POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (prenovitev)

26.2.2013 - (COM(2012)0064 – C7‑0045/2012 – 2012/0027(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Constance Le Grip
(Prenovitev – člen 87 Poslovnika)

Predlogi sprememb

• 001-131 (PDF - 416 KB)
• 001-131 (DOC - 725 KB)
• 132-132 (PDF - 1173 KB)
• 132-132 (DOC - 1170 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije

(COM(2012)0064 – C7‑0045/2012 – 2012/0027(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0064),

–   ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0045/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2012[1],

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični uporabi prenovitve pravnih aktov[2],

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 12. julija 2012, naslovljenega na Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 87 in 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0006/2013),

1.  sprejme v nadaljevanju podano stališče iz prve obravnave, ob upoštevanju priporočil posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi s: sprejetjem delovnega programa v obdobju šestih mesecev po začetku veljavnosti te uredbe v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov; sklepi, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki državam članicam dovoljujejo testiranje poenostavitev pri izvajanju carinske zakonodaje z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki od držav članic zahtevajo sprejetje, zadržanje, odpravo, spremembo ali razveljavitev odločbe; skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi in prednostnimi kontrolnimi področji; upravljanjem tarifnih kvot in tarifnih plafonov ter upravljanjem nadzora nad sprostitvijo blaga v prosti promet ali njegovim izvozom; določitvijo tarifne uvrstitve blaga; začasnim odstopanjem od pravil glede prefercialnega porekla blaga, upravičenega do prefercialnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Unija; opredelitvijo porekla blaga; začasnimi prepovedmi glede uporabe splošnih zavarovanj; medsebojno pomočjo med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga; sklepi glede povračila ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve; uradnimi urami carinskih organov; določitvijo tarifne podštevilke blaga, ki je predmet najvišje stopnje uvozne ali izvozne dajatve, kadar pošiljko sestavlja blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke; Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.	(4) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi s: sprejetjem delovnega programa v obdobju šestih mesecev po začetku veljavnosti te uredbe v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov; sklepi, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki državam članicam dovoljujejo testiranje poenostavitev pri izvajanju carinske zakonodaje z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki od držav članic zahtevajo sprejetje, zadržanje, odpravo, spremembo ali razveljavitev odločbe; skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi in prednostnimi kontrolnimi področji; upravljanjem tarifnih kvot in tarifnih plafonov ter upravljanjem nadzora nad sprostitvijo blaga v prosti promet ali njegovim izvozom; določitvijo tarifne uvrstitve blaga in oblikovanjem enotnih sistemov zaračunavanja carine v vseh državah članicah; začasnim odstopanjem od pravil glede prefercialnega porekla blaga, upravičenega do prefercialnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Unija; opredelitvijo porekla blaga in sledljivostjo blaga s poreklom iz tretjih držav; začasnimi prepovedmi glede uporabe splošnih zavarovanj; medsebojno pomočjo med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga; sklepi glede povračila ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve; uradnimi urami carinskih organov; določitvijo tarifne podštevilke blaga, ki je predmet najvišje stopnje uvozne ali izvozne dajatve, kadar pošiljko sestavlja blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke; ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.
Obrazložitev
Za varstvo potrošnikov in proizvodnjo v Uniji je bistveno Komisiji dati možnost, da sprejme ukrepe za sledljivost in poreklo proizvodov, ki vstopijo na evropske carine iz tretjih držav, kot preprečevalni ukrep in boj proti ponarejanju.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Pri nadaljnji posodobitvi carinske zakonodaje Unije bi bilo treba ustrezno upoštevati stališča gospodarskih subjektov, da bi zagotovili učinkovito upravno poenostavitev.
Obrazložitev
Posvetovanje z gospodarskimi subjekti v morebitni prihodnji reformi carinskega zakonika Unije je eden od bistvenih elementov, ki vodijo k učinkoviti poenostavitvi carinskih postopkov.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da se omogoči lažje poslovanje podjetij, bi morale imeti vse osebe še naprej pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti. Pravice zastopanja pa si ne bi več smela pridrževati nobena zakonodaja katere koli od držav članic. Poleg tega bi se moralo carinskemu zastopniku, ki izpolnjuje merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, omogočiti, da opravlja svoje storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža.	(18) Da se omogoči lažje sklepanje trgovinskih poslov, bi morale imeti vse osebe še naprej pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti. Pravice zastopanja pa si ne bi več smela pridrževati nobena zakonodaja držav članic. Za carinske predstavnike, ki delujejo na enotnem trgu, bi bilo zato treba določiti usklajena pravila Unije. Poleg tega bi se moralo carinskemu zastopniku, ki izpolnjuje merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, omogočiti, da opravlja svoje storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža, če izpolnjuje usklajena merila na ravni Unije in lahko uporablja enotne sisteme zaračunavanja carine.
Obrazložitev
Če so pooblaščeni gospodarski subjekti in carinski zastopniki pooblaščeni za opravljanje storitev v vseh državah članicah, bi morali biti zagotovljeni enotni sistemi zaračunavanja carine na različnih carinah, da bi poenostavili in pospešili carinske storitve v Uniji.
Da bi zagotovili enotnost pravil za carinske predstavnike v EU 27 držav in preprečili morebitno dolgoročno izkrivljenje enotnega trga, bi bilo treba ta pravila določiti na ravni EU.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Zaupanja vrednim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, bi moralo biti omogočeno, da kot „pooblaščeni gospodarski subjekti“ kar najučinkoviteje uporabljajo poenostavitve ter da imajo ob upoštevanju vidikov varnosti in varstva korist zaradi zmanjšanega obsega carinskih kontrol. Tako lahko uživajo status pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve ali pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo. Prizna se jim lahko eden izmed statusov ali pa oba skupaj.	(19) Zaupanja vrednim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise in ki sodelujejo pri varovanju verige carinjenja ter finančnih interesov Unije, bi moralo biti omogočeno, da kot „pooblaščeni gospodarski subjekti“ kar najučinkoviteje uporabljajo poenostavitve ter da imajo ob upoštevanju vidikov varnosti in varstva dejanske koristi, vključno z zmanjšanjem obsega carinskih kontrol. Tako lahko uživajo status pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve ali pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo. Prizna se jim lahko eden izmed statusov ali pa oba skupaj.
Obrazložitev
V besedilu carinskega zakonika Unije je treba jasneje navesti ugodnosti, do katerih so upravičeni pooblaščeni gospodarski subjekti.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 19a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Zaupanja vredni gospodarski subjekti, ki spoštujejo predpise, bi morali imeti korist od mednarodnih sporazumov, ki omogočajo vzajemno priznavanje statusa „pooblaščenega gospodarskega subjekta“.
Obrazložitev
Sklenitev sporazumov o sodelovanju glede vzajemnega priznavanja pooblaščenih gospodarskih subjektov bi morala biti prednostna naloga v potekajočih trgovinskih pogajanjih, zlasti tistih o poglobljenih in obsežnih trgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 5 – točka 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
11. „deklaracija za začasno hrambo“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da je blago dano v zadevni carinski postopek ali se to načrtuje;	11. „deklaracija za začasno hrambo“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da je blago v postopku začasne hrambe ali se to načrtuje;
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 5 – točka 14a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14a. „začasna hramba“ pomeni stanje, v katerem se blago, ki ne prihaja iz Unije, začasno hrani pod carinskim nadzorom, in sicer med predložitvijo carini in uvrstitvijo v carinski postopek;
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 5 – točka 31 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) osebo, ki predloži blago, za katero se šteje, da je bilo dano v postopek začasne hrambe, dokler se ne vloži deklaracija za začasno hrambo, ali osebo za račun katere se blago predloži;	črtano
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 5 – točka 31 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) osebo, ki vloži deklaracijo za postopek začasne hrambe, ali osebo za račun katere se zadevna deklaracija vloži;	črtano
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko sprejme sklepe, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo, z odstopanjem od odstavka 1, načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov.	3. Komisija lahko, v izjemnih primerih in za omejeno obdobje, sprejme sklepe, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo, z odstopanjem od odstavka 1, načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov. Takšna odstopanja ne vplivajo na razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov iz odstavka 1.
Obrazložitev
Zelo pomembno je, da se carinski zakonik Unije izvaja in uporablja enako v vseh 27 državah članicah, da bi ohranili temeljni duh vseevropske e-carine, kot je bila prvotno opisana v Moderniziranem carinskem zakoniku. Odstopanja za eno ali več držav članic se dovolijo izjemoma za omejeno obdobje. Podrobnosti glede meril za odobritev odstopanja naj se določijo z delegiranimi akti (poročevalkin predlog spremembe k členu 7a novo).
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 7a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Prenos pooblastila
	Komisija je v skladu s členom 243 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo merila za odobritev odstopanja iz člena 6(3).
Obrazložitev
Zelo pomembno je, da se carinski zakonik Unije izvaja in uporablja enako v vseh 27 državah članicah, da bi ohranili temeljni duh vseevropske e-carine, kot je bila prvotno opisana v Moderniziranem carinskem zakoniku. Odstopanja za eno ali več držav članic se dovolijo izjemoma za omejeno obdobje. Podrobnosti glede meril za odobritev odstopanja od člena 6(3) naj se določijo na ravni delegiranih aktov.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija lahko državam članicam na njihovo zahtevo dovoli, da v omejenem časovnem obdobju testirajo poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.	2. Komisija lahko eni ali več državam članicam na njihovo zahtevo dovoli, da v omejenem časovnem obdobju testirajo dodatne poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje. Tovrstno testiranje je na voljo vsem državam članicam. Poenostavitve vključujejo nebistvene elemente te uredbe, ki zadevajo uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, povezane z:
	(a) zahtevki in dovoljenji v zvezi s carinskim postopkom ali statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga za ta namen določi država;
	(b) zahtevki in posebnimi odločbami, odobrenimi v skladu s členom 32;
	(c) skupnim obvladovanjem tveganja iz člena 39;
	(d) standardnim obrazcem in vsebino podatkov, ki jih je treba registrirati;
	(e) vzdrževanjem teh podatkov s strani carinskih organov držav članic;
	(f) pravili za dostop do teh podatkov s strani:
	(i) gospodarskih subjektov,
	(ii) drugih pristojnih organov.
	Ko poteče rok za testiranje, Komisija opravi oceno, da ugotovi njegovo korist.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da je testiranje (pilotni projekti) poenostavitev na voljo vsem državam članicam, ki želijo sodelovati pri tem.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, da se podrobno opredelijo pravila za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov iz člena 15(1).	Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, da se podrobno opredelijo:
	(a) pravila za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo podatkov iz člena 15(1);
	(b) delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov iz člena 15(1), ki se določi do ...*.
	____________
	*UL: prosimo, vstavite datum: šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Izvajanje delovnega programa vključuje elemente sekundarne politične usmeritve (na primer prednostne naloge, prilagoditev razčlenitvi proračuna, kazalnike za merjenje učinka); zato naj se to ureja na ravni delegiranih aktov (v skladu s členom 290 PDEU) in ne z izvedbenimi akti.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če se oceni, da so bile poenostavitve, ki jih je testirala ena ali več držav članic, uspešne in koristne za druge države članice, se na Komisijo v skladu s členom 243 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki spreminjajo nebistvene elemente, navedene v členu 15(2).
Obrazložitev
Predlog spremembe je povezan z drugim pododstavkom poročevalkinega predloga spremembe št. 3 k členu 15(2). Nebistvene elemente, navedene v členu 15(2), bi bilo treba spremeniti, če so bile poenostavitve, ki jih je testirala ena ali več držav članic, ocenjene kot uspešne in koristne za druge države članice.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija v 6 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenimi akti sprejme delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov iz člena 15(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda  iz člena 244(4) .	črtano
Obrazložitev
Izvajanje delovnega programa vključuje elemente sekundarne politične usmeritve (na primer prednostne naloge, prilagoditev razčlenitvi proračuna, kazalnike za merjenje učinka); zato naj se to ureja na ravni delegiranih aktov (v skladu s členom 290 PDEU) in ne z izvedbenimi akti.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski zastopnik ima sedež na carinskem območju Unije.	2. Carinski zastopnik ima sedež na carinskem območju Unije.
Ta obveznost se v nekaterih primerih lahko opusti.
Obrazložitev
Poročevalka je naklonjena črtanju vseh omemb opustitve obveznosti za carinskega zastopnika, da mora imeti sedež zunaj carinskega območja EU.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko v skladu s pravom Unije  določijo  pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve v državi članici, kjer ima sedež. Vendar pa je brez poseganja v uporabo manj strožjih meril zadevne države članice carinski zastopnik, ki izpolnjuje merila iz točk (a) do (d) člena 22, upravičen opravljati takšne storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža.	3. Države članice lahko v skladu s pravom Unije  določijo  pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve v državi članici, kjer ima sedež. Carinski zastopnik mora imeti sedež na ozemlju Unije. Če želi carinski zastopnik opravljati carinske storitve v državi članici, kjer nima sedeža, mora imeti pooblastilo, ki ga poda pristojni nacionalni carinski organ na podlagi skupnih meril, ki veljajo za celotno ozemlje Unije in v vseh državah članicah.
Obrazložitev
The customs representative should not be confused with the AEO. These two figures need to be kept separated, since they have different nature and aims (the AEO is a status, the customs representative a working activity that in certain EU Member States is regulated as a profession). Accordingly, the possibility for a customs representative to provide customs services in a Member State other than the one where he is established, should be based on separate criteria, different from those referred to the AEO, highlighting specific requirements in terms of reliability, competence and experience. The necessity to introduce common criteria at EU level for the provision of customs representation services in member States other than the one where the customs representative is established, aims to avoid that Member States will create excessive obstacles or different degrees of difficulty in obtaining the above authorisation. This solution, among other things, reflects the point n. 34. of the Report of the European Parliament of 25 November 2011 on modernisation of customs (2011/2083(INI)), that “Calls on the Commission to include in the MCC more rigorous requirements for the provision of the EU’s customs representation services, helping to increase the level of professionalism and ownership on the part of these intermediaries and laying down clear rules to guide relations between customs agents and forwarding undertakings, so as to change the role of the agents to that of consolidators for small and medium-sized importers that do not have the capacity to implement customs compliance programmes similar to those of European AEOs”.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Odstavek 2 državam članicam ne preprečuje uporabe pogojev, ki so jih opredelile v skladu s prvim stavkom odstavka 3, za carinskega zastopnika, ki nima sedeža na carinskem območju Unije.
Obrazložitev
V nekaterih primerih carinski zastopnik ne potrebuje sedeža v EU.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 20 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) primere, v katerih se obveznost iz prvega pododstavka člena 18(2) opusti;	črtano
Obrazložitev
V skladu s poročevalkinim predlogom spremembe 7.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Gospodarski subjekt s sedežem na carinskem območju Unije, ki izpolnjuje merila iz člena 22, lahko zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta.	1. Gospodarski subjekt s sedežem na carinskem območju Unije, ki izpolnjuje merila iz člena 22, lahko zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Obveznost imeti sedež na carinskem območju Unije se v nekaterih primerih lahko opusti.
Obrazložitev
Poročevalka je naklonjena črtanju vseh omemb opustitve obveznosti za gospodarski subjekt, da mora imeti sedež zunaj carinskega območja EU. Predlog spremembe je povezan s poročevalkinem predlogom spremembe 14 k členu 23.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo, na podlagi katerega  je njegov imetnik upravičen do olajšav v zvezi z varnostjo in varstvom.	(b) dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo, na podlagi katerega je njegov imetnik upravičen do olajšav v zvezi z varnostjo in varstvom, kar pomeni manj kontrol pri uvozu ali izvozu, upošteva pa se lahko tudi pri kontrolah po carinjenju.
Obrazložitev
Povezava med pooblaščenimi gospodarskimi subjekti in zmanjšanim obsegom carinskih kontrol v predlogu Komisije ni ustrezno izražena. Zelo pomembno je, da je ta v temeljnem aktu jasno zapisana. V novih smernicah EU glede pooblaščenih gospodarskih subjektov je navedeno, da ugodnosti zanje vključujejo manj kontrol pri uvozu ali izvozu, dovoljenje pa se lahko upošteva tudi pri kontrolah po carinjenju. Opomba: Spremembe tega dela besedila bi morale biti možne, saj se nanaša na vsebino sivo osenčenega besedila (člen 23(e)).
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 6a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Imetniki statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta iz odstavka 2 so upravičeni do ugodnosti, povezanih z vrsto potrdila, kot je določeno v točkah (a) in (b) odstavka 2.
Obrazložitev
V besedilu carinskega zakonika Unije je treba jasneje navesti ugodnosti, do katerih so upravičeni pooblaščeni gospodarski subjekti.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 6b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. Zahtevki, ki jih vložijo pooblaščeni gospodarski subjekti, se obravnavajo prednostno.
Obrazložitev
Priznavanje prednostne obravnave, ki jo je treba omogočiti pooblaščenim gospodarskim subjektom, mora biti jasno navedeno v carinskem zakoniku Unije.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:	1. Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:
(a) evidenca o izpolnjevanju carinskih in davčnih zahtev;	(a) evidenca o izpolnjevanju carinskih in davčnih zahtev;
(b) zadovoljiv sistem vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogočajo ustrezne carinske kontrole;	(b) zadovoljiv sistem vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogočajo ustrezne carinske kontrole;
(c) dokazana plačilna sposobnost;	(c) dokazana plačilna sposobnost;
(d) glede  dovoljenja iz člena 21(2)(a)  , praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti;	(d) glede  dovoljenja iz člena 21(2)(a)  , praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti;
(e) glede dovoljenja iz člena 21(2)(b)  , ustrezni varnostni in varstveni standardi.	(e) glede dovoljenja iz člena 21(2)(b)  , ustrezni varnostni in varstveni standardi.
	1a. Evidenca o izpolnjevanju iz odstavka 1(a) se šteje za ustrezno, če vlagatelj ali oseba, ki zastopa podjetje, ki vlaga zahtevek, ali ki nadzoruje vodstvo podjetja, ali oseba, ki je v podjetju odgovorna za carinske zadeve v predhodnih treh letih niso storili hudih kršitev ali ponavljajočih hudih kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov, ki se uporabljajo za vstop, izstop, gibanje, hrambo in posebno uporabo blaga.
Obrazložitev
Glavni pogoji za status pooblaščenega gospodarskega subjekta so zelo pomemben vidik. Poročevalka zato meni, da morajo biti v temeljnem aktu bolje pojasnjeni. Dodatne podrobnosti pa bi lahko določili v delegiranih aktih (člen 23 carinskega zakonika Unije), s čimer bi ohranili določeno prožnost in enostavnost zakonodajnega besedila. Nove odstavke, ki jih predlaga poročevalka (glej predloge sprememb 10, 11, 12 in 13 k členu 22 odstavek 1b/c/d novo), trenutno vsebuje le konsolidirani osnutek izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Šteje se, da je sistem vodenja iz odstavka 1(b) zadovoljiv, če vlagatelj dokaže visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga.
Obrazložitev
Glavni pogoji za status pooblaščenega gospodarskega subjekta so zelo pomemben vidik. Poročevalka zato meni, da morajo biti v temeljnem aktu bolje pojasnjeni. Dodatne podrobnosti pa bi lahko določili v delegiranih aktih (člen 23 carinskega zakonika Unije), s čimer bi ohranili določeno prožnost in enostavnost zakonodajnega besedila. Nove odstavke, ki jih predlaga poročevalka (glej predloge sprememb 10, 11, 12 in 13), trenutno vsebuje le konsolidirani osnutek izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Plačilna sposobnost iz točke (c) odstavka 1 se šteje za dokazano, če ima vlagatelj dobro finančno stanje, ki zadostuje za izpolnjevanje njegovih obveznosti, ob obveznem upoštevanju značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti.
Obrazložitev
Glavni pogoji za status pooblaščenega gospodarskega subjekta so zelo pomemben vidik. Poročevalka zato meni, da morajo biti v temeljnem aktu bolje pojasnjeni. Dodatne podrobnosti pa bi lahko določili v delegiranih aktih (člen 23 carinskega zakonika Unije), s čimer bi ohranili določeno prožnost in enostavnost zakonodajnega besedila. Nove odstavke, ki jih predlaga poročevalka (glej predloge sprememb 10, 11, 12 in 13), trenutno vsebuje le konsolidirani osnutek izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1d. Varstveni in varnostni standardi iz točke (2) odstavka 1 štejejo za ustrezne, če vlagatelj dokaže, da z njimi ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varstva in varnosti mednarodne dobavne verige, vključno na področju telesne nedotakljivosti ter varstva osebja in poslovnih partnerjev.
Obrazložitev
Glavni pogoji za status pooblaščenega gospodarskega subjekta so zelo pomemben vidik. Poročevalka zato meni, da morajo biti v temeljnem aktu bolje pojasnjeni. Dodatne podrobnosti pa bi lahko določili v delegiranih aktih (člen 23 carinskega zakonika Unije), s čimer bi ohranili določeno prožnost in enostavnost zakonodajnega besedila. Nove odstavke, ki jih predlaga poročevalka (glej predloge sprememb 10, 11, 12 in 13), trenutno vsebuje le konsolidirani osnutek izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:	1. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki dopolnjujejo določbe te uredbe glede:
(a) pravila za  podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta iz člena 21;
(b) primere, v katerih se  obveznost  pooblaščenega gospodarskega subjekta imeti sedež na carinskem območju  Unije opusti  v skladu z   drugim pododstavkom člena 21(1);
(c) olajšave  iz člena 21(2)b.	(c) podelitve dovoljenj za uporabo poenostavitev pooblaščenim gospodarskim subjektom;
	(d) določitve carinskega organa, ki je pristojen za podelitev takšnega statusa in dovoljenj;
	(e) vrste in obsega olajšav, ki se lahko dodelijo pooblaščenim gospodarskim subjektom za carinske kontrole v zvezi z varnostjo in varstvom;
	(f) posvetovanja z drugimi carinskimi organi in zagotavljanje podatkov le-tem;
	(g) pogojev, pod katerimi se status pooblaščenega gospodarskega subjekta lahko začasno odvzame ali razveljavi;
	2. Predpisi iz odstavka 1 za dopolnitev uredbe upoštevajo:
	(a) olajšave iz člena 21(2)b;
	(b) pravila v skladu s členom 39(3);
	(c) poklicno ukvarjanje z dejavnostmi, zajetimi v carinski zakonodaji;
	(d) praktične standarde usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti;
	(e) zahtevo, da je gospodarski subjekt imetnik mednarodno priznanega potrdila, ki se ga izda na podlagi mednarodnih konvencij.
Obrazložitev
Osnovni pravni akt bi moral izrecno navajati namen, vsebino in področje veljavnosti delegiranega akta. Poročevalka predlaga (z nekaterimi potrebnimi prilagoditvami) določbe iz člena 15 Moderniziranega carinskega zakonika. Opomba: Predlog spremembe je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 9 k členu 21(2)(b) in predlogom spremembe št. 17 k členu 39(3).
Poročevalka je naklonjena tudi črtanju vseh omemb opustitve obveznosti za gospodarski subjekt, da mora imeti sedež zunaj carinskega območja EU. Predlog spremembe je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 8 k členu 21(1).
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V primeru, ko operater, ki ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta na področju carinske poenostavitve, vloži zahtevek, carinski organi skupnih meril ne preverijo še enkrat. Za vse take zahtevke se preverijo samo posebna merila, povezana z zahtevkom za dovoljenje, ki ga je vložil pooblaščeni gospodarski subjekt.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepiti status pooblaščenega gospodarskega subjekta, tako da se poenostavijo zahtevki za dovoljenje in revizije postopkov za pooblaščene gospodarske subjekte ter pospešijo postopki obdelave. Ta status mora biti referenca za vsa carinska dovoljenja.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar carinski organi ne morejo upoštevati navedenega roka, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vlagatelja ter navedejo razloge in dodaten rok, ki je po njihovem mnenju potreben za sprejetje  odločitve.	Rok za sprejetje odločbe, kot je opredeljeno v carinski zakonodaji, začne teči na dan prejema vloge.
	Kadar carinski organi ne morejo upoštevati roka za sprejetje odločbe, kot je opredeljeno v carinski zakonodaji, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vlagatelja ter navedejo razloge in dodaten rok, ki je po njihovem mnenju potreben za sprejetje odločitve. Dodatni rok ni daljše od 30 dni.
	Brez poseganja v tretji pododstavek lahko carinski organ, ki sprejme odločbo, podaljša rok za sprejetje odločbe, kot je opredeljeno v ustrezni carinski zakonodaji, kadar vlagatelj zahteva podaljšanje, da bi opravil prilagoditve, s katerimi bo zagotovil izpolnitev pogojev in meril. Prilagoditve in dodatni rok, ki je potreben za njihovo izvedbo, se sporočijo carinskemu organu, ki sprejme odločbo, ta pa se odloči, ali bo rok podaljšal.
Obrazložitev
Da bi pomembni člen o rokih za sprejetje odločbe vključili v carinski zakonik Unije ter da bi zagotovili pravno skladnost carinske zakonodaje in je ne razdelili ali opredelili v različnih aktih, so v tem členu opredeljene vse določbe o rokih za sprejetje odločbe. Člen 24(2) carinskega zakonika Unije in člen 124-2-08 izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika sta zato združena.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V nekaterih primerih se prvi pododstavek ne uporablja.	Prvi pododstavek se ne uporablja v naslednjih primerih:
	(a) kadar ni mogoče odobriti zahteve za odločbo, vključno z dodelitvijo registracijske in identifikacijske številke gospodarskih subjektov (številka EORI);
	(b) v primeru odločbe iz člena 32(1);
	(c) v primeru zavrnitve prednosti tarifne kvote, kadar je bil dosežen podani obseg tarifne kvote, kot je navedeno v prvem pododstavku člena 49(4);
	(d) kadar tako zahteva narava ali stopnja tveganja za varnost Unije in njenih prebivalcev, za zdravje ljudi, živali ali rastlin oziroma za okolje ali potrošnike;
	(e) kadar je namen odločbe zagotoviti izvajanje druge odločbe, za katero se uporablja ta odstavek, in sicer brez poseganja v zakonodajo zadevne države članice;
	(f) kadar se opravi ocena tveganja na podlagi vstopne skupne deklaracije ali carinske deklaracije, ki jo nadomešča;
	(g) kadar bi ogrozil preiskave, ki potekajo v okviru boja proti goljufijam;
	(h) za odločitve Komisije o tem, ali je upravičeno povračilo ali odpust.
Obrazložitev
Izjeme k pravici do zaslišanja v členu 124-1-03 izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika se premaknejo v carinski zakonik Unije. Sklicevanja na člene v carinskem zakoniku Unije in izvedbenih določbah Moderniziranega carinskega zakonika so bila posodobljena, kjer je to mogoče. Odstavek 4(h) se nanaša na člen 333-26(2) izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 5 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Imetnik odločbe izpolnjuje obveznosti, ki iz nje izhajajo.
Obrazložitev
Ker člen 124-2-11 izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika vsebuje bistvene elemente, zlasti o obveznostih imetnika odločbe, je te določbe ustrezno vključiti v carinski zakonik Unije.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 5 – pododstavek 1b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Imetnik odločbe nemudoma obvesti carinski organ, ki sprejme odločbo, o morebitnih dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe in ki bi utegnili vplivati na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino.
Obrazložitev
Ker člen 124-2-11 izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika vsebuje bistvene elemente, zlasti o obveznostih imetnika odločbe, je te določbe ustrezno vključiti v carinski zakonik Unije.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. V nekaterih primerih carinski organi:	8. Carinski organi spremljajo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz odločbe, ter ponovno ocenijo ali zadržijo odločbo v primerih, podanih v carinski zakonodaji.
(a) spremljajo upoštevanje odločbe;
(b) ponovno ocenijo odločbo;
(c) zadržijo odločbo, ki se ne odpravi, razveljavi ali spremeni.
Obrazložitev
Besedilo „v nekaterih primerih“ se črta.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Komisija lahko sprejme sklepe, ki niso navedeni v členu 32(8), s katerimi od držav članic zahteva sprejetje, zadržanje, odpravo, spremembo ali razveljavitev odločbe iz člena 24, da se zagotovi enotna uporaba carinske zakonodaje.	9. Komisija lahko sprejme sklepe, ki niso navedeni v členu 32(8), s katerimi od ene ali več držav članic zahteva sprejetje, zadržanje, odpravo, spremembo ali razveljavitev odločbe iz člena 24, da se zagotovi enotna uporaba carinske zakonodaje.
Obrazložitev
Delegirani akti se splošno uporabljajo, v prenovljenem carinskem zakoniku Unije pa se člena 24(9) in 32(8) sklicujeta samo na „države članice“ namesto na „eno ali več držav članic“. Če bi se torej odločili, da v členih 26 in 34 ohranimo postopek izvedbenega akta, bi z zgornjim predlogom spremembe vprašanje bolje pojasnili. Predlog spremembe je povezan s postopkom iz člena 26.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prenos pooblastila	črtano
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:
(a) pravila o postopku za sprejemanje odločb iz člena 24;
(b) primere, v katerih vlagatelj nima možnosti izraziti svojega stališča v skladu s prvim pododstavkom člena 24(4);
(c) pravila za spremljanje, ponovno ocenjevanje in zadržanje odločb v skladu s členom 24(8).
Obrazložitev
Gre za bistvene vidike carinskega zakonika Unije, ki bi jih bilo treba opredeliti v temeljnem aktu in ne v delegiranih aktih.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 32 – odstavki 1 – 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Carinski organi na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami („odločbe ZTI“) ali odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga („odločbe ZIPB“).	(1) Carinski organi na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami („odločbe ZTI“), odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga („odločbe ZIPB“) in odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o carinski vrednosti („odločbe ZICV“).
Tak zahtevek  se ne sprejme  v katerem koli od naslednjih primerov:	Tak zahtevek se ne sprejme  v katerem od naslednjih primerov:
(a) kadar zahtevek vloži ali ga je vložil pri istem ali drugem carinskem uradu imetnik odločbe, ki se nanaša na isto blago, ali je zahtevek vložen v njegovem imenu, in – kar zadeva odločbe ZIPB – v enakih okoliščinah, ki opredeljujejo pridobitev porekla;	(a) kadar zahtevek vloži ali ga je vložil pri istem ali drugem carinskem uradu imetnik odločbe, ki se nanaša na isto blago, ali je zahtevek vložen v njegovem imenu, in – kar zadeva odločbe ZIPB – v enakih okoliščinah, ki opredeljujejo pridobitev porekla;
(b) kadar se zahtevek ne nanaša na katero koli predvideno uporabo odločbe ZTI oziroma ZIPB ali katero koli predvideno uporabo carinskega postopka.	(b) kadar se zahtevek ne nanaša na katero koli predvideno uporabo odločbe ZTI, ZIPB ali ZICV ali katero koli predvideno uporabo carinskega postopka.
(2) Odločbe ZTI ali ZIPB so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla blaga.	(2) Odločbe ZTI, ZICV ali ZIPB so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla oziroma carinske vrednosti blaga.
S temi odločbami so carinski organi zavezani do imetnika odločbe samo v zvezi z blagom, za katerega so carinske formalnosti opravljene po dnevu, ko začne odločba učinkovati.	S temi odločbami so carinski organi zavezani do imetnika odločbe samo v zvezi z blagom, za katerega so carinske formalnosti opravljene po dnevu, ko začne odločba učinkovati.
Z odločbami je imetnik odločbe zavezan do carinskih organov šele z dnem, ko prejme odločbo ali se šteje, da je odločbo prejel.	Z odločbami je imetnik odločbe zavezan do carinskih organov šele z dnem, ko prejme odločbo ali se šteje, da je odločbo prejel.
(3) Odločbe ZTI ali ZIPB veljajo za obdobje treh let od dne, ko začne odločba učinkovati.	(3) Odločbe ZTI, ZIPB ali ZICV veljajo za obdobje treh let od dne, ko začne odločba učinkovati.
Odločba ZTI ali ZIPB v nekaterih primerih preneha veljati pred koncem tega obdobja.	Odločba ZTI, ZIPB ali ZICV v nekaterih primerih preneha veljati pred koncem tega obdobja.
V takih primerih se lahko odločba ZTI ali ZIPB še vedno uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki temeljijo na odločbi in so bile sklenjene pred iztekom njene veljavnosti.	V takih primerih se lahko odločba ZTI, ZIPB ali ZICV še vedno uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki temeljijo na odločbi in so bile sklenjene pred iztekom njene veljavnosti.
(4) Za uporabo odločb ZTI ali ZIPB v okviru določenega carinskega postopka je imetnik odločbe sposoben dokazati:	(4) Za uporabo odločb ZTI, ZIPB ali ZICV v okviru določenega carinskega postopka je imetnik odločbe sposoben dokazati:
(a) v primeru odločbe ZTI, da prijavljeno blago v vsakem pogledu ustreza v odločbi opisanemu blagu;	a) v primeru odločbe ZTI, da prijavljeno blago v vsakem pogledu ustreza v odločbi opisanemu blagu;
(b) v primeru odločbe ZIPB, da zadevno blago in okoliščine, ki opredeljujejo pridobitev porekla, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam.	b) v primeru odločbe ZIPB, da zadevno blago in okoliščine, ki opredeljujejo pridobitev porekla, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam.
	(c) v primeru odločbe ZICV, da zadevno blago in okoliščine, pomembne za ugotavljanje carinske vrednosti, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam.
(5) Z odstopanjem od člena 24(6)in člena 28 se odločbe ZTI in ZIPB odpravijo, če temeljijo na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vlagateljev.	(5) Z odstopanjem od člena 24(6)in člena 28 se odločbe ZTI, ZIPB in ZICV odpravijo, če temeljijo na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vlagateljev.
(6) Odločbe ZTI in ZIPB se razveljavijo v skladu s členom 24(6) in členom 29.	(6) Odločbe ZTI, ZIPB in ZICV se razveljavijo v skladu s členom 24(6) in členom 29.
Odločb ni mogoče spremeniti.	Odločb ni mogoče spremeniti.
(7) Komisija lahko države članice obvesti o naslednjem:	(7) Komisija lahko države članice obvesti o naslednjem:
(a) da je sprejemanje odločb ZTI in ZIPB za blago, za katerega ni zagotovljena enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla, zadržano;	(a) da je sprejemanje odločb ZTI, ZIPB in ZICV za blago, za katerega niso zagotovljene enotna tarifna uvrstitev, opredelitev porekla ali okoliščine ugotovljene carinske vrednosti, zadržano;
(b) da se zadržanje iz točke (a) umakne.	(b) da se zadržanje iz točke (a) umakne.
(8) Komisija lahko sprejme sklepe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev odločb ZTI in ZIPB, da se zagotovi enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla blaga.	(8) Komisija lahko sprejme sklepe, s katerimi od ene ali več držav članic zahteva razveljavitev odločb ZTI, ZIPB in ZICV, da se zagotovi enotna tarifna uvrstitev, opredelitev porekla blaga ali uporaba carinske vrednosti.
Obrazložitev
Die Ermittlung des Zollwertes führt zu unterschiedlichen Auffassungen, welche Gebühren in den Zollwert einfließen müssen. Selbst in einzelnen Mitgliedsstaaten gibt es bei den Zollbehörden unterschiedliche Sichtweisen, welche Kosten und Gebühren in den Zollwert gehören. In Kapitel 3 „Zollwert der Waren“ sind dem Zollwert die Artikel 61-64 gewidmet. Die Bestimmungen hier sind bereits sehr speziell. Es gab auch Fälle, dass Wirtschaftsbeteiligte, die in mehreren Mitgliedsstaaten tätig sind, unterschiedlichen Entscheidungen der jeweiligen Zollverwaltung ausgesetzt waren. Dies führte zu aufwendigen und kostspieligen Rechtsstreitigkeiten zur Klärung, welche Kosten in den Zollwert einzubeziehen sind. Eine verbindliche Zollwertauskunft führt zu einer einheitlichen Berechungspraxis in allen Mitgliedsstaaten und gibt Rechtssicherheit für Verwaltung und Wirtschaftsbeteiligte. Diese Voraussetzungen, unter denen eine Zollwertauskunft beantragt werden kann, sollten durch die Kommission eng definiert werden.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 33 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) primere, v katerih odločba ZTI ali ZIPB preneha veljati v skladu z drugim pododstavkom člena 32(3);	(a) primere, v katerih odločba ZTI, ZIPB ali ZICV preneha veljati v skladu z drugim pododstavkom člena 32(3);
Obrazložitev
Die Ermittlung des Zollwertes führt zu unterschiedlichen Auffassungen, welche Gebühren in den Zollwert einfließen müssen. Selbst in einzelnen Mitgliedsstaaten gibt es bei den Zollbehörden unterschiedliche Sichtweisen, welche Kosten und Gebühren in den Zollwert gehören. In Kapitel 3 „Zollwert der Waren“ sind dem Zollwert die Artikel 61-64 gewidmet. Die Bestimmungen hier sind bereits sehr speziell. Es gab auch Fälle, dass Wirtschaftsbeteiligte, die in mehreren Mitgliedsstaaten tätig sind, unterschiedlichen Entscheidungen der jeweiligen Zollverwaltung ausgesetzt waren. Dies führte zu aufwendigen und kostspieligen Rechtsstreitigkeiten zur Klärung, welche Kosten in den Zollwert einzubeziehen sind. Eine verbindliche Zollwertauskunft führt zu einer einheitlichen Berechungspraxis in allen Mitgliedsstaaten und gibt Rechtssicherheit für Verwaltung und Wirtschaftsbeteiligte. Diese Voraussetzungen, unter denen eine Zollwertauskunft beantragt werden kann, sollten durch die Kommission eng definiert werden.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 33 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pravila za uporabo odločbe ZTI ali ZIPB po tem, ko preneha veljati v skladu z drugim pododstavkom člena 32(3);	(b) pravila za uporabo odločbe ZTI, ZIPB ali ZICV po tem, ko preneha veljati v skladu z drugim pododstavkom člena 32(3);
Obrazložitev
Die Ermittlung des Zollwertes führt zu unterschiedlichen Auffassungen, welche Gebühren in den Zollwert einfließen müssen. Selbst in einzelnen Mitgliedsstaaten gibt es bei den Zollbehörden unterschiedliche Sichtweisen, welche Kosten und Gebühren in den Zollwert gehören. In Kapitel 3 „Zollwert der Waren“ sind dem Zollwert die Artikel 61-64 gewidmet. Die Bestimmungen hier sind bereits sehr speziell. Es gab auch Fälle, dass Wirtschaftsbeteiligte, die in mehreren Mitgliedsstaaten tätig sind, unterschiedlichen Entscheidungen der jeweiligen Zollverwaltung ausgesetzt waren. Dies führte zu aufwendigen und kostspieligen Rechtsstreitigkeiten zur Klärung, welche Kosten in den Zollwert einzubeziehen sind. Eine verbindliche Zollwertauskunft führt zu einer einheitlichen Berechungspraxis in allen Mitgliedsstaaten und gibt Rechtssicherheit für Verwaltung und Wirtschaftsbeteiligte. Diese Voraussetzungen, unter denen eine Zollwertauskunft beantragt werden kann, sollten durch die Kommission eng definiert werden.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinske kontrole se izvajajo znotraj  skupnega okvira za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi podatkov o tveganju in analizi tveganja med carinskimi upravami ter določa skupna merila in standarde  tveganja, kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna področja.	3. Carinske kontrole se izvajajo znotraj  skupnega okvira za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi podatkov o tveganju in analizi tveganja med carinskimi upravami ter določa skupna merila in standarde tveganja, kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna področja.
	V carinske sisteme za obvladovanje tveganja se praviloma vnese nižja ocena tveganja, s čimer se zagotovi, da podelitev statusu pooblaščenega gospodarskega subjekta prinaša manjše število fizičnih kontrol in kontrol dokumentov v zvezi z varstvom in varnostjo iz točke (a) člena 21(2).
Obrazložitev
V novih smernicah EU glede pooblaščenih gospodarskih subjektov je navedeno, da ugodnosti za pooblaščene gospodarske subjekte vključujejo manj kontrol pri uvozu ali izvozu, to pa se lahko upošteva tudi pri kontrolah po carinjenju. Poročevalka meni, da je treba to temeljno načelo jasno opredeliti v temeljnem aktu in ne v smernicah ter da ga je treba vključiti v člena 21 in 39 prenovljenega carinskega zakonika Unije. Predlog spremembe je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 9 k členu 21(2)(b) in predlogom spremembe št. 14 k členu 23.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 43	črtano
Prenos pooblastila
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo kraj, v katerem se opravljajo formalnosti in kontrole za ročno in oddano prtljago v skladu s členom 42.
Obrazložitev
Kraj za kontrolo prtljage ne dopolnjuje osnovne ureditve, temveč gre pri tem za način izvajanja. Za kraj, na katerem se opravljajo kontrole, morajo veljati enotni pogoji. Člen 43 naj se črta, člen 44 pa dopolni z izvedbenimi pooblastili za kraj, na katerem se opravljajo kontrole prtljage.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za zagotovitev enotne uporabe carinskih kontrol, vključno z izmenjavo informacij in analiz o tveganju, skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi ter prednostnimi kontrolnimi področji.	1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za zagotovitev enotne uporabe carinskih kontrol, vključno z izmenjavo informacij in analiz o tveganju, skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi ter prednostnimi kontrolnimi področji. Ti ukrepi ne vplivajo na splošno pravilo iz člena 39(3).
Obrazložitev
Predlog spremembe je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe k členu 21(2)a in členu 39(3). V carinske sisteme za obvladovanje tveganja se praviloma vnese nižja ocena tveganja, s čimer se v celoti omogočijo koristi, ki jih statusu pooblaščenega gospodarskega subjekta prinaša manjše število fizičnih kontrol in kontrol dokumentov v zvezi z varstvom in varnostjo iz člena 21(2)a.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki določajo kraj, v katerem se opravljajo formalnosti in kontrole za ročno in oddano prtljago v skladu s členom 42.
Obrazložitev
Kraj za kontrolo prtljage ne dopolnjuje osnovne ureditve, temveč gre pri tem za način izvajanja. Za kraj, na katerem se opravljajo kontrole, morajo veljati enotni pogoji. Člen 43 naj se črta, člen 44 pa dopolni z izvedbenimi pooblastili za kraj, na katerem se opravljajo kontrole prtljage.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Blago, katerega proizvodnja je vključevala več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo v državi ali na ozemlju, v kateri je bilo nazadnje bistveno obdelano ali predelano.	2. Blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo, se šteje, da ima poreklo v državi, v kateri je bila, v za to opremljenem podjetju, opravljena zadnja bistvena, gospodarsko upravičena obdelava ali predelava, in katere izid je izdelava novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.
Obrazložitev
Že desetletja se odločitev o tem, ali je prisotno določeno poreklo blaga, oblikuje glede na „zadnjo bistveno obdelavo ali predelavo“ blaga v določeni državi. Merila za odločitev so lahko sprememba tarifne številke ali dosežena dodana vrednost. Ta pristop je vedno bil uspešen, istočasno pa ga je preprosto uporabiti v praksi. Zaradi tega bi ga bilo treba ohraniti.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar je treba predložiti dokazilo o poreklu blaga na podlagi carinske zakonodaje ali druge zakonodaje Unije , ki ureja posebna področja, lahko carinski organi v primeru utemeljenega dvoma zahtevajo predložitev kakršnih koli potrebnih dodatnih dokazil za zagotovitev, da navedeno poreklo resnično ustreza pravilom, določenim v ustrezni zakonodaji Unije .	2. Kadar je treba predložiti dokazilo o poreklu blaga na podlagi carinske zakonodaje ali druge zakonodaje Unije , ki ureja posebna področja, lahko carinski organi v primeru utemeljenega dvoma zahtevajo predložitev dodatnih dokazil za zagotovitev, da navedeno poreklo resnično ustreza pravilom, določenim v ustrezni zakonodaji Unije .
	Kadar se v Uniji predloži dokazilo o poreklu blaga v obliki potrdila o poreklu, izdanega v tretji državi, mora to potrdilo izpolnjevati naslednje pogoje:
	(a) izdati ga mora zanesljiv organ ali služba, ki ga je država izdaje za to pooblastila;
	(b) vsebovati mora vse potrebne podatke za identifikacijo blaga, na katerega se nanaša;
	(c) nedvoumno mora potrjevati, da je poreklo blaga, na katerega se nanaša, v določeni državi.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je, da se v temeljni akt vključijo glavna načela, ki jih Komisija upošteva pri sprejemanju aktov (delegirani akti). Poročevalka meni, da je merilo, ki ureja uporabo pravil o poreklu, bistveni element, ki mora biti izrecno naveden v temeljnem aktu. Predlog spremembe je vzet iz izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika in je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 21 k členu 55.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 55 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243 za:	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki dopolnjujejo zahteve o dokazilu o poreklu iz člena 54.
Obrazložitev
Pravila o nepreferencialnem izvoru so izjemno pomembna v carinskih zadevah, pa tudi s trgovinsko-političnih in gospodarskih vidikov. Zato bi moral carinski zakonik Unije s pravili podajati jasne smernice o tem, kako opredeliti izvor. To bi zagotavljalo ustrezne rezultate in omogočilo enostavno obravnavo. Pooblastilo bi bilo smiselno podeliti le za dokazilo o poreklu.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Unija  enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije  ali skupin takšnih držav ali ozemelj, razen tistih iz odstavka 5, Komisija sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu.	3. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Unija  enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije  ali skupin takšnih držav ali ozemelj, razen tistih iz odstavka 5, Komisija sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu. Pravila, ki določajo preferencialno poreklo blaga, temeljijo na merilu celotne pridobitve ali zadostne operacije plemenitenja.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je, da se v temeljni akt vključijo glavna načela, ki jih Komisija upošteva pri sprejemanju aktov (delegirani akti). Po mnenju poročevalke je merilo, ki ureja uporabo preferencialnega porekla blaga, bistven element, ki mora biti izrecno naveden v temeljnem aktu. Predlog je vzet iz členov 72 in 98(1) Uredbe (ES) št. 2454/93. Predlog spremembe je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 23 k členu 57.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 57
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki dopolnjujejo:
Obrazložitev
Predlog spremembe je povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 22 k členu 56.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 59
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev porekla blaga.	Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev porekla in sledljivosti blaga.
Obrazložitev
Za varstvo potrošnikov in proizvodnjo v Uniji je bistveno Komisiji dati možnost, da sprejme ukrepe za sledljivost in poreklo proizvodov, ki vstopijo na evropske carine iz tretjih držav, kot preprečevalni ukrep in boj proti ponarejanju.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Primarna osnova za carinsko vrednost blaga je transakcijska vrednost, tj. cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije dejansko plačana ali jo je treba plačati in je po potrebi usklajena .	1. Primarna osnova za carinsko vrednost blaga je transakcijska vrednost, tj. cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije dejansko plačana ali jo je treba plačati in je po potrebi usklajena, v skladu z odstavkom 4.
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) noben del izkupička od vsake poznejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca ne pripada neposredno ali posredno prodajalcu, razen če se lahko opravi ustrezna uskladitev;	(c) noben del izkupička od vsake poznejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca ne pripada neposredno ali posredno prodajalcu, razen če se lahko v skladu z odstavkom 4 opravi ustrezna uskladitev;
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za določitev carinske vrednosti blaga na podlagi transakcijske vrednosti se uporabljajo posebna pravila.	4. Pri določanju transakcijske vrednosti iz odstavkov 1 in 2 je treba dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteti:
	(a) naslednje postavke, ki bremenijo kupca in niso vključene v ceno, ki je dejansko plačana ali pa jo je treba plačati za blago:
	(i) provizije posrednikov in druge provizije, razen nakupnih provizij,
	(ii) stroške zabojnikov, ki se za carinske namene štejejo za celoto z blagom;
	(iii) stroške embalaže, ki vključujejo tako delo kot material;
	(iv) inženiring, razvojno, umetniško, oblikovalsko delo ter načrte in skice, opravljeno zunaj Unije, ki je potrebno za proizvodnjo uvoženega blaga;
	(b) licenčnine za blago, ki se vrednoti, mora kupec plačati bodisi neposredno ali posredno kot pogoj za prodajo blaga, ki se vrednoti, do te mere, kolikor te licenčnine niso vključene v dejansko plačano ceno ali ceno, ki jo je treba plačati;
	(c) vrednost vseh izkupičkov iz vsake ponovne prodaje, prepustitve ali kasnejše uporabe uvoženega blaga, ki gredo neposredno ali posredno v dobro prodajalca;
	(d) stroške prevoza in zavarovanja za uvoženo blago in
	(e) stroške natovarjanja in pretovarjanja, ki so povezani s prevozom uvoženega blaga na kraj uvoza na carinsko ozemlje Unije.
	4a. Pri zaporednih prodajah pred vrednotenjem, kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Unije, je treba carinskim organom Unije zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Dodatki k ceni, ki je dejansko plačana ali jo je treba plačati, so v okviru tega člena dovoljeni samo na osnovi objektivnih podatkov in takih, ki jih je možno količinsko opredeliti.
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 4b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Dodatki k ceni, ki je dejansko plačana ali jo je treba plačati, so pri določanju carinske vrednosti dovoljeni samo v skladu z določbami tega člena.
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 4c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4c. Carinsko vrednost je mogoče določiti tudi z metodo transakcijske vrednosti na podlagi prodaje, do katere pride, ko je blago v posebnem postopku iz točk (a), (b) ali (c) člena 180.
Obrazložitev
Ta določba je prevzeta iz člena 230-02(2) izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika in zamenjuje odstavek 4 predloga o carinskem zakoniku Unije.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 4d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4d. V tem poglavju pomeni „nakupna provizija“ zneske, ki jih uvoznik plača svojemu zastopniku, zato da ga ta zastopa pri nakupu vrednotenega blaga.
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 4e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4e. Ne glede na odstavek 4d:
	(a) se pri določanju carinske vrednosti stroški za pridobitev pravice za reprodukcijo uvoženega blaga v Uniji ne prištejejo k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago; ter
	(b) se plačila kupca za pridobitev pravice razširjanja ali ponovne prodaje uvoženega blaga k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago ne prištejejo, če ta plačila ne predstavljajo pogoja za prodajo uvoženega blaga za izvoz v Unijo.
Obrazložitev
Vključitev člena 32 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92), ki se trenutno uporablja in med drugim zagotavlja, da je mogoče licenčnine, ki jih kupec uvoženega blaga plača tretjim imetnikom licenc, v skladu s sporazumom STO o carinskem vrednotenju (člen 8) in mednarodno prakso vključiti v carinsko vrednost blaga le, če so pogoj za prodajo.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 83 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izpolnjujejo merila iz člena 22(a);	(b) izpolnjujejo merila iz člena 22(a), če je to pomembno za dovoljenje;
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 83 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) so redni uporabniki zadevnih carinskih postopkov ali izpolnjujejo merila iz člena 22(d) .	(c) so redni uporabniki zadevnih carinskih postopkov ali izpolnjujejo merila iz člena 22(d), če je to pomembno za dovoljenje.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 83 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar je treba za carinski dolg in druge dajatve, ki lahko nastanejo, predložiti splošno zavarovanje, se lahko gospodarski subjekt pooblasti, da uporabi splošno zavarovanje z znižanim zneskom ali pridobi opustitev zavarovanja, pod pogojem, da izpolnjuje merila iz člena 22(b) in (c) .	2. Gospodarski subjekt se lahko pooblasti, da uporabi splošno zavarovanje z znižanim zneskom ali pridobi opustitev zavarovanja, pod pogojem, da izpolnjuje merila iz člena 22 in (c).
Obrazložitev
Podjetja s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta bi morala imeti možnost biti imetniki enega samega celovitega jamstva, za katerega bi v vseh carinskih postopkih lahko veljala 100-odstotna oprostitev.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 91 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar nastane carinski dolg kot posledica dejanja, zaradi katerega bi bil v trenutku, ko je bilo storjeno, mogoč kazenski pregon, se obdobje treh let, določeno v odstavku 1, podaljša na deset let.	2. Kadar nastane carinski dolg kot posledica dejanja, zaradi katerega bi bil v trenutku, ko je bilo storjeno, mogoč kazenski pregon, se obdobje treh let, določeno v odstavku 1, podaljša na pet let.
Obrazložitev
Desetletni zastaralni rok iz člena 91(2) je v nasprotju s členom 45 predloga, ki subjektom nalaga hrambo dokumentov, povezanih s carinskimi operacijami, za obdobje, ki je mnogo krajše od desetih let („najmanj tri koledarska leta“). Petletno obdobje sovpada z zastaranjem, ki ga določa Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 91 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar se v skladu s členom 37 vloži pritožba, se od dneva vložitve pritožbe tek rokov, določenih z odstavkoma 1 in 2 , zadrži za čas trajanja pritožbenega postopka.	3. Roki iz odstavkov 1 in 2 se zadržijo za časovno obdobje iz člena 24(4). Kadar se v skladu s členom 37 vloži pritožba, se od dneva vložitve pritožbe tek rokov, določenih z odstavkoma 1 in 2 tega člena, zadrži za čas trajanja pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Upoštevanje pravice biti slišan za potrebno časovno obdobje. To spremembo je treba uvesti zaradi zaščite finančnih interesov tradicionalnih lastnih sredstev in nacionalnih sredstev, če je ogrožena njihova izterjava. Do tega bi lahko prišlo v primerih, ko se mora postopek, povezan s pravico biti slišan, izvesti tik pred iztekom rokov, v katerih se lahko obvesti o carinskih dolgovih v skladu z odstavki 1 in 2 člena 91 carinskega zakonika Unije.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 103 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar pristojni organ meni, da je treba odobriti povračilo ali odpust, navedeni organ zadevo predloži Komisiji, ki v zvezi s tem sprejme sklep.	2. Kadar carinski organi menijo, da je treba odobriti povračilo ali odpust, navedeni organ zadevo predloži Komisiji v naslednjih primerih:
	(a) če carinski organi menijo, da je posebno stanje nastalo izključno zaradi tega, ker Komisija ni uspela izpolniti svojih obveznosti ali ker so bili neuspešni tako carinski organi kot Komisija;
	(b) če carinski organi menijo, da je Komisija storila napako v smislu odstavka 1(c); ter
	(c) če so okoliščine primera povezane z ugotovitvami preiskave, ki jo je Unija opravila na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje1 ali na podlagi druge zakonodaje Unije oziroma sporazuma, ki ga je Unija sklenila z državo ali skupino držav, v skladu s katerimi je predvideno, da Unija lahko izvaja tovrstne preiskave;
	(d) če znesek, za katerega je zadevna oseba odgovorna v zvezi z eno ali več uvoznimi ali izvoznimi dejavnostmi, zaradi napake ali posebnih okoliščin znaša 500.000 EUR ali več.
	________
	1UL L 82, 22.3.1997, str. 1.
Obrazložitev
V okviru carinske zakonodaje je bistveno določiti, katere primere je treba posredovati Komisiji. Zato predlagamo, da se člen 332-23 izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika prestavi v ta odstavka.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 103 – odstavek 2a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Primeri iz odstavka 1 se ne posredujejo v naslednjih okoliščinah:
	(a) če je Komisija že sprejela sklep po postopku, opredeljenem v tem oddelku, o primeru, ki zadeva primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje;
	(b) če Komisija že obravnava primer, ki zadeva primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje.
Obrazložitev
V okviru carinske zakonodaje je bistveno določiti, katere primere je treba posredovati Komisiji. Zato predlagamo, da se člen 332-23 izvedbenih določb Moderniziranega carinskega zakonika prestavi v ta odstavka.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 103 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kadar pristojni organ pomotoma odobri povračilo ali odpust, se prvotni carinski dolg ponovno vzpostavi, kolikor ne zastara v skladu s členom 91.	6. Kadar carinski organi pomotoma odobrijo povračilo ali odpust, se prvotni carinski dolg določi v skladu s členom 91.
Obrazložitev
„Pristojni organ“ se spremeni v „carinski organi“. Glej odstavek 1(c).
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 114 – odstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) za blago, ki ga uvaža pooblaščeni gospodarski subjekt;
Obrazložitev
Doslej niso predvideni pogoji za izjeme pri vstopni skupni deklaraciji, ki bi pomenili poenostavitve za pooblaščene gospodarske subjekte. Urejati bi jih bilo treba neposredno v predlogu.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 114 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odgovorna oseba v določenem roku vloži vstopno skupno deklaracijo pri pristojnem carinskem uradu, preden je blago vneseno na carinsko območje Unije.	3. Oseba, ki vnese blago na carinsko območje Unije ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na navedeno območje, vloži vstopno skupno deklaracijo.
Obrazložitev
Oseba, ki je dolžna vložiti vstopno skupno deklaracijo, je bistven del carinske zakonodaje. V carinskem zakoniku Unije mora biti vključena tako, kot je bila v Moderniziranem carinskem zakoniku. Zato predlagamo, da se člena 88(2) in (3) Moderniziranega carinskega zakonika vključita na tem mestu.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 114 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Ne glede na obveznosti osebe iz odstavka 3 lahko namesto nje vstopno skupno deklaracijo vloži ena od naslednjih oseb:
	(a) uvoznik ali prejemnik ali druga oseba, v imenu ali za račun katere nastopa oseba iz odstavka 3;
	(b) vsaka oseba, ki zadevno blago lahko predloži ali da predložiti pristojnemu carinskemu organu.
Obrazložitev
Oseba, ki je dolžna vložiti vstopno skupno deklaracijo, je bistven del carinske zakonodaje. V carinskem zakoniku Unije mora biti vključena tako, kot je bila v Moderniziranem carinskem zakoniku. Zato predlagamo, da se člena 88(2) in (3) Moderniziranega carinskega zakonika vključita na tem mestu.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 115 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 115a
	Vložitev deklaracije in odgovorna oseba
	Vstopna skupna deklaracija se vloži na elektronski način in se ureja na podlagi sistema večkratnega zbiranja, kot priporoča okvir standardov SAFE Svetovne carinske organizacije. Sistem temelji na načelu, da je treba podatke pridobivati od oseb, ki jih imajo na voljo in ki so upravičene, da te podatke predložijo.
Obrazložitev
Vložitev vstopne skupne deklaracije je osnovni pogoj, da se blago lahko uvozi v EU. Gre torej za bistven vidik, ki ga je treba urediti s temeljnim aktom in ne preprosto z delegiranimi akti. Sistem večkratnega zbiranja, ki ga priporoča okvir standardov SAFE Svetovne carinske organizacije, je dokazano najprimernejši način pridobivanja kakovostnih podatkov za ocenjevanje tveganja in je bil uspešno uporabljen v mnogih delih sveta. Sistem temelji na načelu, da je treba podatke pridobivati od oseb, ki z njimi razpolagajo in ki so upravičene, da te podatke predložijo.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 116 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Popravki pa niso več mogoči, potem ko:
	(a) carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago;
	(b) carinski organi ugotovijo, da zadevne navedbe niso pravilne; ali
	(c) carinski organi dovolijo odstranitev blaga s kraja predložitve.
Obrazložitev
Predlagamo, da se ohrani nespremenjeni člen 89(1) Moderniziranega carinskega zakonika in da se v carinski zakonik Unije vključijo primeri, pri katerih spreminjanje vstopne skupne deklaracije ni mogoče.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 117 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pristojni carinski urad lahko opusti zahtevo po vložitvi vstopne skupne deklaracije za blago, za katero se pred iztekom roka za vložitev navedene deklaracije vloži deklaracija za začasno hrambo. Ta deklaracija vsebuje najmanj navedbe, potrebne za vstopno skupno deklaracijo. Dokler se prijavljeno blago ne predloži carini v skladu s členom 124, ima deklaracija za začasno hrambo status vstopne skupne deklaracije.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 118 – odstavek 1 – uvodni del in točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:	Če se okvir standardov Svetovne carinske organizacije spremeni, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 243 o spremembi pravil o postopku za vložitev vstopne skupne deklaracije, kot je navedeno v členu 115a.
(a) pravila o postopku za vložitev vstopne skupne deklaracije;
Obrazložitev
Vložitev vstopne skupne deklaracije je osnovni pogoj, da se blago lahko uvozi v EU. Gre torej za bistveni vidik, ki ga je treba urediti s temeljnim aktom in ne preprosto z delegiranim aktom.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 118 – odstavek 1a (novo) – uvodni del (novo) in točka a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:
	(a) primere, ki niso navedeni v členu 114(2), v katerih se zahteva po vstopni skupni deklaraciji lahko opusti ali prilagodi, in pogoje, pod katerimi se jo lahko opusti in prilagodi;
Obrazložitev
Ni mogoče predpostavljati, da izraz „pravila o postopku za vložitev vstopne skupne deklaracije“ v odstavku (a) tega člena vključuje pooblastilo za uvajanje dodatnih opustitev ali prilagoditev zahteve po vstopni skupni deklaraciji.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 124 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Oseba, ki blago predloži, se sklicuje na vstopno skupno deklaracijo ali carinsko deklaracijo, vloženo za blago , razen kadar vložitev take deklaracije ni zahtevana.	3. Oseba, ki blago predloži, se sklicuje na vstopno skupno deklaracijo ali carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, vloženo za blago, razen kadar vložitev vstopne skupne deklaracije ni zahtevana.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 124 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar se carini predloži blago, ki ni blago Unije in ni zajeto v vstopni skupni deklaraciji, imetnik blaga nemudoma vloži vstopno skupno deklaracijo ali, namesto nje, carinsko deklaracijo, razen kadar vložitev take deklaracije ni potrebna.	4. Kadar se carini predloži blago, ki ni blago Unije in ni zajeto v vstopni skupni deklaraciji, ena izmed oseb iz člena 114 nemudoma vloži vstopno skupno deklaracijo ali, namesto nje, carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, razen kadar vložitev take deklaracije ni potrebna.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 125a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 125a
	Začasna hramba blaga
	Blago, ki ni blago Unije, se, razen če je dano v carinski postopek, da v začasno hrambo od trenutka predložitve carini v naslednjih primerih:
	(a) kadar je blago, vneseno na carinsko območje Unije, carini predloženo takoj po prispetju v skladu s členom 124;
	(b) kadar je blago predloženo namembnemu carinskemu uradu na carinskem območju Unije v skladu s pravili, ki urejajo tranzitni postopek;
	(c) kadar je blago iz proste cone vneseno na drug del carinskega območja Unije;
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 125b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 125b
	Deklaracija za začasno hrambo
	1. Blago, ki ni blago Unije in je predloženo carini, je zajeto v deklaraciji za začasno hrambo, ki vsebuje vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo začasno hrambo.
	2. Deklaracijo za začasno hrambo vloži ena izmed oseb iz člena 124(1) ali (2) najkasneje ob predložitvi blaga carini.
	3. Deklaracija za začasno hrambo vsebuje sklicevanje na vsako vstopno skupno deklaracijo, ki je bila vložena za blago, predloženo carini, razen če je bilo to blago že v začasni shrambi ali dano v carinski postopek in še ni zapustilo carinsko območje Unije.
	4. Deklaracija za začasno hrambo ima lahko tudi eno izmed naslednjih oblik:
	(a) sklicevanje na katero koli vloženo vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago, dopolnjeno z navedbami o deklaraciji za začasno hrambo;
	(b) manifest ali druga prevozna listina, pod pogojem, da ta vključuje navedbe o deklaraciji za začasno hrambo, vključno s sklicevanjem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago;
	(c) deklaracija za tranzitni postopek, če je blago, ki ni blago Unije in se je gibalo v postopku tranzita, predloženo na carinskem namembnem uradu na carinskem območju Unije.
	5. Carinski organi lahko dovolijo, da se za vložitev deklaracije za začasno hrambo uporabijo sistemi trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacij, če vsebujejo potrebne navedbe za takšno deklaracijo in so te na voljo v skladu z odstavkom 2.
	6. Členi od 158 do 163 se uporabljajo za preverjanje deklaracije za začasno hrambo.
	7. Deklaracija za začasno hrambo se lahko uporabi tudi za:
	(a) obveščanje o prihodu iz člena 119;
	(b) predložitev blaga carini iz člena 124, če so izpolnjeni pogoji iz teh določb.
	8. Deklaracije za začasno hrambo se ne zahteva, če je carinski status blaga kot blago Unije določeno v skladu s členi od 130 do 133 najkasneje ob njegovi predložitvi carini.
	9. Carinski organi deklaracijo za začasno hrambo hranijo v namene preverjanja, ali je zadevno blago kasneje dano v carinski postopek v skladu s členom 126.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 125c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 125c
	Spreminjanje in razveljavitev deklaracije za začasno hrambo
	1. Deklarantu se lahko na podlagi zahtevka dovoli, da po vložitvi deklaracije za začasno hrambo spremeni eno ali več navedb iz deklaracije.
	Popravki niso več mogoči, potem ko:
	(a) carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila deklaracijo, da nameravajo pregledati blago;
	(b) carinski organi ugotovijo, da navedbe v deklaraciji niso pravilne;
	(c) je blago predloženo carini.
	2. Če blago, za katero je bila vložena deklaracija za začasno hrambo, ni predloženo carini, carinski organi razveljavijo to deklaracijo:
	(a) na podlagi zahtevka deklaranta; ter
	(b) v določenem roku po vložitvi deklaracije.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 125d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 125d
	Pogoji in odgovornost za začasno hrambo blaga
	1. Blago v začasni hrambi se hrani le v skladiščih za začasno hrambo v skladu s členom 125e ali v upravičenih primerih v drugih objektih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi.
	2. Brez poseganja v člen 120(2) je blago v začasni hrambi predmet le tistih ravnanj, ki so namenjena njegovi ohranitvi v nespremenjenem stanju, pri čemer se ne smejo spremeniti videz ali tehnične lastnosti blaga.
	3. Oseba, ki predloži blago v skladu s členom 124(1) in (2), je odgovorna za:
	(a) zagotovitev, da bo blago v začasni hrambi ostalo pod carinskim nadzorom;
	(b) izpolnitev obvez v zvezi z blagom v začasni hrambi.
	Imetnik dovoljenja iz člena 125e je v skladu z odstavkom 1 odgovoren za blago, shranjeno v skladišču za začasno hrambo.
	4. Če iz kakršnega koli razloga blaga ni mogoče ohraniti v začasni hrambi, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za ureditev položaja blaga v skladu s členom 167, 168 in 169.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 125e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 125e
	Dovoljenje za upravljanje skladišč za začasno hrambo
	1. Za upravljanje skladišč za začasno hrambo je potrebno dovoljenje od carinskih organov. Če je upravljavec skladišč za začasno hrambo sam carinski organ, tako dovoljenje ni potrebno.
	Pogoji, pod katerimi je dovoljeno upravljanje skladišč za začasno hrambo, so določeni v dovoljenju.
	2. Razen če je drugače določeno, se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
	(a) imajo sedež na carinskem območju Unije;
	(b) dajo potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij;
	(c) zagotovijo zavarovanje v skladu s členom 77.
	Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje pogoje iz točke (b) prvega pododstavka, če se je pri podelitvi dovoljenja upoštevalo upravljanje skladišča za začasno hrambo.
	3. Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le, če carinski organi lahko opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne ukrepe, ki bi bili nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami.
	4. Imetnik dovoljenja vodi ustrezno evidenco v obliki, ki jo odobrijo carinski organi.
	Evidenca vsebuje informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad upravljanjem skladišča za začasno hrambo, zlasti glede ugotavljanja blaga v hrambi, njegovega carinskega statusa in gibanja.
	Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje obveznost iz drugega pododstavka, če je njegova evidenca primerna za namene začasne hrambe.
	5. Carinski organi imetnika dovoljenja lahko pooblastijo, da blago v začasni hrambi prestavi v različna skladišča za začasno hrambo, pod pogojem, da ta gibanja ne bi povečala tveganja goljufivih dejanj.
	Če je blago v začasni hrambi prestavljeno v skladišče za začasno hrambo, za katerega velja drugo dovoljenje, imetnik tega dovoljenja vloži novo deklaracijo za začasno hrambo v skladu s členom 125b in postane odgovoren za začasno hrambo zadevnega blaga v skladu z drugim odstavkom člena 125d(3).
	Carinski organi lahko, če obstaja gospodarska potreba po tem in če to ne bo imelo negativnih posledic za carinski nadzor, dovolijo hrambo blaga Unije v skladišču za začasno hrambo. To blago se ne šteje kot blago v začasni hrambi.
	6. Imetnik dovoljenja izpolni svoje obveze, carinski organi pa spremljajo to izpolnjevanje.
	7. Imetnik dovoljenja obvesti carinske organe o vsem, kar se zgodi po pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Naslov 4 – poglavje 2 – razdelek 3 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Formalnosti po predložitvi	Začasna hramba blaga
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 126 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznost dajanja blaga , ki ni blago Unije, v carinski postopek	Obveznost dajanja blaga v začasni hrambi v carinski postopek
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Brez poseganja v člene 167,168 in 169 se blago , ki ni blago Unije, predloženo carini, da v carinski postopek.	1. Blago, ki ni blago Unije, v začasni hrambi je v določenem roku dano v carinski postopek ali pa se ponovno izvozi.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Razen kadar ni drugače določeno, deklarant prosto izbere carinski postopek, v katerega želi dati blago, pod pogoji navedenega postopka, ne glede na naravo ali količino blaga, državo porekla blaga, državo odpreme ali namembno državo.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 126a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 126a
	Blago, za katerega se šteje, da je dano v začasno hrambo
	1. Razen kadar se blago nemudoma da v carinski postopek, za katerega je bila sprejeta carinska deklaracija, ali se je dalo v prosto cono, se šteje, da se je blago, ki ni blago Unije, predloženo carini, dalo v začasno hrambo v skladu s členom 203.
	2. Kadar se ugotovi, da carini predloženo blago, ki ni blago Unije, ni zajeto v vstopno skupno deklaracijo, in brez poseganja v obveznost iz člena 114(3), ter v izjeme ali opustitve, določene z ukrepi, sprejeti v skladu s členom 114(2), imetnik blaga nemudoma vloži takšno deklaracijo.
Obrazložitev
Predlaga se ponovna vključitev prejšnjega člena 98 – Uredba (ES) št. 450/2008. V prenovitvi carinskega zakonika Unije je bil ta člen črtan, čeprav se blago ob predložitvi še daje v začasno hrambo.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 129 – točka ca (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) določen rok za ponovni izvoz, kot je navedeno v členu 126(1).
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 134 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za vse blago, ki bo dano v carinski postopek, razen v postopka proste cone in začasne hrambe, se vloži carinska deklaracija, ki ustreza določenemu postopku.	1. Za vse blago, ki bo dano v carinski postopek, razen v postopek proste cone, se vloži carinska deklaracija, ki ustreza določenemu postopku.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 137
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 137	črtano
Podeljevanje izvedbenih pooblastil
Komisija sprejme ukrepe glede uradnih ur iz člena 135(2) z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda  iz člena 244(4) .
Obrazložitev
Glede na določbe člena 135(2) o mednarodnih obveznostih Unije v zvezi z delovanjem carinskih uradov (uradni delovni čas ob upoštevanju narave prometnih in trgovskih tokov) in načelo sorazmernosti, po katerem je treba odločitve/določbe sprejeti na najprimernejši ravni (27 držav članic je bolje obveščenih o lokalnih geografskih, prometnih in trgovinskih pogojih) se predlaga črtanje te določbe.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Carinski organi lahko dovolijo osebi, da na carinskem uradu, pristojnem v kraju, kjer ima sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki se predloži carini v drugem carinskem uradu. V takih primerih se šteje, da je carinski dolg nastal v carinskem uradu, pri katerem se carinska deklaracija vloži.	1. Carinski organi lahko dovolijo pooblaščenemu gospodarskemu subjektu v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(2), da na carinskem uradu, pristojnem v kraju, kjer ima sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki se predloži carini v drugem carinskem uradu. V takih primerih se šteje, da je carinski dolg nastal v carinskem uradu, pri katerem se carinska deklaracija vloži ali da na razpolago.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, opravlja formalnosti za preverjanje deklaracije in izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza morebitnemu carinskemu dolgu.	2. Carinski urad, pri katerem se vloži ali da na razpolago carinska deklaracija, opravlja formalnosti za preverjanje deklaracije, izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza morebitnemu carinskemu dolgu, in odobritev prepustitve blaga, ob upoštevanju informacij, pridobljenih od tega urada.
Obrazložitev
Dopolnitev predloga poročevalke glede vrnitve na prvotni člen 106 Moderniziranega carinskega zakonika, v skladu s katerim nadzorni carinski urad odobri ali zavrne prepustitev blaga, carinski urad predložitve pa izvaja le varnostna in varstvena preverjanja. Ker naj bi centralizirano carinjenje prispevalo k poenostavitvi postopkov, mora biti jasno, da se zahtevani dokumenti lahko predložijo fizično ali da se zagotovi dostop do njih (na primer elektronsko).
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski urad, v katerem se predloži blago, brez poseganja v lastne kontrole , na upravičeno zahtevo carinskega urada, pri katerem je bila vložena carinska deklaracija, opravi kakršen koli pregled .	3. Carinski urad, v katerem se predloži blago, brez poseganja v lastne kontrole zaradi varnosti in varstva, na upravičeno zahtevo carinskega urada, pri katerem je bila vložena carinska deklaracija, opravi vsak pregled in dovoli prepustitev blaga, pri čemer upošteva podatke, prejete od navedenega urada.
Obrazložitev
Glede centraliziranega carinjenja poročevalka vlaga predlog spremembe, ki povzema člen 106 izvirnega Moderniziranega carinskega zakonika, v katerem nadzorni carinski urad odobri ali zavrne prepustitev blaga, carinski urad predložitve pa izvaja le varstvene in varnostne preglede. Predlog spremembe bo vplival na člen 138(2) in (3) prenovljenega carinskega zakonika Unije. Zato je ta predlog spremembe povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 28 k členu 138(2).
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zadevni carinski uradi izmenjajo informacije, ki so potrebne za prepustitev blaga. Carinski urad, v katerem se blago predloži, dovoli prepustitev blaga.	črtano
Obrazložitev
Glede centraliziranega carinjenja poročevalka predlaga predlog spremembe, ki povzema člen 106 izvirnega Moderniziranega carinskega zakonika, v katerem nadzorni carinski urad odobri ali zavrne prepustitev blaga, carinski urad predložitve pa izvaja le varstvene in varnostne preglede. Predlog spremembe bo vplival na člen 138(2) in (3). Zato je ta predlog spremembe povezan s poročevalkinim predlogom spremembe št. 29 k členu 138(3) in predlogom spremembe 28 k členu 138(2) prenovljenega carinskega zakonika Unije.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 144 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V nekaterih primerih se obveznost vložitve dopolnilne deklaracije opusti.	2. Dopolnilna deklaracija se ne zahteva v naslednjih primerih:
	(a) kadar je blago dano v postopek carinskega skladiščenja;
	(b) kadar je blago dano v poseben postopek, pod pogojem da:
	(i) sta dve dovoljenji ali več za poseben postopek podeljeni isti osebi;
	(ii) se posebni postopek iz točke i zaključi z dajanjem blaga v naslednji carinski postopek z uporabo vnesenih podatkov v evidenci deklaranta;
	(c) kadar se poenostavljena deklaracija nanaša na blago, katerega vrednost in količina je pod statističnim pragom;
	(d) kadar poenostavljena deklaracija že vsebuje vse informacije, ki so potrebne za zadevni carinski postopek;
	(e) kadar poenostavljena deklaracija ni narejena z vpisom v evidence deklaranta.
Obrazložitev
Izjeme pri obvezni vložitvi dopolnilne deklaracije bi bilo bolje izrecno opredeliti v temeljnem aktu.
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 145 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) primere, v katerih se obveznost vložitve dopolnilne deklaracije opusti v skladu s členom 144(2).	črtano
Obrazložitev
Ker so primeri izjem glede obvezne vložitve dopolnilne deklaracije izrecno opredeljene v temeljnem aktu, bi bilo treba ta pododstavek o zadevnem prenosu pooblastil črtati.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 146 – odstavek 3 – točka ba (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) osebam, ki vložijo carinsko deklaracijo na mejnem carinskem uradu v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, pod pogojem, da ta država osebam s sedežem v carinskem območju Unije priznava enake ugodnost;
Obrazložitev
Izjeme za deklarante, ki morajo imeti sedež na carinskem območju, bi bilo bolje izrecno opredeliti v temeljnem aktu.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 146 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. V primerih, ki niso primeri iz odstavka 3, se zahteva po sedežu na carinskem območju Unije lahko opusti.	črtano
Obrazložitev
Ker so izjeme za deklarante, ki morajo imeti sedež na carinskem območju, izrecno določene v temeljnem aktu, bi bilo treba ta odstavek glede zadevnega prenosa pooblastil črtati.
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Člen 148 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Carinski organi nemudoma sprejmejo carinske deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja, pod pogojem, da je bilo blago, na katerega se nanašajo, predloženo carini .	1. Carinski organi nemudoma sprejmejo carinske deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja, pod pogojem, da je bilo blago, na katerega se nanašajo, predloženo carini ali napovedano vnaprej in zatem dano na razpolago za carinsko kontrolo na za carino zadovoljiv način.
	Kadar ima deklaracija obliko vpisa v evidence deklaranta in imajo carinski organi dostop do teh podatkov, se šteje, da je bila deklaracija sprejeta v trenutku, ko je bilo blago vpisano v evidence. Carinski organi lahko brez poseganja v pravne obveznosti deklaranta ali v uporabo kontrol v zvezi z varnostjo in varstvom opustijo obveznost, da mora biti blago predloženo ali dano na razpolago za carinsko kontrolo.
Obrazložitev
Predlog Komisije določa, da se lahko blago sprosti ali kako drugače določi za kontrolo šele po njegovem prihodu na ozemlje Unije. To bi na mestu vstopa v EU povzročilo znatne zamude. Trgovci, ki imajo status pooblaščenega gospodarskega subjekta, bi morali imeti možnost dobiti obvestilo o sprostitvi ali kontroli blaga, preden to prispe v EU.
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Člen 154 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Na zahtevo lahko carinski organi osebi dovolijo, da vloži carinsko deklaracijo v obliki vpisa v evidence deklaranta, če imajo carinski organi dostop do teh podatkov v elektronskem sistemu deklaranta.	1. Na zahtevo lahko carinski organi osebi dovolijo, da vloži carinsko deklaracijo v obliki vpisa v evidence deklaranta, če imajo carinski organi dostop do teh podatkov v elektronskem sistemu deklaranta v okviru kontrol po prepustitvi blaga po členu 41.
Obrazložitev
V uredbi bi bilo treba določiti konkretna pravila za odobritev sprostitve blaga z vpisom v dokumente podjetja in za izvajanje. To zajema tudi dostop carinskih organov do sistemov za elektronsko obdelavo podatkov v podjetjih. Imetniki dovoljenja v okviru posebnih postopkov obveščajo carinske organe o uvoznih postopkih (splošno obveščanje). Podatki se preverjajo s kontrolami po prepustitvi blaga (revizije). Dostop carinskih organov do operacijskega sistema podjetij ni potreben.
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Člen 154 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na zahtevo lahko carinski organi odpravijo zahtevo, da se blago predloži.	2. Na zahtevo lahko carinski organi odpravijo zahtevo, da se blago predloži v skladu s členom 124(1). Takšna oprostitev se vpiše v evidenco deklaranta v skladu s členom 154(1).
Obrazložitev
V uredbi bi bilo treba določiti konkretna pravila za odobritev sprostitve blaga z vpisom v dokumente podjetja in za izvajanje. To zajema tudi dostop carinskih organov do sistemov za elektronsko obdelavo podatkov v podjetjih. Imetniki dovoljenja v okviru posebnih postopkov obveščajo carinske organe o uvoznih postopkih (splošno obveščanje). Podatki se preverjajo s kontrolami po prepustitvi blaga (revizije). Dostop carinskih organov do operacijskega sistema podjetij ni potreben.
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Člen 154 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinska deklaracija se šteje za sprejeto od trenutka, ko se blago vpiše v evidence.	3. Carinska deklaracija se šteje za sprejeto in blago za sproščeno od trenutka, ko se blago vpiše v evidence.
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Člen 154 – odstavek 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Imetnik dovoljenja iz odstavka 1 izpolnjuje merila iz člena 22(a) do (d).
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je zagotoviti, da bodo upoštevana najmanj merila pooblaščenih gospodarskih subjektov, da se tako poveča zanesljivost operacij.
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Člen 180 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) hramba, kar zajema začasno hrambo, carinsko skladiščenje in proste cone;	(b) hramba, kar zajema carinsko skladiščenje in proste cone;
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Člen 181 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) upravljanje skladišč za začasno hrambo ali carinsko skladiščenje blaga, razen če je upravljavec skladišč carinski organ.	(b) upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga, razen če je upravljavec skladišč carinski organ.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Člen 181 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje pogoje iz točke (b), če je bila dejavnost v zvezi z zadevnim posebnim postopkom upoštevana pri podelitvi dovoljenja.	Brez poseganja v dodatne pogoje, ki veljajo za zadevne postopke, in če podatki, ki so bili že predloženi kot del postopka za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, niso bili naknadno spremenjeni, za pogoje iz točke (b) velja, da jih pooblaščeni gospodarski subjekti izpolnjujejo, zato jih ni treba dodatno preverjati.
Obrazložitev
Status pooblaščenega gospodarskega subjekta bi moral pooblaščenim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, omogočiti, da čim bolje izkoristijo prednosti poenostavitve. Čim so merila za pooblaščeni gospodarski subjekt izpolnjena, se ne bi smela ponovno pregledati za uporabo poenostavitev, povezanih z izvajanjem operacij. S prenovitvijo carinskega zakonika Unije je bila uvedena povezava med merili za dovoljenje za uporabo posebnega postopka in statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta. S tem je bil status pooblaščenega gospodarskega subjekta razvrednoten, posledica pa so večji stroški, zlasti za mala in srednja podjetja.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Člen 196 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Carinski organi lahko na zahtevo osebi dovolijo uporabljati poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v postopek tranzita Unije in v zvezi z zaključkom navedenega postopka.	4. Carinski organi lahko osebi na zahtevo dovolijo uporabljati poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v postopek tranzita Unije in v zvezi z zaključkom navedenega postopka, vključno z uporabo manifesta, ki se s sistemom za izmenjavo podatkov prenese kot deklaracija za tranzitni postopek letalske ali ladijske družbe, ki izvaja pomembno število poletov ali potovanj med državami članicami.
Obrazložitev
Uporaba elektronskih manifestov je popolnoma skladna z zahtevami elektronske deklaracije in zahtevami za predstavitev. To je skladno s konceptom deklaracije z vpisom v evidence, ki je bil osrednjega pomena pri posodobitvi carinske zakonodaje v Evropi.
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Člen 198 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pravila za podelitev dovoljenja iz člena 196(4);	(b) pravila za podelitev dovoljenja za pooblaščenega pošiljatelja ali pooblaščenega prejemnika ter uporabo posebnih plomb in pravil za poenostavljene tranzitne postopke za prevoz po zraku ali po morju, navedena v členu 196(4);
Obrazložitev
-          Pododstavek b: Menimo, da bi bilo treba v carinskem zakoniku Unije ohraniti poenostavljene tranzitne postopke za prevoz po zraku ali po morju;
-          Pododstavek c: Člen 196(5) se lahko črta, ker so obveznosti imetnika dovoljenja in obveznosti carinskih organov za zagotavljanje skladnosti urejene v Poglavju 1 Naslova 1, npr. členu 5(3) in členu 5(24), ali pa jih je mogoče od tam izpeljati. Pododstavek (c) je zato odveč in se lahko črta.
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Člen 199 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Carinski organi lahko, kadar obstaja gospodarska potreba po tem in kadar to ne bo imelo negativnih posledic za carinski nadzor, dovoli hrambo blaga Unije v skladišču za začasno hrambo ali carinsko skladiščenje. To blago se ne šteje kot blago v postopku začasne hrambe ali postopku carinskega skladiščenja.	3. Carinski organi lahko, kadar obstaja gospodarska potreba po tem in kadar to ne bo imelo negativnih posledic za carinski nadzor, dovoli hrambo blaga Unije v skladišču za carinsko skladiščenje. To blago se ne šteje kot blago v postopku carinskega skladiščenja.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Člen 200 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotoviti, da se blago v postopku začasne hrambe ali carinskega skladiščenja ne odstrani izpod carinskega nadzora;	(a) zagotoviti, da se blago v postopku carinskega skladiščenja ne odstrani izpod carinskega nadzora;
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Člen 200 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz hrambe blaga v okviru postopka začasne hrambe ali carinskega skladiščenja;	(b) izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz hrambe blaga v okviru postopka carinskega skladiščenja;
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Člen 200 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izpolniti posebne pogoje, določene v dovoljenju za upravljanje carinskega skladišča ali prostorov za začasno hrambo.	(c) izpolniti posebne pogoje, določene v dovoljenju za upravljanje carinskega skladišča.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Člen 200 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Imetnik postopka je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki nastanejo z dajanjem blaga v postopek začasne hrambe ali carinskega skladiščenja.	3. Imetnik postopka je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki nastanejo z dajanjem blaga v postopek carinskega skladiščenja.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Člen 203 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Razen kadar je blago, ki ni blago Unije, dano v drug carinski postopek, se šteje, da je bilo blago ob predložitvi carini dano v postopek začasne hrambe v naslednjih primerih:	1. Kadar naslednje blago, ki ni blago Unije, ni prijavljeno za drug carinski postopek, se šteje, da ga je imetnik blaga ob predložitvi blaga carini prijavil za začasno hrambo:
(a)kadar je blago, vneseno na carinsko območje Unije, carini predloženo takoj po prispetju v skladu s členom 124;	(a) blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, ne da bi bilo vneseno neposredno v prosto cono;
(b) kadar je blago predloženo namembnemu carinskemu uradu na carinskem območju Unije v skladu s pravili, ki urejajo tranzitni postopek;	(b) blago, ki se iz proste cone vnese na drug del carinskega območja Unije;
(c) kadar je blago iz proste cone vneseno na drug del carinskega območja Unije.	(c) blago, za katerega je zunanji tranzitni postopek končan.
	Šteje se, da je bila carinska deklaracija vložena in s strani carinskih organov sprejeta v trenutku predložitve blaga carini.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki povzema prejšnji člen 151(1) Moderniziranega carinskega zakonika, vsebuje določbe glede deklaracije in njenega sprejema. S predložitvijo, ki je obravnavana v naslovu IV poglavja 2 oddelka 3 (člen 126a), se blago da v postopek.
Predlog spremembe  113 Predlog uredbe Člen 203 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Imetnik blaga vloži deklaracijo za začasno hrambo najpozneje ob predložitvi blaga carini v skladu z odstavkom 1.	2. Vstopna skupna deklaracija ali tranzitni dokument, ki jo nadomešča, predstavlja carinsko deklaracijo za postopek začasne hrambe.
Carinski organi lahko navedeno deklaracijo spremenijo ali razveljavijo in preverijo.	Po predložitvi blaga se za tako deklaracijo uporablja člen 149.
Obrazložitev
Zahteva po dodatni deklaraciji za začasno hrambo ni upravičena. Vstopna skupna deklaracija ali tranzitni dokument, ki jo nadomešča, izpolnjuje zahtevo za deklaracijo za začasno hrambo. Dodatni podatki, ki se upravičeno zahtevajo za hrambo pod nadzorom carinskih organov, so lahko in bi morali biti del obvestila ob predložitvi blaga. Spreminjanje deklaracije urejajo pravila za carinsko deklaracijo, saj vstopna skupna deklaracija ne velja več kot deklaracija.
Predlog spremembe  114 Predlog uredbe Člen 218 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Odpadki in ostanki, nastali pri uničenju blaga, danega v postopek posebne rabe, se štejejo, kot da so dani v postopek začasne hrambe.	5. Odpadki in ostanki, nastali pri uničenju blaga, danega v postopek posebne rabe, se štejejo, kot da so dani v začasno hrambo.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  115 Predlog uredbe Člen 228 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v drugih primerih, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto prometa ali zahtevano v skladu z mednarodnimi sporazumi.	(c) v drugih primerih, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto prometa, vrsto blaga ali zahtevano v skladu z mednarodnimi sporazumi.
Obrazložitev
Opustitev se ne nanaša zgolj na vrste prometa, ampak tudi na vrste blaga, na primer električno energijo.
Predlog spremembe  116 Predlog uredbe Člen 228 – odstavek 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) za blago, ki ga je izvozil pooblaščeni gospodarski subjekt.
Obrazložitev
V prihodnje bo status pooblaščenega gospodarskega subjekta bistvenega pomena, zato je pomembno imeti dejanske poenostavitve. Zaupanja vrednim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, bi moralo biti omogočeno, da kot pooblaščeni gospodarski subjekti poenostavitve čim bolje izkoristijo. Zato so izjeme za te subjekte v primeru predhodnih deklaracij bistvenega pomena. Opredeljene bi morale biti kot bistveni elementi, kar mora biti jasno navedeno v temeljnem aktu.
Predlog spremembe  117 Predlog uredbe Člen 230 – odstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz prvega odstavka upošteva bremena, ki se s tem naložijo gospodarskim subjektom.
Obrazložitev
V sklepu z dne 1. decembra 2011 je bila predlagana uvedba pragov za izvzetje za majhne pošiljke, ki bi se po vsej EU enotno urejali, t. i. „ustna carinska deklaracija“. Ta dopolnitev se predlaga, da bi Komisiji dali možnost za takšno ureditev v okviru delegiranih aktov.
Predlog spremembe  118 Predlog uredbe Člen 233 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Carinski organi lahko določeni osebi na zahtevo dovolijo uporabljati poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v izvozni postopek in v zvezi z izvedbo navedenega postopka. Pri tem se upoštevajo ekonomski interesi gospodarskega subjekta.
Obrazložitev
V sklepu z dne 1. decembra 2011 je bila predlagana uvedba pragov za izvzetje za majhne pošiljke, ki bi se po vsej EU enotno urejali, t. i. „ustna carinska deklaracija“. Ta dopolnitev se predlaga, da bi Komisiji dali možnost za takšno ureditev v okviru delegiranih aktov.
Predlog spremembe  119 Predlog uredbe Člen 234
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo primere, v katerih se uporabijo izvozne formalnosti v skladu s členom 233(3).	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:
	(a) pravila, ki urejajo izvozni postopek;
	(b) primere, v katerih se uporabijo izvozne formalnosti v skladu s členom 233(3);
	(c) pravila za odobritev dovoljenja iz člena 233(4).
Obrazložitev
Ohranitev enotnih izvoznih pravil po vsej Uniji je bistvenega pomena za dobro delovanje trgovine v EU. Pravila za izvozni postopek ali za njegovo poenostavitev v pooblastilih iz členov 232 in 234 predloga Komisije očitno niso obravnavana.
Predlog spremembe  120 Predlog uredbe Člen 235 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) blago v postopku začasne hrambe, ki se neposredno ponovno izvozi iz prostorov za začasno hrambo.	(c) blago v začasni hrambi, ki se neposredno ponovno izvozi iz prostorov za začasno hrambo.
Obrazložitev
Predlog spremembe predvideva, da bi začasno hrambo spremenili iz „posebnega carinskega postopka“ v „status“. To bo vzpostavilo razmere, ki so obstajale pred sprejetjem Moderniziranega carinskega zakonika.
Predlog spremembe  121 Predlog uredbe Člen 236 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Izstopno skupno deklaracijo vloži ena od naslednjih oseb:
	(a) oseba, ki iznese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Unije;
	(b) izvoznik ali pošiljatelj ali druga oseba, v imenu ali za račun katere delujejo osebe iz točke (a);
	(c) vsaka oseba, ki zadevno blago lahko predloži ali da predložiti pristojnemu carinskemu organu.
Obrazložitev
Določitev osebe, ki vloži izstopno skupno deklaracijo, je bistven element carinskega zakonika Unije, ki bi moral biti v skladu s členom 290 PDEU opredeljen v samem zakoniku.
Predlog spremembe  122 Predlog uredbe Člen 236 – odstavek 3b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b) Carinski organi lahko opustijo obveznost vložitve izstopne skupne deklaracije za primere iz točke (c) člena 228(2).
Obrazložitev
Za opustitev vložitve izstopne skupne deklaracije ni pravne podlage. Zato se vključi navedba člena 228(2)(c).
Predlog spremembe  123 Predlog uredbe Člen 236 – odstavek 3c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3c. Izstopna skupna deklaracija se vloži pri carinskem uradu izstopa. Carinski organi lahko dovolijo, da se izstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta urad potrebne podatke takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu izstopa.
Obrazložitev
Določitev pristojnega carinskega urada, kjer se vloži izstopna skupna deklaracija.
Predlog spremembe  124 Predlog uredbe Člen 237 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Takšni popravki pa niso več mogoči, ko carinski organi:
	(a) obvestijo osebo, ki je vložila skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago;
	(b) ugotovijo, da zadevne navedbe niso pravilne;
	(c) že dovolijo odstranitev blaga.
Obrazložitev
Predlagamo, naj člen 181(1) moderniziranega carinskega zakonika ostane nespremenjen in naj se v carinski zakonik Unije vključijo primeri, ko v izstopni skupni deklaraciji spremembe niso mogoče.
Predlog spremembe  125 Predlog uredbe Člen 239 – odstavek 3a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Sporočilo o ponovnem izvozu vloži ena od naslednjih oseb:
	(a) oseba, ki iznese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Unije;
	(b) izvoznik ali pošiljatelj ali druga oseba, v imenu ali za račun katere delujejo osebe iz točke (a);
	(c) vsaka oseba, ki zadevno blago lahko predloži ali da predložiti pristojnemu carinskemu organu.
Obrazložitev
Ker je oseba, ki vlaga sporočilo o ponovnem izvozu, bistven element carinske zakonodaje, so tukaj vključena pravila o tej osebi.
Predlog spremembe  126 Predlog uredbe Člen 243 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.	(1) Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena, ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 290 pogodbe.
Obrazložitev
Sklicevanje na člen 290 PDEU.
Predlog spremembe  127 Predlog uredbe Člen 243 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Prenos pooblastila iz členov 2, 7, 10, 16, 20, 23, 25, 31, 33, 43, 55, 57, 64, 76, 87, 94, 102, 109, 113, 118, 129, 133, 136, 139, 142, 145, 151, 155, 157, 166, 171, 173, 177, 179, 182, 184, 186, 190, 192, 195, 198, 202, 217, 219, 230, 232, 234, 238, 241 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2, 7, 10, 16, 20, 23, 25, 31, 33, 43, 55, 57, 64, 76, 87, 94, 102, 109, 113, 118, 129, 133, 136, 139, 142, 145, 151, 155, 157, 166, 171, 173, 177, 179, 182, 184, 186, 190, 192, 195, 198, 202, 217, 219, 230, 232, 234, 238, 241 se Komisiji podeli za obdobje 5 let od *. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
	_____________
	* UL prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Uvedba obdobja pregleda bi omogočila uradna poročila o uporabi prenosa pooblastila Komisiji.
Predlog spremembe  128 Predlog uredbe Člen 243 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.	4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet. Ker bi lahko nekatere ali pa vse določbe osnutka delegiranega akta bistveno spremenile način uporabe osnovnih pravil, opredeljenih v tej uredbi, pred začetkom veljavnosti te uredbe, Komisija pred sprejetjem delegiranega akta pravočasno zagotovi primerna posvetovanja s Svetom, Evropskim parlamentom in poslovno skupnostjo, pa tudi upoštevanje njihovih mnenj pred sprejetjem, da bi se izognila morebitnim negativnim učinkom na konkurenčnost Unije.
Obrazložitev
Da bi omogočili primerno izmenjavo mnenj o delegiranih aktih, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost EU, ter primerno prehodno obdobje zanje, je pomembno opraviti ustrezno posvetovanje z državami članicami in zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter ustrezno upoštevati njihovo mnenje.
Predlog spremembe  129 Predlog uredbe Člen 244 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.	(1) Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 291.
Obrazložitev
Sklicevanje na člen 291 PDEU.
Predlog spremembe  130 Predlog uredbe Člen 244 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Kadar se mnenje odbora pridobi s pisnim postopkom in se sklicuje na ta odstavek, se navedeni postopek lahko brez rezultata zaključi le, če v roku, določenem za predložitev mnenja, tako odloči predsednik odbora.	6. Pisni postopek se zaključi brez rezultata, kadar tako odloči predsednik ali to zahtevajo člani. V takem primeru predsednik v razumnem času skliče sejo odbora.
Obrazložitev
Zakaj lahko le predsednik odloči o zaključku pisnega postopka? Kakšne so posledice? To ni v skladu s členom 3(5) Uredbe 192/2011.
Ta člen se glasi:
„Razen če temeljni akt ne določa drugače, se pisni postopek zaključi brez izida, če se v roku iz prvega pododstavka za to odloči predsednik ali če to zahteva član odbora. V takem primeru predsednik v razumnem času skliče sejo odbora.“
Priporočljivo je, da se ta določba ali sklic nanjo vključi v carinski zakonik Unije.
Predlog spremembe  131 Predlog uredbe Člen 247 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Členi 2, 7, 8, 10, 16, 17, 20, 23, 25, 26, 31, 33, 34, 43, 44, 46, 51, 55, 57, 58, 60, 64, 76, 87, 88, 94, 95, 102, 109, 110, 113, 118, 129, 133, 136, 137, 139, 142, 145, 151, 153, 155, 157, 163, 166, 171, 173, 177, 179, 182, 184, 186, 190, 192, 195, 198, 202, 217, 219, 230, 232, 234, 238, 241 in 245 se uporabljajo od [datum začetka veljavnosti prenovljene uredbe, kakor izhaja iz člena 246].	1. Členi 2, 7, 8, 10, 16, 17, 20, 23, 25, 26, 31, 33, 34, 43, 44, 46, 51, 55, 57, 58, 60, 64, 76, 87, 88, 94, 95, 102, 109, 110, 113, 118, 129, 133, 136, 137, 139, 142, 145, 151, 153, 155, 157, 163, 166, 171, 173, 177, 179, 182, 184, 186, 190, 192, 195, 198, 202, 217, 219, 230, 232, 234, 238, 241, 243, 244 in 245 se uporabljajo od [datum začetka veljavnosti prenovljene uredbe, kakor izhaja iz člena 246].

• [1]  UL C 229, 31.7.2012, str. 68.
• [2]  UL C 77, 28.03.2002, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je v carinskem zakoniku Unije (prenovitev) predlagala prilagoditev nekaterih določb Uredbe (ES) 450/2008 k razvoju carinske in druge ustrezne zakonodaje, da bi uskladila Uredbo s postopkovnimi zahtevami, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, in odložila začetek njenega izvajanja.

Spremembe so torej vplivale na večino določb Uredbe št. 450/2008, ki oblikujejo carinski zakonik Skupnosti, zaradi učinka uskladitve z Lizbonsko pogodbo ali potrebe po prilagoditvah zaradi nadaljnjega razvoja ustrezne zakonodaje EU.

Carinska unija je ključni element v delovanju notranjega trga, ki lahko deluje pravilno samo, kadar se sodobna skupna carinska pravila in sistemi uporabljajo na skupen in sodoben način.

Zaradi podpore dinamičnemu okolju za konkurenčnost in rast ter hkratnega zagotavljanja ustrezne enotnejše ravni nadzora blaga je poročevalka vložila predloge sprememb, ki spodbujajo sodobna in preprosta carinska pravila, temelječa na vodenju najsodobnejših sistemov, ki omogočajo usklajen nadzor, tako da mora gospodarski subjekt informacije posredovati samo enkrat.

Poročevalka je upoštevala medinstitucionalni sporazum o tehnikah preoblikovanja pravnih aktov tako, da se vložijo samo predlogi sprememb v zvezi z vsebino sivo obarvanega besedila. Sicer pa si poročevalka Constance Le Grip v trenutku vložitve predlogov sprememb k svojemu osnutku poročila pridržuje pravico, da predstavi nove predloge sprememb določb, ki v predlogu Komisije (besedilo v belem) v primeru strinjanja političnih skupin ostajajo nespremenjene. Kot zahteva zgoraj omenjeni medinstitucionalni sporazum, bosta Komisija in Svet v tem primeru nemudoma obveščena o namenu vložitve osnutkov sprememb.

Elektronski sistemi, ki jih uporabljajo vse države članice

V prenovitvi carinskega zakonika Unije je Komisija predlagala odstopanja za eno ali več držav članic od brezpogojne in obvezne uporabe izmenjave elektronskih podatkov med carinsko upravo in gospodarskimi subjekti, ki so uvedeni v Modernizirani carinski zakonik. Taka politika bi vodila do pristopa dveh hitrosti pri carinskim postopkih v EU in tveganja za širjenje vrzeli med državami članicami, ki so se odločile za vlaganje in tistimi, ki se niso. Za gospodarske subjekte bi to pomenilo potrebo po podvojitvi obstoječih procesov, v papirni ali elektronski obliki, in podjetjem v Evropi povzročilo znatne dodatne stroške. Zato je po mnenju poročevalke bistveno, da se carinski zakonik Unije izvaja in uporablja v vseh 27 državah članicah enako, da bi ohranili temeljni duh vseevropske e-carine, kot je prvotno opisana v Moderniziranem carinskem zakoniku. Izjemoma se lahko dovolijo odstopanja za omejeno obdobje, specifikacije glede meril za odobritev teh odstopanj pa bi bilo treba obravnavati z delegiranimi akti.

Vrednotenje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta in prenovljenega carinskega zakonika Unije

Poročevalka meni, da bi pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta morala pooblaščenim gospodarskim subjektom, ki spoštujejo predpise, omogočiti, da čim bolje izkoristijo prednosti razširjene rabe poenostavitve. Čim so izpolnjena merila za pooblaščenega gospodarskega subjekta, se ne bi smela ponovno pregledovati merila za uporabo poenostavitev, povezanih z izvajanjem operacij.

Prenovitev carinskega zakonika Unije bi morala tudi bolje opredeliti povezavo med pooblaščenimi gospodarskimi subjekti in zmanjšanim obsegom carinskih kontrol. To vprašanja se trenutno obravnava na ravni smernic pooblaščenih gospodarskih subjektov EU. Tudi glavni pogoji za zagotavljanje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so preveč pomembni, da bi se lahko urejali z delegiranimi akti.

Testiranje dodatnih poenostavitev z uporabo tehnik elektronske uporabe podatkov

Testiranje dodatnih poenostavitev uporabe carinske zakonodaje z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov je za razvoj dinamičnega okolja za konkurenčnost in rast le koristno. Področje uporabe in časovna omejitev testiranja pa bi morali biti podrobno pojasnjeni v sami uredbi. Po preteku testnega obdobja bi morala biti poenostavitev, ocenjena kot uspešna in koristna za države članice, vključena v zakonodajno besedilo z delegiranimi akti.

Pravila o pridobitvi porekla in preferencialnega porekla blaga

Namen predloga spremembe je, da se v temeljni akt vključijo glavna načela, ki jih Komisija upošteva pri sprejemanju aktov (delegirani akti). Poročevalka meni, da je merilo, ki ureja uporabo preferencialnega porekla blaga bistveni element, ki mora biti izrecno naveden v temeljnem aktu. Predlogi so vzeti iz sporazuma STO o pravilih o poreklu ter iz členov 72 in 98(1) ES Uredbe 2454/93.

Centralno carinjenje, kot je določeno v Moderniziranem carinskem zakoniku

Glede centraliziranega carinjenja poročevalka predlaga predlog spremembe, ki povzema člen 106 izvirnega Moderniziranega carinskega zakonika, v katerem nadzorni carinski urad odobri ali zavrne prepustitev blaga, carinski urad predložitve pa izvaja le varstvene in varnostne preglede. Predlog spremembe vpliva na člen 138(2) in (3) prenovljenega carinskega zakonika Unije.

Ni potrebe po ločeni carinski deklaraciji za začasno skladiščenje

Poročevalka meni, da zahteva po dodatni deklaraciji za začasno skladiščenje ni upravičena. Vstopna skupna deklaracija ali tranzitni dokument, ki jo nadomešča, že izpolnjuje zahtevo po deklaraciji za postopek začasnega skladiščenja. Dodatni podatki, ki se razumno zahtevajo za hrambo pod nadzorom carinskih organov, so lahko in bi morali biti del obvestila ob predložitvi blaga. Prenovljeni carinski zakonik Unije skuša uvesti zahtevo za dodatno in ločeno deklaracijo za začasno skladiščenje. To bo imelo velik učinek na trgovinsko izmenjavo, ker gospodarski subjekti običajno niso samo prevozniki in imetniki blaga, ampak bodo vlagali carinske deklaracije za sprostitev drugega postopka v roku nekaj ur od predstavitve, zagotovo pa v enem delovnem dnevu. Po sedanjih predlogih bi morali subjekti isto informacijo vložiti dvakrat.

Pravila o vložitvi in odgovorni osebi

Vložitev vstopne skupne deklaracije je osnovni pogoj, da se blago lahko uvozi v EU. Gre torej za bistven vidik, ki ga je treba urediti s temeljnim aktom in ne preprosto z delegiranimi akti. Sistem večkratnega zbiranja, ki ga priporoča okvir standardov SAFE Svetovne carinske organizacije, je dokazano najprimernejši način pridobivanja kakovostnih podatkov za ocenjevanje tveganja in je bil uspešno uporabljen v mnogih delih sveta. Ta sistem temelji na načelu, da je treba podatke pridobivati od oseb, ki z njimi razpolagajo in ki so upravičene, da te podatke predložijo.

Predhodno obveščanje

Poročevalkin predlog spremembe omogoča predhodno obveščanje o odločitvah carinskih organov glede prepustitve/kontrole deklaracij, kadar so te dane na razpolago za carinske kontrole in ustrezajo zahtevam carinskih organov. Treba je poudariti, da je bil to namen člena 112(1) Moderniziranega carinskega zakonika, medtem ko predlog prenovljenega carinskega zakonika Unije sprejem v celoti pogojuje s predložitvijo blaga, se pravi prihodom blaga in njegovo razpoložljivostjo za kontrolo. S tem je onemogočena poenostavitev trgovine, ki bi koristila vsem.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE

Ref.: D(2012)36293

G. Malcolm Harbour,

Predsednik Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

ASP 13E130

Bruselj

Predmet:   Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (prenovitev)

                  (COM(2012)0064 – C7‑0045/2012 – 2012/0027(COD))

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor za pravne zadeve, ki mu predsedujem, je preučil zgoraj omenjeni predlog v skladu s členom 87 o prenovitvi, kakor je opredeljen v poslovniku Parlamenta.

Odstavek 3 tega člena določa:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 156 in 157, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 54 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.“

Na podlagi mnenja pravne službe Evropskega parlamenta, katere predstavniki so se udeležili sestankov posvetovalne delovne skupine za proučitev prenovljenega predloga, in v skladu s priporočili poročevalca Odbor za pravne zadeve meni, da predlog ne določa bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu ali v mnenju pravne službe opredeljene kot take, in da je predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov z omenjenimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.

Potem ko je Odbor za pravne zadeve na seji 10. julija 2012 proučil zadevo in o njej glasoval z 23 glasovi za in brez vzdržanih glasov[1], vašemu odboru kot pristojnemu odboru priporoča, naj predlog prouči ob upoštevanju teh predlogov in v skladu s členom 87.

Lep pozdrav

Klaus-Heiner LEHNE

Priloga: Mnenje posvetovalne skupine.

• [1]  Prisotni člani: Klaus-Heiner Lehne (predsednik), Evelyn Regner (podpredsednica), Françoise Castex (podpredsednica), Sebastian Valentin Bodu (podpredsednik), Marielle Gallo, Giuseppe Gargani, Antonio López-Istúriz White, Tadeusz Zwiefka, Luigi Berlinguer, Françoise Castex, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Antonio Masip Hidalgo, Bernhard Rapkay, Rebecca Taylor, Alexandra Thein, Cecilia Wikström, Christian Engström, Sajjad Karim, Jiří Maštálka, Piotr Borys, Luis de Grandes Pascual, József Szájer, Axel Voss, Dagmar Roth-Behrendt, Eva Lichtenberger.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

	POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB

Bruselj, 22. avgust 2012

MNENJE

                                                        ZA EVROPSKI PARLAMENT

                                                              SVET

                                                              KOMISIJO

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (prenovitev)

COM(2012)0064 z dne 20.2.2012 – 2012/0027(COD)

Posvetovalna skupina, sestavljena iz predstavnikov pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, se je ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov in zlasti odstavka 9 sestala 29. marca, 3. aprila in 24. maja 2012, da bi med drugim preučila omenjeni predlog Komisije.

Na teh srečanjih[1] je po preučitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) soglasno ugotovila naslednje:

1) Da bi bil obrazložitveni memorandum v celoti pripravljen v skladu z zadevnimi zahtevami iz medinstitucionalnega sporazuma, bi morale biti v tem dokumentu navedene določbe predhodnega akta, ki ostanejo v predlogu nespremenjene, kot je določeno v točki 6(a)(iii) tega sporazuma.

2) V členu 6(2)(b) bi morala biti beseda „možnost“ na začetku besedila označena z znakom za črtanje, to je črtana z dvojno črto in osenčena s sivo barvo.

3) Naslednji deli prenovljenega besedila, ki so že črtani z dvojno črto, bi morali biti tudi osenčeni s sivo barvo, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:

v prvem sklicevanju v preambuli številka člena „26“;

v členu 11(2) zadnji del besedila „ob zagotovitvi ustrezne stopnje varovanja podatkov“;

tik za besedilom člena 15 celotno besedilo člena 10(1)(b), (c) in (d) ter člena 10(2) Uredbe (ES) št. 450/2008;

v členu 23(b) beseda „preverja“;

v členu 128 številki členov „96“ in „98“;

v členu 174(4) številka člena „131“;

v členu 222(3) del besedila „določijo rok, v katerem“.

4) V členu 168(1)(b) bi morala biti oznaka (a) nadomeščena z (i), oznaka (i) z (ii), oznaka (ii) z (iii) in oznaka (iii) z (iv).

Posvetovalna skupina je po preučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so kot take opredeljene v samem predlogu. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta s temi vsebinskimi spremembami je tudi sklenila, da predlog Komisije vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječega pravnega besedila brez vsebinskih sprememb.

C. PENNERA                                  H. LEGAL                            L. ROMERO REQUENA

pravni svetovalec                               pravni svetovalec                    generalni direktor

• [1]  Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na podlagi angleške različice, ki je izvirna različica obravnavanega besedila.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (11.10.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (prenovitev)
(COM(2012)0064 – C7‑0045/2012 – 2012/0027(COD))

Pripravljavka mnenja: Cristiana Muscardini

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja:

meni, da je za spodbujanje procesa vključevanja EU, zagotavljanje konkurenčnosti med carinskimi operaterji in tujimi uvozniki, spopadanje z nezakonito trgovino ponarejenega blaga ter varstvo evropskih potrošnikov nujno treba pregledati carinski zakonik Unije, da se tako uskladi, poenostavi in poenoti carinske postopke v vseh državah članicah za zagotovitev prostega pretoka blaga.

Ponovno izraža nekatere pomisleke, ki so že bili izraženi v mnenju o posodobitvi carin, odobrenem oktobra 2011, in jih ni razrešil carinski zakonik Unije, ki ga je predstavila Komisija.

Zato meni, da predlog Komisije ne gre v pravo smer, saj ne zagotavlja dodatne racionalizacije in uskladitve carinskih pravil, ampak prav nasprotno odpravlja nekatere poenostavitve, že določene v posodobitvi carinske unije, predlaga vrsto možnih odstopanj od načel in praks – na primer o sistemih za izmenjavo podatkov – ki so v nasprotju s ciljem enotnega carinskega okolja.

Obžaluje sklep o preložitvi datuma za izvajanje novega carinskega zakonika Unije na 31. december 2020, saj se bo tako odložilo dejansko izvajanje novih informacijskih sistemov, ki jih za carine predvidevajo države članice.

Zaradi vzpostavitve enotne evropske carine predlaga poskusno vzpostavitev evropske projektne skupine za hitro posredovanje, ki bi podprla delo carine na zunanjih mejah, in javne podatkovne zbirke o nevarnem blagu, zaseženem na carini. Zato zahteva, da Svet podpre vzpostavitev novih sistemov, ki lahko določijo izvor in zagotovijo sledljivost izdelkov.

Poziva Komisijo, naj ohrani člen 35 carinskega zakonika Skupnosti, da bo izvor blaga še vedno določen na podlagi kraja, v katerem je potekala zadnja bistvena, ekonomsko upravičena predelava; istočasno zahteva prihodnje priznanje izvoznih potrdil pristojnih organov iz tretjih držav o nepreferencialnem poreklu in poudarja, da bi spremembe sedanjega stanja obremenile podjetja z upravnimi postopki in škodile naporom za uskladitev, ki poteka na ravni WTO.

Meni, da je treba takoj sprejeti posodobitvene ukrepe, na primer poenostavitev carinske zakonodaje in medobratovalen računalniško podprt carinski sistem Unije, ter večje usklajevanje dejavnosti preprečevanja in pregona na evropski ravni, ki jih izvaja davčna policija; želi tudi, da se v carinskem zakoniku Unije poudari pomen ukinitve carinskih deklaracij, da se tako olajšajo trgovinske izmenjave.

Ugotavlja, da je treba v dobro delujoči EU 27 + 1 držav članic opredeliti skupen nabor obveznih fizičnih pregledov blaga, ki bi veljali za vsa različna mesta vstopa v Unijo (pristanišča, letališča, ceste).

Zahteva celovito uskladitev zaračunavanja DDV na uvoženo blago, delovnega časa carine ter prispevkov in kazni zaradi neupoštevanja carinskega zakonika Unije, saj obstoječe razlike v državah članicah izkrivljajo trgovino.

Poudarja, da je pri upravljanju zunanjih meja Evropske unije potrebna skladnost; ponovno poziva Komisijo in države članice k večjemu usklajevanju sistemov carinskega nadzora na eni strani in kazni na drugi; poziva k vzpostavitvi skupnih operativnih platform držav članic in Komisije ter vztraja, da je treba zagotoviti zadostno usposabljanje za carinike in gospodarske subjekte, da bi zagotovili enotno uporabo zakonodaje Unije.

Opozarja, da je pri enotnem nadzoru in vzajemnem priznavanju pomembno zagotoviti enako obravnavanje pooblaščenih gospodarskih subjektov na vsem carinskem ozemlju Unije. Poleg tega je zaskrbljen zaradi uporabe delegiranih aktov za urejanje dolžnosti pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Poziva Komisijo, naj novi carinski zakonik zahteva strožje pogoje za nudenje storitev carinskega zastopanja Evropske unije, s čimer bi se dvignila raven strokovnosti in odgovornosti pri posrednikih teh storitev in določila jasna pravila, ki bi urejala odnose med carinskimi špediterji in prevoznimi podjetji, da bi se vloga špediterjev spremenila v vlogo multiplikatorjev za male in srednje uvoznike, ki nimajo zadostnih zmogljivosti za izvajanje programov skladnosti s carinskimi predpisi, podobnih evropskim pooblaščenim gospodarskim subjektom.

Pozdravlja začetek izvajanja sporazuma o sodelovanju pri vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov med Evropsko unijo in Japonsko; spodbuja Komisijo, naj ob popolnem upoštevanju vloge Parlamenta take sporazume sklene z drugimi pomembnimi partnerji in ta element vključi v pogajanja o dvostranskih trgovinskih sporazumih; poudarja, da je koristno okrepiti carinsko sodelovanje z Rusijo ter državami vzhodnega in sredozemskega partnerstva.

Spodbuja Komisijo, naj pripravi večstranske načrte za sodelovanje in usklajevanje znotraj Svetovne carinske organizacije, da se določijo skupni standardi in pravila za carinske postopke.

Meni, da bi sporazum za spodbujanje trgovine v sklopu kroga pogajanj iz Dohe koristil državam članicam WTO, še zlasti zaradi večje pravne varnosti in manjših tržnih stroškov. Zato spodbuja Komisijo, naj si na ministrski konferenci, ki bo potekala decembra 2012, po svojih močeh prizadeva za sklenitev tega sporazuma.

Poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se zakonite carinske kontrole, ki jih izvajajo tretje države, v nekaterih okoliščinah ne izrabijo za ustvarjanje novih dejanskih netarifnih ovir za blago, ki prihaja iz EU.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi s: sprejetjem delovnega programa v obdobju šestih mesecev po začetku veljavnosti te uredbe v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov; sklepi, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki državam članicam dovoljujejo testiranje poenostavitev pri izvajanju carinske zakonodaje z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki od držav članic zahtevajo sprejetje, zadržanje, odpravo, spremembo ali razveljavitev odločbe; skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi in prednostnimi kontrolnimi področji; upravljanjem tarifnih kvot in tarifnih plafonov ter upravljanjem nadzora nad sprostitvijo blaga v prosti promet ali njegovim izvozom; določitvijo tarifne uvrstitve blaga; začasnim odstopanjem od pravil glede prefercialnega porekla blaga, upravičenega do prefercialnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Unija; opredelitvijo porekla blaga; začasnimi prepovedmi glede uporabe splošnih zavarovanj; medsebojno pomočjo med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga; sklepi glede povračila ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve; uradnimi urami carinskih organov; določitvijo tarifne podštevilke blaga, ki je predmet najvišje stopnje uvozne ali izvozne dajatve, kadar pošiljko sestavlja blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke; Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.	(4) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi s: sprejetjem delovnega programa v obdobju šestih mesecev po začetku veljavnosti te uredbe v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov; sklepi, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki državam članicam dovoljujejo testiranje poenostavitev pri izvajanju carinske zakonodaje z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov; sklepi, ki od držav članic zahtevajo sprejetje, zadržanje, odpravo, spremembo ali razveljavitev odločbe; skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi in prednostnimi kontrolnimi področji; upravljanjem tarifnih kvot in tarifnih plafonov ter upravljanjem nadzora nad sprostitvijo blaga v prosti promet ali njegovim izvozom; določitvijo tarifne uvrstitve blaga in oblikovanjem enotnih sistemov zaračunavanja carine v vseh državah članicah; začasnim odstopanjem od pravil glede prefercialnega porekla blaga, upravičenega do prefercialnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Unija; opredelitvijo porekla blaga in sledljivostjo blaga s poreklom iz tretjih držav; začasnimi prepovedmi glede uporabe splošnih zavarovanj; medsebojno pomočjo med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga; sklepi glede povračila ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve; uradnimi urami carinskih organov; določitvijo tarifne podštevilke blaga, ki je predmet najvišje stopnje uvozne ali izvozne dajatve, kadar pošiljko sestavlja blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke; Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.
Obrazložitev
Za varstvo potrošnikov in proizvodnjo v Uniji je bistveno Komisiji dati možnost, da sprejme ukrepe za sledljivost in poreklo proizvodov, ki vstopijo na evropske carine iz tretjih držav, kot preprečevalni ukrep in boj proti ponarejanju.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Pri nadaljnji posodobitvi carinske zakonodaje Unije bi bilo treba ustrezno upoštevati stališča gospodarskih subjektov, da bi zagotovili učinkovito upravno poenostavitev.
Obrazložitev
Posvetovanje z gospodarskimi subjekti v morebitni prihodnji reformi carinskega zakonika Unije je eden od bistvenih elementov, ki vodijo k učinkoviti poenostavitvi carinskih postopkov.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da se omogoči lažje poslovanje podjetij, bi morale imeti vse osebe še naprej pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti. Pravice zastopanja pa si ne bi več smela pridrževati nobena zakonodaja katere koli od držav članic. Poleg tega bi se moralo carinskemu zastopniku, ki izpolnjuje merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, omogočiti, da opravlja svoje storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža.	(18) Da se omogoči lažje carinjenje trgovinskih poslov, bi morale imeti vse osebe še naprej pravico imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti. Pravice zastopanja pa si ne bi več smela pridrževati nobena zakonodaja katere koli od držav članic. Za carinske predstavnike, ki delujejo na enotnem trgu, bi bilo zato treba določiti usklajena pravila Unije. Poleg tega bi se moralo carinskemu zastopniku, ki izpolnjuje merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, omogočiti, da opravlja svoje storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža, če izpolnjuje usklajena merila na ravni Unije in lahko uporablja enotne sisteme zaračunavanja carine. .
Obrazložitev
Če so pooblaščeni gospodarski subjekti in carinski zastopniki pooblaščeni za opravljanje storitev v vseh državah članicah, bi morali biti zagotovljeni enotni sistemi zaračunavanja carine na različnih carinah, da bi poenostavili in pospešili carinske storitve v Uniji.
Da bi zagotovili enotnost pravil za carinske predstavnike v EU 27 in preprečili morebitno dolgoročno izkrivljenje trga, bi bilo treba ta pravila določiti na ravni EU.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Zaupanja vredni gospodarski subjekti, ki spoštujejo predpise, bi morali imeti korist od mednarodnih sporazumov, ki bi omogočali vzajemno priznavanje statusa „pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Obrazložitev
Sklenitev sporazumov o sodelovanju glede vzajemnega priznavanja pooblaščenih gospodarskih subjektov bi morala biti prednostna naloga v potekajočih trgovinskih pogajanjih, zlasti tistih o globokih in obsežnih trgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Da bi se zagotovila dosledna in enaka obravnava oseb, ki so predmet carinskih formalnosti in kontrol, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določitvijo pogojev glede carinskega zastopanja in odločb carinskih organov, vključno s tistimi v zvezi s pooblaščenim gospodarskim subjektom in zavezujočimi informacijami, ter glede nadzora in formalnosti, ki se opravljajo za ročno in oddano prtljago.	(25) Da bi se zagotovila dosledna in enaka obravnava oseb, ki so predmet carinskih formalnosti in kontrol, je treba sklepe glede določitve pogojev, ki veljajo za carinske zastopnike in sklepov, ki jih sprejmejo carinski organi, vključno s tistimi v zvezi s pooblaščenim gospodarskim subjektom in zavezujočimi informacijami, ter glede nadzora in formalnosti, ki se opravljajo za ročno in oddano prtljago, sprejeti s pomočjo izvedbenih aktov skladno s členom 291 Pogodbe.
Obrazložitev
All the above activities (customs representation, decisions taken by the customs authorities, AEO, binding information, controls and formalities to be carried out on cabin baggage and hold baggage) have an impact, direct or indirect, on the financial interests of the European Union and Member States. In the case of customs representation, it is self-evident that customs representatives, having the responsibility to calculate in the customs declaration the correct amount of duties and of other levies to be paid to Customs, can potentially cause with their activity a prejudice to the budget of the EU Member States. It is essential therefore to involve the EU Member States, represented in the various comitology committees, in any decision concerning the conditions relating to customs representation. To assure an effective participation of Member States to the process of adoption of the implementing acts, is opportune to adopt the examination procedure referred to in Article 244(4).
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija lahko v ustrezno upravičenih izjemnih primerih sprejme sklepe, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo, z začasnim odstopanjem od odstavka 1, načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov.
Obrazložitev
Enotni predpisi, na katerih temelji carinski zakonik Unije, bi morali biti splošno pravilo. Vsakršno odstopanje od tega bi moralo biti izjemno, ustrezno upravičeno in začasno, da bi se izognili trajnemu izkrivljanju enotnega trga.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko sprejme sklepe, ki eni ali več državam članicam dovoljujejo uporabo, z odstopanjem od odstavka 1, načinov izmenjave in shranjevanja podatkov, ki ne sodijo med tehnike elektronske obdelave podatkov.	črtano
Obrazložitev
Za podjetja in proces harmonizacije je zelo pomembno, da se carinski zakonik Unije brez odstopanj izvaja in uporablja enako v vseh 27 državah članicah.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko v skladu s pravom Unije  določijo  pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve v državi članici, kjer ima sedež. Vendar pa je brez poseganja v uporabo manj strožjih meril zadevne države članice carinski zastopnik, ki izpolnjuje merila iz točk (a) do (d) člena 22, upravičen opravljati takšne storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža.	3. Države članice lahko v skladu s pravom Unije določijo pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve v državi članici, kjer ima sedež. Carinski zastopnik mora imeti sedež na ozemlju Evropske unije. Če želi carinski zastopnik opravljati carinske storitve v državi članici, kjer nima sedeža, mora imeti pooblastilo, ki ga poda pristojni nacionalni carinski organ na podlagi skupnih meril, ki veljajo za celotno ozemlje Evropske unije in v vseh državah članicah.
Obrazložitev
The customs representative should not be confused with the AEO. These two figures need to be kept separated, since they have different nature and aims (the AEO is a status, the customs representative a working activity, that in certain EU Member States is regulated as a profession). Accordingly, the possibility for a customs representative to provide customs services in a Member State other than the one where he is established, should be based on separate criteria, different from those referred to the AEO, highlighting specific requirements in terms of reliability, competence and experience. The necessity to introduce common criteria at EU level for the provision of customs representation services in member States other than the one where the customs representative is established, aims to avoid that Member States will create excessive obstacles or different degrees of difficulty in obtaining the above authorisation. This solution, among other things, reflects the point n. 34. of the Report of the European Parliament of 25 November 2011 on modernisation of customs (2011/2083(INI)), that “Calls on the Commission to include in the MCC more rigorous requirements for the provision of the EU’s customs representation services, helping to increase the level of professionalism and ownership on the part of these intermediaries and laying down clear rules to guide relations between customs agents and forwarding undertakings, so as to change the role of the agents to that of consolidators for small and medium-sized importers that do not have the capacity to implement customs compliance programmes similar to those of European AEOs”.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:	Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s postopkom preverjanja iz člena 244(4), ki določa:
(a) primere, v katerih se obveznost iz prvega pododstavka člena 18(2) opusti;	(a) primere, v katerih se obveznost iz prvega pododstavka člena 18(2) opusti;
(b) pravila o podelitvi in dokazovanju upravičenosti iz člena 18(3);	(b) merila iz člena 18(3);
(c) primere, v katerih carinski organi dokazila iz prvega pododstavka člena 19(2) ne zahtevajo.	(c) primere, v katerih carinski organi dokazila iz prvega pododstavka člena 19(2) ne zahtevajo.
Obrazložitev
All the above activities (customs representation, decisions taken by the customs authorities, AEO, binding information, controls and formalities to be carried out on cabin baggage and hold baggage) have an impact, direct or indirect, on the financial interests of the European Union and Member States. In the case of customs representation, it is self-evident that customs representatives, having the responsibility to calculate in the customs declaration the correct amount of duties and of other levies to be paid to Customs, can potentially cause with their activity a prejudice to the budget of the EU Member States. It is essential therefore to involve the EU Member States, represented in the various comitology committees, in any decision concerning the conditions relating to customs representation. To assure an effective participation of Member States to the process of adoption of the implementing acts, is opportune to adopt the examination procedure referred to in Article 244(4).
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prenos pooblastila	črtano
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:
(a) pravila o postopku za sprejemanje odločb iz člena 24;
(b) primere, v katerih vlagatelj nima možnosti izraziti svojega stališča v skladu s prvim pododstavkom člena 24(4);
(c) pravila za spremljanje, ponovno ocenjevanje in zadržanje odločb v skladu s členom 24(8).
Obrazložitev
Gre za bistvene vidike carinskega zakonika Unije, ki bi jih bilo treba opredeliti v temeljnem aktu, ne pa v delegiranih aktih.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Dokument, ki dokazuje poreklo, se lahko izda v Uniji , kadar tako zahtevajo potrebe trgovine.	3. Dokument, ki dokazuje poreklo, se lahko izda v Uniji, če se predložijo dokumenti, ki dokazujejo poreklo.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 59
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev porekla blaga.	Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev porekla in sledljivosti blaga.
Obrazložitev
Za varstvo potrošnikov in proizvodnjo v Uniji je bistveno Komisiji dati možnost, da sprejme ukrepe za sledljivost in poreklo proizvodov, ki vstopijo na evropske carine iz tretjih držav, kot preprečevalni ukrep in boj proti ponarejanju.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 77 – odstavek 4 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če zavarovanje ni bilo sproščeno, se lahko v okviru zavarovanega zneska uporabi tudi za izterjavo zneskov uvozne ali izvozne dajatve in drugih dajatev, plačljivih po kontroli, ki sledi prepustitvi navedenega blaga.	Če eno zavarovanje ni bilo sproščeno, se lahko v okviru zavarovanega zneska uporabi tudi za izterjavo zneskov uvozne ali izvozne dajatve in drugih dajatev, plačljivih po kontroli, ki sledi prepustitvi navedenega blaga.
Obrazložitev
This provision could be interpreted by certain Customs administrations in the sense that the release of a comprehensive guarantee (i.e. a guarantee covering more customs operations), can be blocked for an undetermined period, each time a post-release control can potentially be carried out on cleared goods. The main characteristic of the comprehensive guarantees is that these are renewed automatically by insurance companies, on their date of expiry, for a further period of one or more years, unless a notice of cancellation is expressly given by the operator. According to the above paragraph, customs administrations could oppose to the release of the guarantee, obliging operators to left them indefinitely open, up to completion of post-release controls. In this case, the additional costs due to the extension of the length of the guarantee would be on the operator’s charge, so compromising their competitiveness. Moreover, this solution can be a deterrent the use of the scheme of the comprehensive guarantee, which is commonly recognized as an important trade facilitation tool, inducing operators to use exclusively single guarantees.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 181 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje pogoje iz točke (b), če je bila dejavnost v zvezi z zadevnim posebnim postopkom upoštevana pri podelitvi dovoljenja.	Brez poseganja v dodatne posebne pogoje, ki veljajo za dani postopek, se šteje, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje pogoje iz točke (b) tega odstavka.
Obrazložitev
Za pooblaščene gospodarske subjekte bi moralo po definiciji veljati, da vedno izpolnjujejo potrebna merila.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 196 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Carinski organi lahko na zahtevo osebi dovolijo uporabljati poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v postopek tranzita Unije in v zvezi z zaključkom navedenega postopka.	4. Carinski organi lahko na zahtevo osebi dovolijo uporabljati poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v postopek tranzita Unije in v zvezi z zaključkom navedenega postopka, vključno z uporabo manifesta, ki se prenese s sistemom za izmenjavo podatkov kot deklaracija za tranzitni postopek letalske ali ladijske družbe, ki izvaja pomembno število poletov ali potovanj med državami članicami.
Obrazložitev
Uporaba elektronskih manifestov je popolnoma skladna z zahtevami elektronske deklaracije in za predstavitev; dejansko je popolnoma v skladu s konceptom deklaracije z vpisom v evidence, ki je eden od stebrov Posodobljenega carinskega zakonika. Nasilno vnašanje teh premikov v nov računalniški tranzitni sistem z zmanjšanimi nabori podatkov ali brez njih ne bo prineslo koristi ne za trgovino ne za carino in bo podjetjem v EU naložilo dodatne stroške.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 233 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Carinski organi lahko na zahtevo osebi dovolijo uporabljati poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v izvozni postopek in v zvezi z zaključkom navedenega postopka.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 234
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo primere, v katerih se uporabijo izvozne formalnosti v skladu s členom 233(3).	Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 243, ki določajo:
	(a) pravila, ki urejajo izvozni postopek;
	(b) primere, v katerih se uporabijo izvozne formalnosti v skladu s členom 233(3);
	(c) pravila za odobritev dovoljenja iz člena 233(4).
Obrazložitev
Ohranitev enotnih izvoznih pravil po vsej Uniji je bistvenega pomena za storitve Express in podjetja EU na splošno. Pravil za izvozni postopek ali za njegovo poenostavitev ne moremo obravnavati, kot da so zajeta v pooblastilih členov 232 in 234 predloga Komisije.

POSTOPEK

Naslov	Carinski zakonik Unije (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2012)0064 – C7-0045/2012 – 2012/0027(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 13.3.2012
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	INTA 13.3.2012
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Cristiana Muscardini 26.3.2012
Obravnava v odboru	21.6.2012	18.9.2012
Datum sprejetja	11.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Henri Weber, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josefa Andrés Barea, George Sabin Cutaş, Jörg Leichtfried, Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Evžen Tošenovský

POSTOPEK

Naslov	Carinski zakonik Unije (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2012)0064 – C7-0045/2012 – 2012/0027(COD)
Datum predložitve EP	17.2.2012
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 13.3.2012
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	INTA 13.3.2012	JURI 13.3.2012
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Constance Le Grip 14.9.2011
Obravnava v odboru	26.4.2012	31.5.2012	17.9.2012	28.11.2012
	17.12.2012
Datum sprejetja	18.12.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Cornelis de Jong, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Thomas Händel, Małgorzata Handzlik, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Hans-Peter Mayer, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Robert Rochefort, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Raffaele Baldassarre, Marielle Gallo, María Irigoyen Pérez, Constance Le Grip, Emma McClarkin, Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Olle Schmidt, Patricia van der Kammen
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Oldřich Vlasák
Datum predložitve	8.1.2013