Postopek : 2012/2134(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0001/2013

Predložena besedila :

A7-0001/2013

Razprave :

PV 04/02/2013 - 18
CRE 04/02/2013 - 18

Glasovanja :

PV 05/02/2013 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0036

POROČILO     
PDF 214kWORD 215k
21.12.2012
PE 496.312v02-00 A7-0001/2013

o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja

(2012/2134(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Philippe De Backer

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja

(2012/2134(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij“ (COM(2011)0803),

–   ob upoštevanju programa Komisije za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, programa „COSME“ (COM(2011)0834),

–   ob upoštevanju „Akta za mala podjetja“ (COM(2008)0394), ki priznava osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij v gospodarstvu EU in je usmerjen v krepitev vloge malih in srednjih podjetij ter spodbujanje njihovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest z lajšanjem številnih težav, za katere se sodi, da ovirajo razvoj malih in srednjih podjetij,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom „Pregled Akta za mala podjetja za Evropo“ (COM(2011)0078) ter svoje resolucije z dne 12. maja 2011 na to temo(1),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (COM(2011)0860),

–   ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo (COM(2011)0862),

–   ob upoštevanju študije Komisije in Evropske centralne banke iz leta 2011 o raziskavi o dostopu MSP do financiranja,

–   ob upoštevanju Posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2012 o finančnih instrumentih za mala in srednja podjetja, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvoju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(2),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0001/2013),

A. ker lahko slabo zasnovana ureditev finančne industrije, v povezavi s hudimi in razširjenimi posledicami finančne, gospodarske in dolžniške krize, otežuje dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev;

B.  ker je treba ustvariti in razviti potrebna orodja in določiti prave pogoje, ki bodo Uniji omogočili krepitev rasti v evroobmočju in Uniji kot celoti;

C. ker so bančna posojila za mala in srednja podjetja glavni vir financiranja v Evropski uniji;

D. ker se po podatkih Evropske centralne banke posojilne obrestne mere za mala in srednja podjetja med državami članicami zelo razlikujejo in ker v nekaterih državah obstajajo neravnovesja pri dostopu do likvidnosti ter visoka stopnja zavrnitev na področju posojil za poslovne projekte;

E.  ker mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 98 % evropskih podjetij in zagotavljajo več kot 67 % delovnih mest v Uniji; ker so tako mala in srednja podjetja osrednji steber gospodarstva EU ter pomembna gonilna sila dolgoročne evropske gospodarske rasti in trajnostnega ustvarjanja delovnih mest v 27 državah članicah;

F.  ker so med letoma 2002 in 2010 85 % novih delovnih mest v EU ustvarila mala in srednja podjetja, zlasti novoustanovljena; ker je v EU 32,5 milijona oseb samozaposlenih;

G. ker obstajajo različna mala in srednja podjetja, ki imajo zelo različne potrebe;

H. ker ukrepe, ki podpirajo mala in srednja podjetja ter podjetništvo, ureja „Akt za mala podjetja“, države članice pa so se skupaj s Komisijo zavezale, da bodo ta akt izvajale;

Splošna vprašanja

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije ter obsežen niz predlogov in priporočil v zvezi z malimi in srednjimi podjetji;

2.  se strinja s Komisijo, da so gospodarski uspeh Evropske unije, odličnost in kohezija močno odvisni od trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest, ki temeljita na zavezanosti malih in srednjih podjetjih za zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev; opozarja na pomen spodbujanja gospodarske rasti v celotnem spektru podjetij; poudarja, da so mala in srednja podjetja del širšega ekosistema podjetij; ugotavlja tudi, da je treba v tem ekosistemu enako pozornost zagotoviti izboljšanju dostopa do finančnih sredstev za mikropodjetja in samostojne podjetnike; ugotavlja, da so večja podjetja močno odvisna od velike mreže manjših malih in srednjih podjetij;

3.  poudarja, da imajo zaradi posledic finančne in gospodarske krize, ki se še poslabšujejo, mnoga mala in srednja podjetja težave pri dostopu do finančnih sredstev, ter da morajo upoštevati nova in včasih strožja zakonska merila kakor v preteklosti; poudarja, da bi za bančne ustanove, ki so izkoristile državno pomoč in druge posredne oblike zagotavljanja subvencij v času krize, na primer državna jamstva in likvidnostno podporo centralnih bank in Evropske centralne banke, morali veljati cilji glede zneskov financiranja in pogojev za mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za spodbujanje izvajanja načela „najprej pomisli na male“ na nacionalni ravni, kar terja nadaljnjo poenostavitev regulativnega in upravnega okolja za mala in srednja podjetja;

4.  poudarja, da je treba pri poenostavitvi regulativnega in upravnega okolja za mala in srednja podjetja zagotoviti ustrezno zaščito za zaposlene na področjih socialne varnosti ter zdravja in varnosti pri delu; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo morebitno diskriminacijo pri dostopu do finančnih sredstev v primeru malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo prikrajšane osebe ali družbene skupine;

5.  ugotavlja, da je bilo v zadnjih letih vloženih veliko prizadevanj za zmanjšanje pretirane birokracije;

6.  opozarja, da je treba okrepiti lokalni bančni sistem; poudarja, da so banke, tako na evropski kot na lokalni ravni, odgovorne in zadolžene za pametne naložbe v gospodarstvo, zlasti v mala in srednja podjetja; ugotavlja, da obstajajo razlike med državami članicami pri stroških posojil za mala in srednja podjetja ter pri njihovemu dostopu do finančnih sredstev, izhajajo pa iz neugodnih makroekonomskih razmer, kar lahko ima negativne posledice za konkurenco na širših področjih; poudarja, da rezultati raziskave Evropske centralne banke iz oktobra 2011 o posojilih med bankami kažejo na občutno splošno zaostrovanje kreditnih pogojev za posojila malim in srednjim podjetjem, čeprav se težave teh podjetij pri dostopu do posojil med državami članicami še vedno razlikujejo; poleg tega priznava, da je v EU prisotno znatno povpraševanje po mikrokreditih;

7.  ponovno poudarja, da spremenjena pravila na področju javnih naročil in koncesijskih pogodb ne bi smela ovirati dostopa malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij do trga javnih naročil;

8.  opozarja, da je v Evropi glavni vir financiranja malih in srednjih podjetij bančni sektor; meni, da je zaradi razdrobljenosti bančnega sektorja in posledično velikih razlik v obrestnih merah za posojila in v ponudbi posojil med državami članicami potreben diferenciran pristop k izboljšanju dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, ob upoštevanju okoliščin v vsaki posamezni državi;

Raznolikost malih in srednjih podjetij

9.  opominja Komisijo, da so mala in srednja podjetja po vsej Evropi izredno raznolika, od zelo tradicionalnih družinskih podjetij do hitro rastočih družb, visokotehnoloških podjetij, mikropodjetij, socialnih podjetij in novoustanovljenih podjetij, in da morajo biti pristopi pomoči enako raznoliki;

10. poudarja, da v trenutnih razmerah, ko je nezadostni dostop do ustreznih virov tveganega kapitala, zlasti v začetnih fazah, še vedno ena najpomembnejših ovir za oblikovanje in razvoj v rast usmerjenih podjetij, akcijski načrt Komisije namenja velik poudarek tveganemu kapitalu kot možnemu načinu financiranja rasti; poudarja, da je tako financiranje ustrezno samo za majhno število malih in srednjih podjetij in da ostajajo bančna posojila glavni vir financiranja;

11. poudarja, da ne obstaja en način financiranja, ki bi ustrezal vsem, in poziva Komisijo, naj podpre razvoj obsežnega niza prilagojenih programov, instrumentov in pobud v obliki lastniškega kapitala (npr. poslovni angeli, skupinsko financiranje in večstranski sistemi trgovanja), navideznega lastniškega kapitala (kot so lastniško-dolžniška finančna sredstva) in dolžniških instrumentov (npr. majhne izdaje podjetniških obveznic, jamstveni instrumenti in platforme) ter partnerstev med bankami in drugimi subjekti, vključenimi v financiranje malih in srednjih podjetij (računovodski strokovnjaki, poslovna združenja ali združenja malih in srednjih podjetij ali gospodarske zbornice), da bi tako podprli podjetja v obdobju ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe;

12. poudarja, da bi morala Komisija poudariti pomembno vlogo, ki jo lahko ima trg vrednostnih papirjev pri tem, kako mala in srednja podjetja ter vlagatelji pridobivajo finančna sredstva v različnih fazah; opozarja, da v evroobmočju že obstajajo trgi vrednostnih papirjev, ki so bili zasnovani posebej za mala in srednja podjetja, in da so bili zasnovani kot odziv na posebne zahteve trga in financiranja;

Ranljivost malih in srednjih podjetij

13. poziva Komisijo, naj za nove uredbe, ki so pomembne za mala in srednja podjetja, izvede splošno in vključujočo oceno učinka, vključno s celovitim testom, pri čemer bo upoštevala potrebe in izzive, s katerimi se morajo ta podjetja soočiti;

14. poudarja, da so mala in srednja podjetja pogosto prav na koncu dolge dobavne verige in jih zato najbolj prizadenejo zamude pri plačilih in kratki plačilni roki; zato pozdravlja pobudo Komisije za močno spodbujanje držav članic za hitrejše izvajanje direktive o zamudah pri plačilih;

15. poudarja, da raziskave Komisije kažejo, da za dostop malih in srednjih podjetij do sredstev ter njihovo inovativnost, konkurenčnost in rast ni pomemben le dostop do finančnih sredstev, temveč tudi dostop do znanj in veščin, vključno z upravljavskimi znanji in veščinami ter finančnim in računovodskim znanjem; meni, da bi izvajanje finančnih instrumentov EU zato morali spremljati ustrezno mentorstvo, programi inštruiranja in na znanju temelječe poslovne storitve;

16. meni, da je treba mala in srednja podjetja podpirati na lokalni ravni, da bi tako razvili politike za spodbujanje podjetništva, izboljšali razmere za mala in srednja podjetja v celotnem času njihovega obstoja in jim pomagali pri dostopanju do novih trgov; meni, da sta priznavanje dobrih praks in njihova izmenjava ključna elementa te politike;

Profesionalizacija podjetništva

17. ugotavlja, da pomanjkanje osnovnega finančnega znanja med podjetniki znižuje kakovost poslovnih načrtov in posledično zmanjšuje uspešnost vlog za kredite; zato poziva države članice, naj zagotovijo strokovno usposabljanje potencialnih podjetnikov, in podpirajo partnerstva med bankami, gospodarskimi zbornicami, poslovnimi združenji in računovodskimi strokovnjaki;

18. meni, da je žensko podjetništvo neizkoriščen vir za rast in konkurenčnost EU, ki bi ga morali spodbujati, ter da bi bilo treba odstraniti vse ovire, s katerimi se soočajo ženske;

19. meni, da bi moralo biti v sisteme osnovnega izobraževanja vključeno razvijanje podjetniških veščin in programov za spoznavanje, kako delujejo in se medsebojno povezujejo trg, gospodarstvo in finančni sistem; meni, da je dobro pripravljen poslovni načrt prvi korak k boljšemu dostopu do finančnih sredstev in uspešnosti; poziva Komisijo in države članice, naj finančno izobraževanje nemudoma vključijo v izobraževalne programe; v zvezi s tem podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva in razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

20. meni, da so potrebni posebna strategija za novoustanovljena podjetja in finančna orodja za izvajanje inovativnih projektov ter razvoj ustvarjalnosti mladih podjetnikov;

21. poudarja, da v nekaterih državah članicah že obstajajo zgledi najboljše prakse na področju izboljševanja pripravljenosti podjetnikov; poziva Komisijo, naj podpre njihovo izvajanje v drugih državah članicah;

22. poudarja, da je nujno treba na enostaven način in redno obveščati podjetnike in potencialne podjetnike ter banke o pobudah za usposabljanje ter finančnih sredstvih in programih EU za mala in srednja podjetja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj morajo izkoristiti vse razpoložljive možnosti in ukrepe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalne organizacije malih in srednjih podjetij ustrezno obveščene o pobudah EU in predlogih politike;

23. poziva k večjim komunikacijskim prizadevanjem skupine Evropske investicijske banke za promocijo finančnih shem v skupnosti malih in srednjih podjetij v sodelovanju z organizacijami malih in srednjih podjetij;

24. poudarja, da je nujno potrebno usmerjanje podjetnikov, ki so bankrotirali, saj 15 % podjetij preneha z dejavnostmi zaradi stečaja; podpira poenostavitev in skrajšanje stečajnih postopkov ter spodbuja zamisel o tem, da bi zadevnim podjetnikom dali še eno možnost;

Preglednost

25. ugotavlja, da je znanje posojilodajalcev na področju kreditnih instrumentov v splošnem boljše od znanja podjetnikov in da bi morali podjetniki s posojilodajalci bolje komunicirati glede svojega poslovnega načrta in dolgoročne strategije; poudarja, da ta informacijska vrzel privede do težav pri razpravi o vlogi za kredit; ugotavlja, da med malimi in srednjimi podjetji obstaja potreba po posebej prilagojenem svetovanju o možnostih kreditiranja; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse za specifične rešitve glede dialoga, sodelovanja in izmenjave informacij med posojilodajalci in podjetniki; poziva Komisijo, naj okrepi dialog in sodelovanje med podjetniki in posojilodajalci;

26. poudarja, da bi morali posojilodajalci določiti jasna in specifična merila za pregledno vlogo za finančna sredstva; poudarja, da mora posojilodajalec v primeru, ko v celoti ali deloma zavrne vlogo za kredit, podjetnika ustrezno in konstruktivno obvestiti o razlogih za zavrnitev; poziva Komisijo, naj določi jasne smernice o tem konstruktivnem pristopu do preglednosti;

27. ugotavlja, da morajo mala in srednja podjetja v primeru predčasnega odplačila kredita upniku povrniti izgubo dobička in pogosto plačati tudi dodatno kazen, kar pomeni, da stroški postanejo nevzdržno visoki; poziva Komisijo, naj predlaga večjo preglednost v vseh pogodbah o predčasnem odplačilu za mala in srednja podjetja ter preuči možnost določitve zgornje meje za omejitev stroškov take transakcije;

28. ugotavlja, da se mala in srednja podjetja pri pridobivanju finančnih sredstev od kreditnih institucij soočajo z vedno strožjimi zahtevami, vključno z osebnimi jamstvi; ugotavlja, da bi lahko zvišane obrestne mere povzročile zvišanje necenovnih pogojev, vključno z osebnimi jamstvi; zato meni, da bi morala zakonodaja za regulacijo finančne industrije izrecno ščititi in spodbujati učinkovito posojanje realnemu gospodarstvu, zlasti malim in srednjim podjetjem;

29. poziva države članice, naj zmanjšajo upravno breme ob ustanovitvi malega ali srednjega podjetja in med njegovim delovanjem, glede na razlike med državami na tem področju, ki ovirajo dokončno izoblikovanje enotnega trga; poudarja, da je treba zmanjšati število dni, potrebnih za ustanovitev novega podjetja; poziva Komisijo, naj preuči zglede najboljših možnih praks, ki bi se izvajale v državah članicah; poziva Komisijo, naj oceni možnost uvedbe enotne identifikacijske številke za mala in srednja podjetja, ki bo vključno z vsemi finančnimi podatki shranjena v enotni evropski zbirki podatkov za mala in srednja podjetja, kar jim bo olajšalo vlaganje prošenj za programe in finančna sredstva EU ter nacionalne programe in finančna sredstva; opozarja, da je treba v primeru uvedbe takšne identifikacijske številke za mala in srednja podjetja pozornost nameniti načelom varstva podatkov;

30. pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje uporabe kvalitativnih bonitetnih ocen kot dopolnila k standardni kvantitativni oceni kreditne sposobnosti malih in srednjih podjetij;

Novi načini financiranja

31. pozdravlja nove programe Komisije za financiranje, ki upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj še naprej razvija financiranje EU, prilagojeno za ta podjetja; poudarja, da bi bilo treba preprečiti drobljenje financiranja in da je financiranje lahko učinkovito le, če lahko pokrije znaten del potreb zadevnih malih in srednjih podjetij;

32. trdno verjame, da bi bilo treba finančna sredstva za dolžniške in lastniške finančne instrumente v okviru programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter programa Obzorje 2020 močno zvišati ter občutno izboljšati dostop do njih za mala in srednja podjetja;

33. meni, da mora Komisija preučiti možnosti za izboljšanje evropskega trga nepravega lastniškega kapitala, zlasti dolžniško-lastniških finančnih sredstev; priporoča Komisiji, naj ugotovi, kako bi lahko okrepili dolžniško-lastniški instrument za rast Evropskega investicijskega sklada in preučili nove dolžniško-lastniške produkte, kot je jamstvo za dolžniško-lastniška posojila; poleg tega priporoča zagotovitev podatkov in analize v zvezi s finančnimi instrumenti, da bi zmanjšali ovire za finančne posrednike, ki želijo raziskati posojilni trg za dolžniško-lastniški kapital v EU;

34. poziva, naj se najmanj 20 % proračuna programa Obzorje 2020 dodeli za financiranje inovacij v malih in srednjih podjetij;

35. ugotavlja, da mala in srednja podjetja ter kreditne institucije kapitalska jamstva sprejemajo z odobravanjem in jih uporabljajo; pozdravlja prizadevanja Komisije na tem področju; poziva države članice, naj uvedejo ustrezen okvir za kapitalska jamstva;

36. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen in prilagojen regulativni okvir za izdajatelje finančnih sredstev malim in srednjim podjetjem, ki se ne bo izkazal za obremenjujočega zanje in ki bo tudi pridobil zaupanje vlagateljev (v okviru evropske zakonodaje o računovodskih standardih, direktive o prospektu, direktive o preglednosti ter direktive o zlorabi trga in direktive o trgih finančnih instrumentov);

37. pozdravlja sporazum, ki ga je Evropski svet na zasedanju 28. in 29. junija 2012 dosegel o povečanju kapitala EIB za 10 milijard EUR, kar bo skupini EIB omogočilo, da svojo posojilno zmogljivost znotraj Unije za obdobje 2012–2015 poveča za približno 60 milijard EUR, spodbudi naložbe v skupni višini približno 180 milijard EUR in tako odigra dobrodošlo vlogo v okviru prizadevanja za usklajeno spodbuditev evropskega gospodarstva; pozdravlja, da je EIB v okviru svojih prednostnih nalog pri kreditiranju posebej priznala potrebo po razširitvi obsega bančnih partnerjev za kreditiranje malih in srednjih podjetij, tako da bo vključeval nove finančne in nekonvencionalne posrednike; poudarja, da ta nova zaveza ne sme spodkopavati vzporednih prizadevanj za okrepitev in izboljšanje skupnih instrumentov EIB-proračun Unije na področju delitve tveganja ali soudeležbe v kapitalu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi in optimizira instrumente Evropske investicijske banke za delitev tveganja ter programe Evropskega investicijskega sklada za portfelje lastniškega kapitala ali dolžniško-lastniških finančnih sredstev, ki jih malim in srednjim podjetjem odobrijo finančne institucije (posredniki); priznava, da je kohezijska politika eden od glavnih virov finančne podpore malim in srednjim podjetjem ter da so programi financiranja v okviru strukturnih skladov, zmanjševanje pretirane birokracije in večja hitrost in učinkovitost bistveni za spodbujanje oživljanja gospodarstva EU in njegove konkurenčnosti;

38. poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega investicijskega sklada vzpostavi stalno evropsko jamstveno platformo za lažji dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, s čimer bi izboljšala razvoj jamstev ali posojilnih produktov na osnovi evropskih jamstev in zmanjšala zahteve po kapitalu bank ter izpostavljenost finančnih posrednikov tveganju;

39. spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj nadgradi svojo pobudo za mikrofinanciranje projektov in tako krepi svoj prispevek k uresničevanju prednostnih nalog politike EU na področju socialne vključenosti;

40. ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah na bančnih računih rekordni zneski prihrankov gospodinjstev, medtem ko se v drugih državah članicah depoziti zmanjšujejo zaradi učinkov krize; poudarja, da bi z oblikovanjem ustreznega okvira spodbud za sprostitev teh prihrankov olajšali dostop do finančnih sredstev malim in srednjim podjetjem tako v domači državi kot v tujini ter okrepili gospodarstvo EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za aktiviranje teh prihrankov, na primer z uvedbo spodbud na podlagi zgledov najboljših praks, ki že obstajajo v državah članicah;

41. ugotavlja, da mala in srednja podjetja prispevajo k večji delovni aktivnosti prebivalcev v regijah z nizko ravnjo zaposlenosti, povečanju zaposlovanja in uresničevanju trenutnih potreb prebivalstva ter s tem pozitivno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti; zato meni, da ustanavljanje malih in srednjih podjetij prispeva k zmanjševanju neenakosti na državni ravni;

42. pozdravlja podporo malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem prek pobud, kot so Program EU za socialne spremembe in inovacije, program Ustvarjalna Evropa (vključno s posojilnimi jamstvi za kulturni in ustvarjalni sektor), Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in Obzorje 2020, ki vsi ponujajo nove možnosti za izpopolnjevanje znanja in veščin, s čimer se omogoča dinamični razvoj malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij;

43. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja, ki želijo javnemu sektorju zagotavljati inovativne gradnje, blago in storitve; zlasti poziva k sprejetju ukrepov za izboljšanje pogojev financiranja, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo tvegani kapital in drugi pomembni tokovi financiranja v celoti priznavali možnosti za rast, ki jih prinašajo inovativna podjetja v sodelovanju s partnerji v javnem sektorju tako pri projektih predkomercialnih naročil kot v okviru partnerstev za inovacije;

44. poudarja, da sta odprt in pregleden regulativni okvir EU za javna naročila ter sorazmerno, pregledno in nediskriminatorno izvrševanje Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(3) nujno potrebna za boljši dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil in njihovo zmožnost, da te pogodbe tudi dejansko izpolnijo;

45. dodaja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bi zagotavljali, da poenostavitev čezmejne dejavnosti za mala in srednja podjetja ne bi olajšala tudi čezmejne dejavnosti, povezane z lažnim samozaposlovanjem, zlasti v gradbeništvu;

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0235.

(2)

UL C 308E, 20.10.2011, str.6.

(3)

UL L 18, 21.1.1997, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Mala in srednja podjetja so za Evropsko unijo zelo pomembna. So glavni steber evropskega gospodarstva in pomembna gonilna sila gospodarske rasti v Evropski uniji. Zelo veliko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest v 27 državah članicah Evropske unije.

Vendar pa so ta podjetja občutljiva, in to je postalo jasno v obdobju po krizi. Zaradi krize so nekateri upniki postali bolj previdni pri odobravanju kreditov malim in srednjim podjetjem. Včasih preveč previdni, saj bi premajhno vlaganje lahko povzročilo kreditni krč. Poleg tega so novi in strogi predpisi, na primer glede finančnih institucij in kapitalskih zahtev, ki jih izvajajo EU in nacionalni organi, malim in srednjim podjetjem otežili dostop do finančnih sredstev. Ta podjetja so pogosto tudi na koncu dolge dobavne verige in jih zato najbolj prizadenejo zamude pri plačilih in plačilni roki, kakršni se trenutno uporabljajo;

Med razpravo o težavah malih in srednjih podjetij pri dostopu do finančnih sredstev z zainteresiranimi stranmi so bile ugotovljene različne težave. Zdi se, da upniki niso v vseh državah bolj previdni pri odobritvah posojil malim in srednjim podjetjem. V nekaterih državah članicah so bili v ta podjetja v zadnjih letih vloženi rekordni zneski.

Po drugi strani pa se vse zainteresirane strani strinjajo, da bi morali biti evropski in nacionalni organi previdni pri določanju novih predpisov glede kapitalskih zahtev. Ker ne obstaja splošna ocena učinka, ki bi zajemala vse različne predpise, ki se izvajajo, so posledice za finančni sektor ter dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev skrajno negotovi. Vendar je treba preprečiti tudi pretiran odziv upnikov na nove kapitalske zahteve.

Omenjene so bile tudi druge strukturne težave, ki so bile prisotne že prej in niso neposredno vezane na krizo. Ena največjih težav pri pogajanjih o kreditni pogodbi je informacijska vrzel med malimi in srednjimi podjetji ter upniki. Obe strani se strinjata, da bi z boljšo komunikacijo morali izboljšati razumevanje upnikov za potrebo malega ali srednjega podjetja po kreditu in razumevanje podjetij o različnih kreditnih možnostih. Po drugi strani pa bi bolj redno spremljanje finančnega položaja malih in srednjih podjetij in osnovnega finančnega znanja omogočilo hitrejša pogajanja.

Za mala in srednja podjetja predstavlja težavo tudi pomanjkanje preglednosti, na primer v primeru predčasnega odplačila posojila. Izguba dobička in dodatna kazen nista vedno vnaprej natančno opredeljeni. Včasih so skupni stroški predčasnega odplačila celo tako visoki, da si jih mala ali srednja podjetja ne morejo privoščiti, to pa onemogoči spreminjanje odločitev o naložbah in kreditih.

Zaradi strožjih kapitalskih zahtev upniki pogosto poleg običajnih bančnih jamstev zahtevajo tudi osebna jamstva. To lahko predstavlja dodatno oviro za podjetnike pri zagonu malega ali srednjega podjetja ali dodatnih naložbah vanj.

Zainteresirane strani so same predlagale nekatere rešitve, ki bi lahko izboljšale dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev: (1) profesionalizacija sektorja; (2) boljše sodelovanje in izmenjava informacij med malimi in srednjimi podjetji ter upniki; (3) rednejše spremljanje finančnega položaja malega ali srednjega podjetja; (4) določitev jasnih pravil za uporabo (osebnih) jamstev; (5) določitev jasnih pravil za predčasno odplačilo kreditov, možne kazni in izračun izgube dobička.

V „Akcijskem načrtu za boljši dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja“ ima Komisija nekatere dobre predloge in rešitve. A ker niso vsa mala in srednja podjetja enaka, bi radi poudarili, da ne obstaja ena rešitev, ki bi ustrezala vsem, in da imajo različna mala in srednja podjetja različne potrebe.

Zato pozdravljamo predlog Komisije, a bi radi poudarili, da je tvegani kapital, ki je v akcijskem načrtu Komisije pravilno poudarjen, ustrezen način financiranja rasti le za majhno število malih in srednjih podjetij. Zato pozivamo Komisijo, naj podpre tudi druge mehanizme financiranja.

V teh kriznih časih se gospodinjstva odločajo za varčevanje in ne za potrošnjo. V nekaterih državah članicah so na bančnih računih rekordni zneski prihrankov gospodinjstev. Zato želimo, da Komisija preuči, kako lahko EU in države članice omogočijo aktiviranje prihrankov, na primer z uvedbo davčnih spodbud.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (19.12.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja

(2012/2134(INI))

Pripravljavka mnenja: Anthea McIntyre

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mala in srednja podjetja v EU zagotavljajo okoli 90 milijonov delovnih mest, od tega 30 % v mikropodjetjih; med letoma 2002 in 2012 so mala in srednja podjetja, predvsem nova, ustvarila 85 % vseh novih delovnih mest(1);

2.  ugotavlja, da mala in srednja podjetja prispevajo k večji aktivnosti prebivalcev v regijah z nizko ravnjo zaposlenosti, povečanju zaposlovanja in uresničevanju trenutnih potreb prebivalstva ter s tem pozitivno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti; zato meni, da ustanavljanje malih in srednjih podjetij prispeva k zmanjševanju neenakosti na državni rani;

3.  poudarja, da lahko mala in srednja podjetja ustvarjajo rast in delovna mesta le, če imajo na voljo ugodne možnosti financiranja tudi za naložbe z večjim profilom tveganja;

4.  ugotavlja, da tvegani kapital uporablja zgolj 7 % evropskih malih in srednjih podjetij, 60 % pa jih meni, da jih tvegani kapital ne zadeva; ugotavlja tudi, da dodatnih 22 % podjetij ne zaupa v poslovanje s skladi tveganega kapitala(2);

5.  poudarja, da posojilni skladi za mikropodjetja, mala podjetja in brezposelne, ki želijo ustanoviti podjetje, spodbujajo lokalno podjetništvo, zlasti naložbeno odgovornost, s čimer se spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest;

6.  zato pozdravlja priložnosti, ki jih strukturni skladi ponujajo malim in srednjim podjetjem; vendar meni, da je treba dostop do teh skladov za mala in srednja podjetja poenostaviti ter da bi morala biti bolje obveščena o teh možnostih;

7.  ugotavlja, da je dostop do ugodnega financiranja bistven za financiranje podjetniških naložb, saj podjetjem omogoča, da dosežejo svoj potencial rasti, in pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, zlasti zelo majhnih podjetij in podjetij socialne ekonomije, s čimer se prispeva k prihodnji rasti ter ohranitvi delovnih mest in ustvarjanju novih; poudarja, da je dostop do finančnih sredstev zlasti pomemben za mlade, ki šele ustanavljajo podjetje, in podjetnike, ki prihajajo iz socialno ogroženega okolja ali zaposlujejo socialno ogrožene delavce;

8.  poudarja, da dostop malih in srednjih podjetij, zlasti mikropodjetij, do kredita brez lastnega prispevka ni mogoč ter da bi bilo treba spodbujati vsa prizadevanja za zagotovitev bančnih garancij za ustanavljanje podjetij; poudarja, da je treba zlasti v času gospodarske krize financiranje iz evropskih in nacionalnih programov prednostno usmeriti v mala in srednja podjetja, da bi ustvarili zaposlitvene priložnosti; poziva države članice, naj preučijo, kako lahko najbolje poenostavijo svoje postopke, da bo ta kapital dostopen na nebirokratski način, ter s tem prispevajo k rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in inovacijam;

9.  pozdravlja podporo malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem prek pobud, kot so Program EU za socialne spremembe in inovacije, program Ustvarjalna Evropa (vključno s posojilnimi jamstvi za kulturni in ustvarjalni sektor), Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in Obzorje 2020, ki vsi ponujajo nove možnosti za izpopolnjevanje znanja in veščin, s čimer se omogoča dinamični razvoj malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij;

10. predlaga poenostavitev in ovrednotenje dostopa do socialnih in okoljskih informacij o podjetjih prek oznake, da bi tako lažje pritegnili naložbena sredstva;

11. poudarja, da kljub uspešnim pobudam EU, kot je direktiva o zamudah pri plačilih, ostajajo velike ovire, na primer omejen dostop do financiranja in visoki stroški financiranja, kar vpliva na zmožnost malih in srednjih podjetij za ohranjanje obstoječih delovnih mest in ustvarjanje novih;

12. poziva k uvedbi pravil, na podlagi katerih bodo kreditne ustanove zavezane k hitremu odgovoru na prošnje malih in srednjih podjetij za financiranje;

13. poziva države članice, naj nujno pospešijo uporabo direktive o zamudah pri plačilih, saj so težave, ugotovljene pri plačilih v trgovinskih poslih – v okviru zaostrene gospodarske krize –, precej vplivale na finančno vzdržnost malih in srednjih podjetij;

14. pozdravlja namero Evropske komisije, da bo v sodelovanju s socialnimi partnerji usklajevala izmenjavo dobre prakse med državami članicami, kar zadeva financiranje malih in srednjih podjetij;

15. opozarja, da ima Evropska investicijska banka pomembno vlogo pri sprejemanju neposrednih in konkretnih pobud za poenostavitev dostopa do financiranja, zlasti za mala podjetja in mikropodjetja;

16. poziva, naj se razen za ustrezno opredeljene izjeme določijo preprosta pravila, na podlagi katerih bo mogoče ločiti premoženje podjetja od premoženja njegovega direktorja, tudi če vodja podjetja zadevno dejavnost opravlja kot posameznik;

17. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost uporabe odličnih mehanizmov za analizo trga za spodbujanje internacionalizacije dejavnosti malih in srednjih podjetij ter izoblikovanje podpornih mehanizmov pri njihovem strateškem načrtovanju;

18. izpostavlja koristi novih oblik financiranja prek inovativnih shem in nebančnih poti, na primer sistemov vzajemnih posojil, mikroposojil, obveznic malih in srednjih podjetij in produktov, povezanih z izstavljanjem računov, saj je tako mogoče zagotoviti bistvene naložbe v socialna podjetja in samostojno ustanavljanje novih podjetij;

19. se zaveda potencialne vrednosti nacionalnih ali regionalnih investicijskih bank, ki lahko malim in srednjim podjetjem zagotovijo ugodno financiranje, ko ta nimajo dostopa do komercialnih bank in drugih zasebnih finančnih virov;

20. se zaveda, da lahko pomanjkanje znanja in informacij vpliva na dostopnost financ iz dolžniških instrumentov in vrednostnih papirjev za mala in srednja podjetja, zaradi česar se utegne finančno trdnim podjetjem zavrniti financiranje, kar bi zavrlo razvoj ali nastajanje trdnih malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij; priznava, da lahko sistem „vse na enem mestu“ in e-uprava pripomoreta k ublažitvi te težave z zagotovitvijo vseh potrebnih informacij za mala in srednja podjetja na lahko dostopen način;

21. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe za zagotovitev razumljive, popolne in specializirane informacije na regionalni in lokalni ravni za mala in srednja podjetja, ki poskušajo pridobiti financiranje, da bi jim olajšali dostop do možnosti financiranja in zmanjšali neobveščenost, ki je glavni razlog za manjši dostop teh podjetij do financiranja, kar pa vpliva na njihovo zmožnost ustvarjanja zaposlitvenih priložnosti;

22. poudarja, da je treba preučiti ovire za čezmejne naložbe na ravni EU, da bi tako spodbudili čezmejno mobilizacijo kapitala in hkrati preprečili goljufije in izogibanje davkom;

23. poudarja, da morajo države članice s preglednimi postopki olajšati dostop malih in srednjih podjetij do financiranja, da bi tako okrepili gospodarsko konkurenčnost, ohranili delovna mesta in omogočili boj proti brezposelnosti;

24. pozdravlja okrepljeni preskus za mala in srednja podjetja, ki zagotavlja, da se bodo ob pripravi novih zakonodajnih predlogov preučile vse možnosti, da ne bi nesorazmerno obremenjevali malih in srednjih podjetij ali mikropodjetij; vendar poudarja, da se taki ukrepi ne bi smeli uporabljati za določbe o zdravstvu in varnosti pri delu;

25. priznava, da lahko upravna obremenitev in finančna tveganja, povezana z dostopom do financiranja, povzročita stres in druge negativne vplive na zdravje zaposlenih ter lastnikov malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij; poudarja, da mora zakonodaja na področju zaposlovanja in socialnih zadev prispevati k dobremu počutju podjetnikov in njihovih zaposlenih, ne da bi ustvarjala dodatne ovire za njihovo uspešnost;

26. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo trdne socialne in ekonomske argumente v prid temu, da bi uporabili obstoječe pobude EU, da bi potencialnim in obstoječim lastnikom malih in srednjih podjetij omogočili potrebne spretnosti, orodja in znanja za uspešno finančno upravljanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Alejandro Cercas, Emer Costello, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Edite Estrela, Sergio Gutiérrez Prieto, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Svetoslav Hristov Malinov, Anthea McIntyre, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Evelyn Regner, Csaba Sógor

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Geier, Åsa Westlund

(1)

Evropska komisija: „Uspešnost in politike držav članic na področju konkurenčnosti: krepitev konkurenčnosti“, izdaja 2011.

(2)

ECB in Evropska Komisija, raziskave o dostopu malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev 2009–2011.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (30.11.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja

(2012/2134(INI))

Pripravljavec mnenja: Jorgo Chatzimarkakis

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije in sprejete ukrepe za lažji dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev;

2.  pozdravlja pobudo Komisije za olajšanje dostopa podjetij do sredstev za dolgoročne naložbe v okviru akta za enotni trg;

3.  ugotavlja, da je 99 % vseh evropskih podjetij malih in srednjih podjetij, ki zagotavljajo 85 % zaposlitev, v mnogih primerih pa mreže manjših MSP nudijo zanesljivo podporo večjim podjetjem; zato meni, da so mala in srednja podjetja gonilna sila evropskega gospodarstva, ki nosi glavno odgovornost za ustvarjanje delovnih mest, trajnostno rast in inovacije;

4.  opozarja, da so mala in srednja podjetja v Evropi zelo raznovrstna glede na poslovne modele, ki jih uporabljajo, ter glede na uporabljana merila za vlaganja in inovacije, zato se srečujejo z različnimi vrstami finančnih izzivov; poudarja, da bi se moralo to odražati pri načinih njihovega financiranja, in priporoča različne metode analize in podpore za vsak naložbeni model;

5.  ugotavlja, da je finančna kriza v EU povzročila propad številnih evropskih bank, zato zdaj posojilodajalci niso več tako pripravljeni dajati kreditov malim in srednjim podjetjem, s čimer jim onemogočajo dostop do finančnih sredstev, prizadeto pa je tudi zaupanje podjetij v posojilne institucije, kar podjetja odvrača od tega, da bi prosila za kredite; izraža zaskrbljenost, ker bančni sektor, ki je vse občutljivejši za kapital in tveganja, zahteva več zavarovanj in višje premije za tveganja, zaradi česar v tem obsežnem gospodarskem sektorju prihaja do nezadostnega financiranja ter zamujenih poslovnih in zaposlitvenih priložnosti; zato meni, da je dostopnost do jamstvenih shem za kredite in posojila bistvena za izkoriščanje potenciala malih in srednjih podjetij za rast in zaposlovanje;

6.  poudarja, da večje obdavčevanje v okviru načrtov za fiskalno prilagoditev v državah članicah, v katerih se izvajajo intervencijski ukrepi, zelo otežuje življenje malih in srednjih podjetij ter potrošnikov; poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo malim in srednjim podjetjem olajšali vlaganje prošenj za programe in finančna sredstva EU ter nacionalne programe in finančna sredstva; poziva Komisijo, naj pripravi ocenjevalno študijo fiskalne prilagoditve, ki bo osredotočena specifično na mala in srednja podjetja;

7.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da je gospodarska kriza povzročila stečaj številnih donosnih podjetij; zato poziva države članice in Komisijo, naj podjetnikom zagotovijo finančno podporo kot drugo priložnost za ustanovitev novega podjetja;

8.  poziva države članice, naj oblikujejo pospešene postopke in točke vse na enem mestu za mala in srednja podjetja in s tem spodbudijo ustanavljanje novih podjetij ter jim olajšajo vstopanje na mednarodne trge; poziva Komisijo, naj zagotovi boljšo usklajenost med različnimi programi, ki zagotavljajo jamstva, ter dobro uravnoteženost med nacionalnimi shemami in shemami EU, ki podpirajo financiranje inovacij ali nudenje tveganega kapitala za mala in srednja podjetja;

9.  poziva Komisijo, naj še bolj okrepi sodelovanje z nacionalnimi razvojnimi in komercialnimi bankami, da bi se združevale izkušnje, izmenjavale najboljše prakse, razvijale sinergije in oblikovali načini za poenostavitev in poenotenje programov EU za financiranje malih in srednjih podjetij, ter naj ukrepa, da bodo lahko obstoječe investicijske banke za mala in srednja podjetja razširile svoje delovanje v druge države članice v skladu s tam veljavnimi pogoji;

10. poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo poslovne angele in zagotavljajo ustrezne fiskalne spodbude za ta model financiranja; poziva jih tudi, naj spodbujajo kooperativne programe financiranja, pri katerih bodo sodelovali izkušeni upokojeni vodstveni delavci in ponudniki financiranja;

11. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo več informacij v zvezi s pobudami EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij, vključno s programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME);

12. meni, da je mobilizacija prihrankov gospodinjstev ključni instrument za spodbujanje naložb v mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj čimprej predstavi predlog za boljšo mobilizacijo razpoložljivih sredstev za ta podjetja;

13. poudarja pomembnost boljšega dostopa do informacij za mala in srednja podjetja; zato poziva Komisijo in države članice, naj podjetnikom zagotovijo popolne in veljavne informacije s koristnimi referenčnimi podatki o dostopu do ustreznega financiranja, ki naj bodo na voljo na enotni evropski spletni strani v vseh jezikih EU;

14. poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo, kako bi lahko izboljšali dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, ki želijo javnemu sektorju zagotavljati inovativne gradnje, blago in storitve; zlasti poziva k sprejetju ukrepov za izboljšanje pogojev financiranja, pri čemer je treba zagotoviti, tako da bodo tvegani kapital in drugi pomembni tokovi financiranja v celoti priznavali možnosti za rast, ki jih prinašajo inovativna podjetja v sodelovanju s partnerji v javnem sektorju tako pri projektih predkomercialnih naročil kot v okviru partnerstev za inovacije;

15. poudarja potrebo po večji osveščenosti študentov in profesorjev glede podjetništva; poudarja, da je treba podjetnikom v času izobraževanja nuditi primerne izobraževalne programe v zvezi z dostopom do financiranja;

16. poziva države članice, naj zmanjšajo birokratske obremenitve in poenostavijo postopke, ki ovirajo ustanavljanje novih podjetij ter malim in srednjim podjetjem otežujejo tekoče poslovanje, zlasti ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij“ (COM(2011)0803); v zvezi s tem poudarja, da morajo Komisija in države članice na vseh ustreznih področjih politike dosledno uporabljati test MSP;

17. poziva Komisijo, naj predlaga poenostavljene predpise in smernice z nižjimi stroški, zlasti za programe, namenjene podpori skromnejšega financiranja malih in srednjih podjetij v obliki jamstev in dolžniško-lastniških instrumentov ali lastniških instrumentov;

18. poudarja, kako pomembno je zmanjševanje formalnosti, potrebnih za ustanavljanje novih podjetij, ter poziva Komisijo, naj preuči najboljše prakse v vseh državah članicah in spodbuja razširjanje zgodb o uspehu;

19. poziva države članice, naj olajšajo dostop malim in srednjim podjetjem do sredstev, tako da poenostavijo pravila za predložitev podatkov in spodbujajo spletne podatkovne zbirke za potrdila in druga dokazila;

20. poziva države članice, naj čim prej prenesejo direktivo o zamudah pri plačilih(1);

21. poudarja, da je treba zaradi zagotavljanja sredstev za naložbe v mala in srednja podjetja tem podjetjem pomagati privabljati vlagatelje, zlasti tako, da se jim pomaga pri pridobivanju strokovnega znanja, potrebnega za oblikovanje prepričljivih poslovnih načrtov;

22. poziva Komisijo in države članice, naj z namenom, da bolje podprejo naložbe, omogočijo večji obseg čezmejne trgovine in spodbudijo produktivnost in rast, obravnavajo davčno poenostavitev in z njo povezane upravne postopke za mala in srednja podjetja ter odpravijo preostale obremenitve;

23. poudarja, da sta odprt in pregleden regulativni okvir EU za javna naročila ter sorazmerno, pregledno in nediskriminatorno izvrševanje Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(2) nujno potrebna za boljši dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil in njihovo zmožnost, da te pogodbe tudi dejansko izpolnejo;

24. dodaja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bi zagotavljali, da poenostavitev čezmejne dejavnosti za mala in srednja podjetja ne bi olajšala tudi čezmejne dejavnosti, povezane z lažnim samozaposlovanjem, zlasti v gradbeništvu;

25. meni, da je treba zato, da bi finančna sredstva dosegla mala in srednja podjetja, uvesti sistem spremljanja, ki bo zagotavljal, da bodo banke finančna sredstva in jamstva uporabljale za povečevanje posojil tem podjetjem; meni, da bi to lahko vključevalo sisteme poročanja in kodeks ravnanja za banke, ki posojajo malim in srednjim podjetjem.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Thomas Händel, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Toine Manders, Franz Obermayr, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Mitro Repo, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Grofica Róża Thun Und Hohenstein, Gino Trematerra, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Regina Bastos, Jürgen Creutzmann, Ashley Fox, Marielle Gallo, María Irigoyen Pérez, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Marc Tarabella, Patricia van der Kammen, Kerstin Westphal

(1)

UL L 48, 23.2.2011, str. 1.

(2)

UL L 18, 21.1.1997, str. 1.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (6.12.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja

(2012/2134(INI))

Pripravljavec mnenja: Vladimír Maňka

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt EU za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za mikro, mala in srednja podjetja (MSP) v skladu s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, da se tem podjetjem na ta način ponudi možnost za premostitev težav, s katerimi se soočajo zaradi sedanje gospodarske in finančne krize;

2.  poudarja, da je kriza MSP – hrbtenico gospodarstva Unije – zelo prizadela; priznava, da ustrezen in pravočasen dostop do finančnih sredstev za MSP pomeni spodbudo in krepitev gospodarske rasti, nova delovna mesta, večjo produktivnost dela in socialno kohezijo, kar je izredno pomembno za blaginjo regij Evropske unije, pa tudi za močan lokalni, regionalni in nacionalni razvoj in za ohranjanje delovnih mest;

3.  podpira povečanje kapitala Evropske investicijske banke (EIB), saj je to način, kako izboljšati razpoložljivost posojil za MSP in kako zagotoviti nove naložbe za ponoven zagon gospodarske dejavnosti, odpiranje novih delovnih mest in ustvarjanje blaginje;

4.  priznava, da je v času fiskalnih omejitev in zmanjšane posojilne zmogljivosti zasebnega sektorja kohezijska politika en od pomembnejših virov podpore MSP in poglavitno naložbeno orodje za doseganje konvergence in trajnostni razvoj EU; meni, da bi se morala finančna pomoč – usklajena z drugimi sektorskimi ukrepi v podporo MSP – v prihodnje osredotočiti na okrepljeno spodbujanje raziskovalne in inovativne zmogljivosti MSP in njihove uspešnosti, saj to ugodno vpliva na dodatno zaposlovanje in na hitrejše okrevanje gospodarstva Unije, s tem pa na njeno konkurenčnost;

5.  poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za poenostavitev upravnih postopkov na evropski, nacionalni, regionalni, lokalni in čezmejni ravni, da se vzpostavi jasen in pregleden pravni okvir in se omeji regulativna kompleksnost, ki upravičence, zlasti MSP, pogosto ovira pri pridobivanju sredstev EU – to bi naprimer lahko dosegli z oblikovanjem posebne agencije za vlagatelje prošenj (po načelu „vse na enem mestu“), s skrajšanjem postopkov odobritve za pridobitev sredstev in s hitrejšim izplačevanjem subvencij;

6.  podpira odločitev Komisije, da v okviru prihodnje regulativne kohezijske politike, usmerjene v MSP, pripravi številne nove finančne instrumente, s katerimi bi izboljšali, povečali obveščenost o teh finančnih instrumentih, o njihovi rabi in spremljanju njihovih dejavnosti; priporoča, naj se dodatno razišče poraba sredstev iz strukturnih skladov in sredstev EIB, med drugim za namene financiranja skladov tveganega kapitala in skladov, ki lahko svoj vložek pomnožijo tako, da ponujajo dodatna sredstva za MSP.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Victor Boştinaru, John Bufton, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Ramona Nicole Mănescu, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Ewald Stadler, Georgios Stavrakakis, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Hermann Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Andrea Cozzolino, Ivars Godmanis, Karin Kadenbach, Lena Kolarska-Bobińska, Vilja Savisaar-Toomast, Elisabeth Schroedter


MNENJE Odbora za pravne zadeve (28.11.2012)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja

(2012/2134(INI))

Pripravljavka mnenja: Rebecca Taylor

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za boljši dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja, predvsem z izboljšanjem evropskega regulativnega okvira za tvegani kapital; poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki bodo upoštevale posebne potrebe malih in srednjih podjetij in omogočile, da se podpre njihov razvoj glede na njihovo velikost, promet in kreditne potrebe;

2.  poudarja pomanjkanje specializiranega finančnega in pravnega znanja pri večini malih in srednjih podjetij, kar otežuje njihov dostop do kapitala; hkrati opozarja, da mala in srednja podjetja evropsko zakonodajo pogosto dojemajo kot upravno breme in jo težko razumejo, kar prav tako vpliva na njihov dostop do kapitala;

3.  poziva Komisijo, naj po pregledu davčnih ovir za čezmejne naložbe tveganega kapitala v EU nujno premisli o obsežnejšem in učinkovitejšem pregledu evropske finančne in regulativne zakonodaje, ki je trenutno v breme malim in srednjim podjetjem; meni, da bi Komisija po tem širšem pregledu morala predstaviti predloge za izvzetje malih in srednjih podjetij, na katera imajo regulativne določbe nesorazmeren učinek, in če ni utemeljenega razloga, da bi jih vključili v področje uporabe zakonodaje, ali pa pretehtati prilagojene pristope ali blažje režime, če izvzetje ni primerno;

4.  poudarja, da stalno narašča število malih in srednjih podjetij v likvidacijskem postopku ali stečaju, posledično pa raste brezposelnost; poudarja, da ukrepi za rast, ki jih je EU doslej sprejela, očitno niso bili dovolj učinkoviti, in poziva Komisijo, naj nujno sprejme konkretnejše ukrepe za dostop malih in srednjih podjetij do kapitala ter za njihov ponovni zagon in večje zaposlovanje;

5.  opaža, da je v Evropski uniji premalo čezmejnih dejavnosti kar zadeva dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja, predvsem v smislu novih virov financiranja, kot so skupinsko financiranje, platforme poslovnih angelov in, bolj splošno, posojila enakovrednih partnerjev, ki malim in srednjim podjetjem nudijo finančna sredstva, ki jih bolj standardni finančni posredniki morda ne bi odobrili;

6.  opozarja na pomanjkanje pravne skladnosti v EU v zvezi s temi novimi načini financiranja in poziva Komisijo, naj upošteva glavne razlike znotraj držav članic in opredeli smernice za ta nova sredstva financiranja, ki so lahko tudi potencial za večjo rast in ustvarjanje delovnih mest;

7.  poziva Komisijo, naj v središče svojih prihodnjih politik postavi ponovni zagon in podporo malim in srednjim podjetjem, in poudarja, da perspektiva Evrope, ki temelji samo na opravljanju storitev, ne bo ustvarila rasti;

8.  vztraja, da mora Komisija pri pripravi osnutkov zakonodaje uporabljati test za mala in srednja podjetja, vključno s posebno pozornostjo do mikropodjetij, ter načelo „najprej pomisli na male“ in opraviti ocene učinka za vse zakonodajne predloge, zlasti za predloge finančne narave, da bi že dovolj zgodaj zagotovila ustrezno oceno, opredelitev in obravnavo vseh možnih vprašanj, ki veljajo za mala in srednja podjetja, in da mora te upoštevati pri pripravi zakonodajnih predlogov in s tem zagotoviti, da bo učinek na mala in srednja podjetja čim manjši; meni, da si mora Komisija v nadaljnjih osnutkih nujno prizadevati za čim večje zmanjšanje regulativnega bremena za mala in srednja podjetja in zagotoviti razlago za morebitne izjeme;

9.  poudarja, da je bila doslej gonilna sila evropskega gospodarstva več stotisočev srednjih in malih podjetij, katerih kakovostni izdelki in odličnost proizvodnih procesov so postali značilni elementi evropske proizvodnje v primerjavi z drugimi svetovnimi konkurenti;

10. poudarja, da imajo mala in srednja podjetja težave pri dostopu do kreditov pogosto zato, ker slabo poznajo instrumente, ki so jim na voljo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice srednjim in malim podjetjem nudile več podpore, izobraževanja in usposabljanja v zvezi s financiranjem, in pri razvoju teh usposabljanj razmisli o tesnejšem sodelovanju s predstavniškimi organi malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje programe poenostavitve, da bi izboljšala dostop do evropskih programov financiranja;

11. pozdravlja pobudo Komisije za močno spodbujanje držav članic, da bi hitreje izvajale direktive o zamudah pri plačilih, ker so takšne zamude izjemno škodljive za finančno načrtovanje malih in srednjih podjetij in so pogosto razlog za njihov stečaj; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj skrbno preuči poplačila prejetih kreditov s strani javnih organov;

12. poudarja, da lahko prihaja do diskriminacije pri dostopu do finančnih sredstev v primeru malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske, predstavniki etničnih manjšin, invalidi ali člani drugih manjšin, ter poziva Komisijo in države članice, naj priznajo ta potencial za diskriminacijo, ter zahtevajo, kot način za njeno preprečevanje, da posojilodajalci predložijo podrobno utemeljitve, zakaj malim in srednjim podjetjem zanikajo dostop do kapitala;

13. poziva Komisijo, naj izdela posebne strategije financiranja za države članice, namenjene podjetniškim mrežam in konzorcijem, ki jih sestavljajo mala in srednja podjetja;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.11.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Sajjad Karim, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Alajos Mészáros, Evelyn Regner, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sergio Gaetano Cofferati, Eva Lichtenberger, Angelika Niebler, József Szájer, Axel Voss


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.12.2012

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Elena Băsescu, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Edward Scicluna, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Vicky Ford, Ashley Fox, Robert Goebbels, Sophia in ‘t Veld, Petru Constantin Luhan, Thomas Mann

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov