delovnih mest;

51. poziva k vseevropski izmenjavi najboljših praks, tako da bo mogoče spremljati učinek politik, sprejetih na področju energije, na energetsko revščino;

52. poudarja, da je razdrobljenost energetskega trga EU treba obravnavati z odpravljanjem ovir in ozkih grl v ustreznih zakonodajnih okvirih in pri dostopu do javnih in zasebnih sredstev za razvoj in izvajanje projektov;

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru regij.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (8.11.2012)

za Odbor za regionalni razvoj

o vlogi kohezijske politike EU in njenih akterjih pri izvajanju nove evropske energetske politike
(2012/2099(INI))

Pripravljavec mnenja: Ioan Enciu

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja splošni pristop povezovanja kohezijske politike s cilji Evrope 2020 in njenimi vodilnimi pobudami, da bi se tako usmerili v pametno, trajnostno in vključujočo rast ter podprli premik k nizkoogljičnemu, energetsko učinkovitemu gospodarstvu v vseh sektorjih; opozarja tudi na pomen strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za doseganje teh kratkoročnih in dolgoročnih ciljev v skladu z duhom solidarnosti med državami članicami, kot je zapisano v Lizbonski pogodbi, in za boj proti energetski revščini v manj razvitih regijah EU in najbolj ranljivih gospodinjstvih;

2.  meni, da lahko cilj evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike in makro-regionalne strategije povečajo priložnosti za sodelovanje v čezmejnih projektih, s čimer bi dosegli učinkovite in pametne medsebojne povezave med lokalnimi in regionalnimi viri energije ter velikimi energetskimi omrežji; zato poudarja, da je pri določanju prednostnih nalog glede energetske infrastrukture in izvajanju projektov skupnega interesa potrebno učinkovito regionalno sodelovanje; poudarja, da je potrebno sodelovanje na nacionalni in evropski ravni med občinami in regijami, ki lahko prispeva k odpravi energetskih otokov, dokončanju notranjega energetskega trga in izvajanju projektov energetske infrastrukture; poziva Komisijo, naj vzpostavi program sodelovanja na ravni EU, ki bi temeljil na izkušnjah programa medinstitucionalnega sodelovanja, s čimer bi izboljšali sodelovanje med regijami z visokimi stopnjami in regijami z nizkimi stopnjami črpanja sredstev EU ter omogočili širjenje primerov dobre prakse;

3.  poudarja, da sta birokracija in pomanjkanje jasnosti postopkov otežila dostop do strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter akterje, ki najbolj potrebujejo sredstva iz teh skladov, odvrnila od kandidiranja zanje; zato podpira poenostavitev pravil in postopka dodeljevanja, odpravo birokratskih ovir in večjo prilagodljivost pri dodeljevanju teh sredstev na ravni EU in na nacionalni ravni; meni, da bo poenostavitev prispevala k učinkovitemu dodeljevanju sredstev, višji stopnji črpanja, manjšemu številu napak in krajšim obdobjem izplačila, najrevnejšim državam članicam in regijam pa omogočila, da bodo lahko v celoti izkoristile finančne instrumente, ki so namenjeni za zmanjšanje razlik med regijami in državami; meni, da je treba doseči ravnovesje med poenostavitvijo in stabilnostjo pravil in postopkov;

4.  poudarja, da je razdrobljenost energetskega trga EU treba obravnavati z odpravljanjem ovir in ozkih grl v ustreznih zakonodajnih okvirih in pri dostopu do javnih in zasebnih sredstev za razvoj in izvajanje projektov;

5.  poudarja, da je treba razlikovati med cilji kohezijske politike, ki prispevajo k strategiji Evropa 2020 na eni strani, in širšimi cilji energetske politike EU na drugi, ki zadevajo tudi države, ki so upravičene do kohezijskih sredstev; poudarja, da se kohezijska sredstva lahko uporabijo kot dodaten vir financiranja energetskih projektov le, če projekt prispeva k ciljem kohezijske politike;

6.  pozdravlja začetek izvajanja evropskega inovacijskega partnerstva „pametna mesta in skupnosti“ ter poziva ustrezne partnerje, udeležene v procesih načrtovanja trajnostnega urbanega razvoja, naj bolj spodbujajo uporabo pobud JESSICA in ELENA in ju bolje izkoristijo za naložbe v trajnostno energijo na lokalni ravni, da bi mestom in regijam pomagali pri uvajanju izvedljivih naložbenih projektov na področju energetske učinkovitosti, gorivo s čistim izgorevanjem, obnovljivih virov energije in trajnostnega mestnega prometa;

7.  poudarja pomen kohezijske politike in njej dodeljenih finančnih virov za celovit razvoj infrastrukture in omrežij (s posebno omembo pametnih omrežij in prenosa) za shranjevanje in prenos energije med državami članicami in vsemi regijami EU, vključno z najbolj oddaljenimi, dokončanje in delovanje notranjega energetskega trga, zagotavljanje dostopne, zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo in doseganje cilja konvergence med regijami EU, ob upoštevanju posebnih potreb evropskih državljanov v vsaki državi članici; poudarja, da v državah članicah ne sme biti regije, ki po letu 2015 ne bi bila priključena na evropska plinska in električna omrežja ali ne bi bila ustrezno povezana z energetskimi omrežji;

8.  ugotavlja, da je bila uporaba strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za programe za financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov zaenkrat učinkovita in je prispevala k doseganju ciljev politike EU;

9.  meni, da je najpomembnejše, da se s strukturnimi skladi, Kohezijskim skladom in drugimi finančnimi instrumenti financirata energetska učinkovitost in uporaba energije iz obnovljivih virov v stanovanjskem sektorju; zato poziva Komisijo in države članice, naj s pomočjo spodbud, donacij in posojil spodbujajo uporabo teh skladov za financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti zgradb ter proizvodnje in prenosa energije na lokalni in regionalni ravni in da posredujejo jasne in lahko dostopne informacije o finančnih instrumentih, spodbudah, donacijah in posojilih, ki so na voljo za podporo projektom energetske učinkovitosti. poudarja, da je treba za izboljšanje energetske učinkovitosti novih in obstoječih stanovanjskih zgradb ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije ukrepe, predvidene v okviru strukturnih skladov, prenesti tudi v regionalne operativne programe držav članic in tako zagotoviti, da se končne odločitve sprejemajo na regionalni ravni;

10. poudarja pomen vključitve razsežnosti energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti v strategije za raziskave in inovacije za pametno specializacijo, ki jo bodo države članice in regije morale pripraviti za dostop do sredstev za inovacije v okviru prihodnje kohezijske politike; je seznanjen, da regionalni in lokalni organi ter zainteresirane strani morajo odigrati ključno vlogo pri uporabi najnujnejših inovacij v energetskem sektorju, če naj EU izpolni svoje cilje na področju energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti;

11. poudarja potrebo po učinkovitejšem uresničevanju kohezijske politike in zagotavljanju sredstev, ki so ji dodeljena, na osnovi načel sorazmernosti, stroškovne učinkovitosti in odgovornosti; zato podpira uporabo finančnih instrumentov kot vzvoda za pritegnitev naložb zasebnega sektorja, zlasti glede na velike projekte na področju energetske infrastrukture, energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov;

12. poudarja pomen rednih pregledov dodeljevanja kohezijskih sredstev za energetske projekte za povečanje stopnje črpanja in usmerjanje sredstev v programe z dokazanim uspešnim črpanjem, dodano vrednostjo in učinkovitostjo;

13. poudarja znatno prednost, ki jo ima uporaba strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za izvajanje informacijskih in komunikacijskih omrežij,ki so potrebna za razvoj varnega in zanesljivega pametnega energetskega omrežja EU;

14. se strinja s stališči Komisije glede spodbujanja in krepitve uporabe finančnih instrumentov kot del kohezijske politike, pri čimer upošteva trenutno pomanjkanje finančnih virov in finančne potrebe EU za dokončanje strategije Evropa 2020; meni, da se ti instrumenti lahko izkažejo kot zelo učinkovito in uspešno podporo naložbam v potencialno gospodarsko uspešne projekte in ustvarijo učinek vzvoda s pritegnitvijo dodatnih javnih ali zasebnih sovlaganj za odpravo tržnih pomanjkljivosti v energetskem sektorju ob istočasnem zmanjšanju izkrivljanja trga; meni, da bi morali biti finančni instrumenti prilagojeni posebnim potrebam regij in njihovih ciljnih prejemnikov, s čimer bi se občutno izboljšal dostop do sredstev v korist širokega kroga družbeno-gospodarskih akterjev na terenu;

15. poudarja, da je pomembno povečati administrativne zmogljivosti – ne da bi povečali upravno breme –, v državah članicah, na regionalni in lokalni ravni, pa tudi med zainteresiranimi stranmi za popolno in učinkovito uporabo sredstev, ki jih bo kohezijska politika namenila za energetske projekte (vključno na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih) da bi premagali ovire za učinkovite sinergije med strukturnimi in drugimi skladi ter podprli učinkovito oblikovanje politike in njeno izvajanje; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo, da bi k upravljanju sredstev EU pritegnile usposobljeno osebje ter ga zadržale;

16. pozdravlja novi predlog o instrumentu za povezovanje Evrope kot dodatnem in dopolnilnem instrumentu h kohezijski politiki za obravnavanje velikih potreb po naložbah za modernizacijo in širitev evropske energetske infrastrukture, kar bi prispevalo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje med strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom na eni strani in instrumentom za povezovanje Evrope na drugi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Jan Březina, Giles Chichester, Jürgen Creutzmann, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Vicky Ford, Adam Gierek, Fiona Hall, Jacky Hénin, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Béla Kovács, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Aldo Patriciello, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Michèle Rivasi, Amalia Sartori, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Britta Thomsen, Evžen Tošenovský, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Yves Cochet, Ioan Enciu, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Gunnar Hökmark, Yannick Jadot, Werner Langen, Zofija Mazej Kukovič, Franck Proust, Silvia-Adriana Ţicău

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Phil Bennion, Christian Engström

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.12.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

17

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Victor Boştinaru, John Bufton, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Jacek Olgierd Kurski, Petru Constantin Luhan, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Ana Miranda, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Georgios Stavrakakis, Csanád Szegedi, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Justina Vitkauskaite, Oldřich Vlasák, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Evgeni Kirilov, Lena Kolarska-Bobińska, Maurice Ponga, Elisabeth Schroedter, Derek Vaughan

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson