POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih

11.1.2013 - (COM(2011)0896 – C7‑0006/2012 – 2011/0438(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Marc Tarabella

Predlogi sprememb

• 001-253 (PDF - 721 KB)
• 001-253 (DOC - 926 KB)
• 254-254 (PDF - 1950 KB)
• 254-254 (DOC - 1690 KB)
• 255-255 (PDF - 87 KB)
• 255-255 (DOC - 303 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih

(COM(2011)0896 – C7‑0006/2012 – 2011/0438(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0896),

–   ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0006/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženih mnenj Spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2012[2],

–   ob upoštevanju člena 55 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0007/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Oddaja javnih naročil, ki jo izvedejo organi držav članic ali se izvede v njihovem imenu, mora biti v skladu z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti z načeli prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter načeli, ki izhajajo iz njih, kot so načela enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Vendar bi bilo treba za javna naročila nad neko vrednostjo pripraviti določbe o uskladitvi nacionalnih postopkov javnega naročanja, da se zagotovita praktičen učinek teh načel in odprtost javnih naročil konkurenci.	(1) Oddaja javnih naročil, ki jo izvedejo organi držav članic ali se izvede v njihovem imenu, mora biti v skladu z načeli Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti z načeli prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter načeli, ki izhajajo iz njih, kot so načela enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, oglaševanja, sorazmernosti in preglednosti in učinkovitega upravljanja javnih sredstev, ter z razdelitvijo pristojnosti iz člena 14 PDEU in Protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena. Predpisi Unije o javnem naročanju bi morali spoštovati široko pravico javnih organov, da pri opravljanju svojih nalog javnih storitev odločajo po diskreciji. Vendar bi bilo treba za javna naročila nad neko vrednostjo pripraviti določbe o uskladitvi nacionalnih postopkov javnega naročanja, da se zagotovita praktičen učinek teh načel in odprtost javnih naročil konkurenci.
Obrazložitev
Prilagoditev novim določbam lizbonske pogodbe.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Javni organi naročniki bi morali vedno natančno preučiti, kakšne gospodarske posledice bo imela določena zahteva za gospodarske subjekte, preden se odločijo, da bodo to zahtevo vključili v obvestilo o naročilu. Prestroge zahteve bi zvišale transakcijske stroške in bi lahko tudi ovirale sodelovanje zlasti malih in srednjih podjetij pri javnih naročilih.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba pregledati in po potrebi spremeniti in posodobiti veljavna pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, zagotovili najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno, olajšali enakopraven dostop in pravično sodelovanje malih in srednjih podjetij ter obrtnikov pri oddaji javnih naročil na lokalni ravni in ravni Unije, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo trajnostne proizvodnje in potrošnje. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Prav tako je treba opomniti, da ta direktiva ne bi smela posegati v zakonodajo držav članic o socialnem varstvu in obravnavati liberalizacije storitev splošnega gospodarskega pomena, pridržanih za javne ali zasebne subjekte, in privatizacije javnih subjektov, ki opravljajo storitve. Nadalje je treba opomniti, da imajo države članice pravico, da obvezne socialne storitve ali druge storitve, kot so poštne storitve, organizirajo bodisi kot storitve splošnega gospodarskega pomena ali kot negospodarske storitve splošnega pomena ali kot kombinacijo obeh. Primerno je pojasniti, da negospodarske storitve splošnega pomena ne bi smele biti vključene v področje uporabe te direktive.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj je treba razumeti pod pojmom enotnega naročila, z upoštevanjem posledice, da je treba skupno vrednost vseh sklenjenih pogodb za to javno naročilo upoštevati v skladu z mejnimi vrednostmi iz te direktive in javno naročilo objaviti kot celoto, po možnosti razdeljeno na sklope. Koncept enotnega javnega naročila zajema vse vrste blaga, gradenj in storitev, potrebnih za izvedbo nekega projekta, na primer projekta gradnje ali vseh gradenj, dobav in/ali storitev. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika, dejstvo, da različni deli naročila izvajajo enotno gospodarsko in tehnično nalogo, ali da so drugače medsebojno logično povezani in se izvajajo v ozkem časovnem okviru.	(4) Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj je treba razumeti pod pojmom enotnega naročila, z upoštevanjem posledice, da je treba skupno vrednost vseh sklenjenih pogodb za to javno naročilo upoštevati v skladu z mejnimi vrednostmi iz te direktive in javno naročilo objaviti kot celoto, po možnosti razdeljeno na sklope. Koncept enotnega javnega naročila zajema vse vrste blaga, gradenj in storitev, potrebnih za izvedbo nekega projekta, na primer projekta gradnje ali vseh gradenj, dobav in/ali storitev.
Obrazložitev
Pojem je preveč nejasen, ne prispeva k pravni varnosti in je v nasprotju z zamislijo o razdelitvi naročil na sklope.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.	(5) Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.
Obrazložitev
Besedilo Komisije se lahko poenostavi.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Tudi če dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov ne vodi nujno v korupcijsko ravnanje, pa je zelo verjetno, da neustrezno vpliva na odločitve o oddaji javnih naročil, kar se kaže v izkrivljanju konkurence in ogrožanju enake obravnave ponudnikov. Zato bi bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov.	(6) Tudi če dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov ne vodi nujno v korupcijsko ravnanje, pa je zelo verjetno, da neustrezno vpliva na odločitve o oddaji javnih naročil, kar se kaže v izkrivljanju konkurence in ogrožanju enake obravnave ponudnikov. Zato bi bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov. Za zagotovitev učinkovite zaščite prijaviteljev bi morale države članice zagotoviti, da bo osebje, ki v dobri veri prijavi nerazkrita navzkrižja interesov, zaščiteno pred povračilnimi ukrepi, nadlegovanjem ali škodovanjem. Pri tem povračilo pomeni vsako neposredno ali posredno nagovarjanje, grožnje ali ravnanje proti posamezniku zaradi te prijave.
Obrazložitev
Države članice bi morale vzpostaviti dobro delujoč sistem prijav, v katerem bodo te določbe resnično delovale.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Rezultati Ocene učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih so pokazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz popolne uporabe Direktive. Zato je polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve (kot so hotelske in pravne storitve, za katere se je ugotovil zlasti velik odstotni delež čezmejne trgovine).	črtano
Obrazložitev
Ta izjava je preveč enostranska in ne upošteva niti izjave Parlamenta o zeleni knjigi.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato je treba za javna naročila takšnih storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 500 000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije17. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.	(11) Rezultati delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 27. junija 2011 „Poročilo o oceni – Učinek in učinkovitost zakonodaje EU o javnih naročilih“ so pokazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz celotne uporabe te direktive. Nekatere kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, na primer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato je treba za javna naročila teh storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 750.000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem teh storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za preverjene in preizkušene postopke v državah članicah, ki temeljijo na uporabnikovi svobodni izbiri ponudnikov storitev za storitve splošnega pomena (npr. sistem kuponov, model svobodne izbire, tristrano razmerje), če upoštevajo splošna načela iz Pogodb glede enake obravnave in preglednosti.
Obrazložitev
Ne bi bilo primerno, če bi sedaj zahtevali, naj celotno izvajanje direktive velja za druge kategorije storitev, saj to ne bi bilo v skladu s splošnim pristopom poenostavitve direktiv. Za te storitve bi morala vseeno veljati ureditev za socialne in druge posebne storitve, Komisija pa bi morala rezultate izvajanja te ureditve pregledati v treh letih od dneva, ko bodo države članice začele izvajati direktivo.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.	(13) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. Institucije Unije bi morale še posebej upoštevati spremembe, ki jih uvaja ta direktiva, in temu ustrezno prilagoditi svoja pravila o javnih naročilih.
Obrazložitev
Posli mnogih podjetij v EU, zlasti malih in srednjih podjetij, so osredotočeni predvsem na javna naročila institucij EU. Finančna uredba bi morala upoštevati spremembe, ki jih je prinesla posodobitev, in zagotoviti enake konkurenčne pogoje.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne in radijske medijske storitve medijskih ponudnikov bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega bi bilo treba uveljaviti izjemo za javna naročila, ki jih dodelijo sami ponudniki medijskih storitev, za nakup, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev, kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo oddaje. Pojasniti je treba tudi, da bi se morala ta izjema uporabljati enako za medijske storitve na področju radiodifuzije in storitve na zahtevo (nelinearne storitve). Vendar ta izjema ne bi smela veljati za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 13 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13b) Ta direktiva ne bi smela državam članicam onemogočiti, da ohranijo predpise za zagotovitev, da bodo te storitve uporabnikom še naprej zagotavljale organizacije, ki so jih zagotavljale pred začetkom veljavnosti te direktive, in za zagotovitev kakovosti osebja, ki zagotavlja te storitve.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.	(14) Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba pravil o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da sami odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila. Če kateri od kumulativnih pogojev za izvzetje iz področja uporabe te direktive v času veljavnosti naročila ali sodelovanja, ki je izvzeto iz pravil o oddaji javnih naročil, ni več izpolnjen, je treba ta naročila in sodelovanje odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Za zagotovitev hitrejših in učinkovitejših postopkov bi morali biti roki za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil čim krajši, ne da bi to ustvarilo neupravičene ovire za gospodarske subjekte na notranjem trgu, zlasti mala in srednja podjetja. Javni organi naročniki bi morali pri določanju rokov za sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, čeprav bi bilo treba zaradi tega določiti roke, ki so daljši od minimalnih iz te direktive. Uporaba elektronskih sredstev obveščanja in komuniciranja, zlasti polna elektronska razpoložljivost dokumentacije v zvezi z oddajo naročila in elektronski prenos sporočil, pa po drugi strani zagotavlja večjo preglednost in prihrani čas. Zato bi bilo treba v skladu s pravili Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega bi moralo biti javnim organom naročnikom omogočeno, da še bolj skrajšajo roke za prijavo k sodelovanju in oddajo ponudb, če v nujnih primerih ni mogoče upoštevati običajnih rokov, še vedno pa je mogoče izvesti postopek z objavo. Kot izredne okoliščine bi se morale šteti samo okoliščine, ko zaradi nepredvidenih dogodkov, ki jih ne povzroči javni organ naročnik, nastanejo skrajno nujni primeri, in le te okoliščine bi morale onemogočiti izvajanje rednega postopka, tudi s krajšimi roki. Javni organi naročniki bi morali v takih primerih, kjer je to mogoče, oddati naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, na primer ko se je treba nemudoma odzvati na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek.
Obrazložitev
V predlogu spremembe so potrebna pojasnila izjem glede običajnih rokov za oddajo ponudb, da bi se zagotovilo hitro in učinkovito izvajanje postopka za oddajo javnega naročila.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Obstaja splošna potreba po dodatni prožnosti in zlasti po širšem dostopu do postopka oddaje javnega naročila s pogajanji, kot je izrecno določeno v sporazumu, v katerem je pogajanje dovoljeno v vseh postopkih. Javni organi naročniki bi morali v različnih situacijah, razen če je drugače določeno v zakonodaji zadevne države članice, imeti možnost uporabiti konkurenčni postopek s pogajanji v skladu s to direktivo, kadar ni verjetno, da bi odprt ali omejen postopek brez pogajanj imel zadovoljive rezultate na področju javnega naročanja. Ta postopek bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi zagotavljali upoštevanje načel enake obravnave in preglednosti. To bo javnim organom naročnikom zagotovilo večjo prožnost pri naročanju gradenj, blaga in storitev, popolnoma prilagojenih njihovim posebnim potrebam. Obenem bi to moralo povečati tudi obseg čezmejne trgovine, saj je ocena pokazala, da imajo naročila, oddana po postopku s pogajanji po predhodni objavi, posebej visoko stopnjo uspešnosti čezmejnih ponudb.	(15) Javni organi naročniki zahtevajo več prožnosti pri izbiri postopkov oddaje javnega naročila. Pravila Unije o javnih naročilih bi bilo treba uskladiti s sporazumom o vladnih naročilih, ki dovoljuje pogajanje v vseh postopkih. Javni organi naročniki bi morali v različnih situacijah imeti možnost uporabiti konkurenčni postopek s pogajanji v skladu s to direktivo, kadar ni verjetno, da bi imel klasični odprt ali omejen postopek brez pogajanj zadovoljive rezultate. Ta postopek bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi zagotavljali upoštevanje načel enake obravnave in preglednosti. To bo javnim organom naročnikom zagotovilo večjo prožnost pri naročanju gradenj, blaga in storitev, popolnoma prilagojenih njihovim posebnim potrebam. Obenem bi to moralo povečati tudi obseg čezmejne trgovine, saj je ocena pokazala, da imajo naročila, oddana po postopku s pogajanji po predhodni objavi, posebej visoko stopnjo uspešnosti pri privabljanju čezmejnih ponudb.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Pri naročilih gradenj take situacije vključujejo gradnje, ki niso standardni gradbeni projekti ali gradnje, vključno s projektiranjem inovativnih rešitev. Pri storitvah ali blagu, kjer je potrebna prilagoditev ali projektiranje, bi s konkurenčnim postopkom s pogajanji ali konkurenčnim dialogom verjetno ustvarili dodano vrednost. Zahteve po prilagoditvi ali projektiranju so zlasti pomembne pri zapletenih naročilih, na primer vrhunskih proizvodov, intelektualnih storitev ali pomembnih projektov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. V teh primerih bi bila lahko potrebna pogajanja, s katerimi bi zagotovili, da bi zadevno blago ali storitev ustrezala potrebam javnega organa naročnika. Za storitve ali blago, ki je na voljo na trgu in ga lahko zagotovijo številni gospodarski subjekti, se konkurenčni postopek s pogajanji in konkurenčni dialog ne bi smela uporabljati.
Obrazložitev
Predlog spremembe zagotavlja prožna pravila in omogoča pogajanja v vseh postopkih.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Uvodna izjava 15 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15b) Konkurenčni postopek s pogajanji bi bilo treba uporabljati tudi v primerih, ko so bile v odprtem ali omejenem postopku oddane samo neveljavne ali nesprejemljive ponudbe. Za neveljavne bi se morale šteti zlasti ponudbe, ki niso v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila, ki so bile prejete prepozno, pri katerih je dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija ali za katere javni organi naročniki ugotovijo, da so neobičajno ugodne. Za nesprejemljive bi se morale šteti tudi ponudbe ponudnikov, ki nimajo zahtevane usposobljenosti, in ponudbe, katerih cena presega proračun javnega organa naročnika, kot je bil napovedan pred začetkom postopka javnega naročanja.
Obrazložitev
Predlog spremembe zagotavlja prožna pravila in omogoča pogajanja v vseh postopkih.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Uvodna izjava 15 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15c) Konkurenčni postopek s pogajanji bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki bi zagotavljali upoštevanje načel enake obravnave in preglednosti. Javni organi naročniki bi morali zlasti vnaprej navesti minimalne zahteve v zvezi z vrsto naročila, ki jih med pogajanji ni mogoče spremeniti. Merila za oddajo in njihovo tehtanje se med celotnim postopkom ne bi smela spreminjati in se o njih ne bi smeli pogajati, da se zagotovi enako obravnavanje gospodarskih subjektov. Pogajanja bi morala biti namenjena izboljšanju ponudb, da bi javni organi naročniki prejeli gradnje, blago in storitve, ki bi popolnoma zadovoljevali njihove potrebe. Pogajanja lahko potekajo o vseh vidikih naročenih gradenj, blaga ali storitev, med drugim tudi o kakovosti, količini, trgovinskih klavzulah ter socialnih, okoljskih in inovativnih značilnostih, če niso zajeti v minimalnih zahtevah. Minimalne zahteve se nanašajo na pogoje in značilnosti (zlasti fizične, funkcionalne in pravne), ki jih morajo v skladu s to direktivo izpolnjevati vsi ponudniki, da bi lahko javni organ naročnik oddal naročilo v skladu z izbranim merilom za oddajo. Za zagotovitev preglednega postopka bi bilo treba vse faze pogajanj dokumentirati v skladu s to direktivo, da bi lahko javni organi naročniki na zahtevo kandidatov ali ponudnikov pisno dokazali, da so zagotovili enako obravnavo vseh zadevnih gospodarskih subjektov. Za zagotovitev preglednosti bi bilo treba vse ponudbe med trajanjem postopkov oddati v pisni ali elektronski obliki.
Obrazložitev
Potrebni so nekateri zaščitni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da večja prožnost pri uporabi postopkov ne bi povzročila zlorab.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javni organi bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati javna naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek javnega naročanja, za katerega bodo javni organi naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.	(17) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javni organi bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Inovativni model javnih naročil je podrobno opisan v sporočilu Komisije z dne 14. decembra 2007 o spodbujanju inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi. Ta model spodbuja vključitev storitev, ki ne sodijo v področje uporabe te direktive, v javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev. Model, ki je vključen v to direktivo, je priznan in bo na voljo vsem javnim organom naročnikom, da ga preučijo. Ta direktiva pa bi morala bolj splošno spodbujati javna naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Če z rešitvami, ki so na trgu že na voljo, ni mogoče izpolniti potrebe po razvoju inovativnega izdelka, storitve ali gradenj in poznejšega naročila iz tega izhajajoče proizvodnje, bi morali imeti javni organi naročniki pri naročilih, ki spadajo v področje uporabe te direktive, dostop do posebnega postopka javnega naročanja. Novi postopek bi moral javnim organom naročnikom omogočiti, da vzpostavijo partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novih, inovativnih izdelkov, storitev ali gradenj, če se ti lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Postopek bi moral temeljiti na pravilih, ki se uporabljajo pri konkurenčnem postopku s pogajanji, pri oddaji naročila pa bi bilo treba upoštevati zgolj merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki je najbolj uporabno pri primerjavi inovativnih ponudb. Ne glede na to, ali je partnerstvo povezano z zelo velikim ali manjšim projektom, bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativnih rešitev brez zapiranja trga. Javni organi naročniki torej ne bi smeli zlorabljati partnerstev za inovacije za preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence. Poleg tega bi bilo treba pri opredeljevanju javnega naročanja javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo v zvezi s predmetom zadevne pogodbe določijo inovativnost, vključno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.
Obrazložitev
Predlog spremembe podrobno opisuje uporabo postopka inovacijskih partnerstev ter dopolnjuje prvotni predlog Komisije, pri čemer novo orodje poveže z načeli, ki se uporabljajo pri konkurenčnem postopku, kadar je najbolj ustrezno. Predlog spremembe tudi pojasnjuje, da se predkomercialno naročilo, opredeljeno v sporočilu Komisije iz leta 2007, še naprej uporablja, ne glede na novi postopek inovacijskih partnerstev, saj je predmet novega, ločenega izvzetja.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.	(19) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja. Spodbujati bi bilo tudi treba uporabo elektronskih modelnih orodij za javna naročila gradenj, da bi posodobili postopek oddaje naročil in zagotovili večjo učinkovitost javnih naročil gradenj, ki jih zajema ta direktiva, zlasti zaradi upoštevanja stroškov življenjskega cikla in meril glede trajnosti.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Javni organi naročniki ne bi smeli razkriti informacij, označenih kot zaupne, ki jih prejmejo od gospodarskih subjektov, da se zagotovi zaupnost med postopkom. Za neizpolnjevanje te obveznosti vedno odgovarja javni organ naročnik, če lahko gospodarski subjekt jasno prikaže škodo.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepitev določb o zaupnosti informacij, ki jih med postopkom oddaje naročila javnemu organu naročniku posredujejo kandidati ali ponudniki. Javni organ naročnik odgovarja za širjenje občutljivih informacij, denimo tehničnih in poslovnih skrivnosti.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih javnih organov naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja.	(20) Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po številu vključenih javnih organov naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja. Komisija bi morala državam članicam in javnim organom naročnikom priskrbeti navodila glede zahtevanega spremljanja skupnih in centraliziranih naročil, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Veliko se je uporabljal instrument okvirnih sporazumov, ki v Evropi velja za učinkovito tehniko javnega naročanja. Zato bi ga bilo treba ohraniti v glavnem takega, kot je. Vendar bi bilo treba pojasniti nekaj pojmov, zlasti pogoje za uporabo okvirnega sporazuma za javne organe naročnike, ki niso njegovi podpisniki.	(21) Veliko se je uporabljal instrument okvirnih sporazumov, ki v Evropi velja za učinkovito tehniko javnega naročanja. Vendar bi bilo treba pojasniti nekaj pojmov, zlasti pogoje za uporabo okvirnega sporazuma za javne organe naročnike, ki niso njegovi podpisniki. Razširitev kroga upravičencev do uporabe okvirnega sporazuma bi morala biti dovoljena v skladu s pogoji iz te direktive.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Objektivni pogoji za določitev, kateri od gospodarskih subjektov, ki so pogodbeniki okvirnega sporazuma, naj izvede določeno nalogo, na primer dobavo blaga ali storitve za fizične osebe, lahko vključujejo potrebe ali izbire zadevnih fizičnih oseb.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne organe naročnike. Zaradi velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo javni organi naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko javni organi naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun javnega organa naročnika. Treba bi bilo določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni organ in javne organe naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za zakonitost postopkov. Če javni organ naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi.	(24) V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne organe naročnike. Zaradi velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Posebno pozornost je treba nameniti dostopnosti vseh teh postopkov za mala in srednja podjetja. Zato bi bilo treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo javni organi naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko javni organi naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke javnega naročanja v imenu in za račun javnega organa naročnika. Treba bi bilo določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni organ in javne organe naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za zakonitost postopkov. Če javni organ naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.	(25) Elektronska komunikacijska sredstva so primerna zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja. Zaradi ohranitve pravne varnosti te določbe ne bi smele posegati v obstoječa sredstva za objavo informacij na nacionalni ravni v zvezi z javnimi naročili, katerih vrednost je nižja od mejne vrednosti iz te direktive.
Obrazložitev
Splošna obveznost uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja ne sme posegati v veljavne nacionalne določbe o objavi informacij o javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz te direktive.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato je treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.	(27) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci in zmožnost doseganja ciljev glede trajnosti. Zato je treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, standarde in tehnične specifikacije na trgu, tudi tiste, oblikovane na podlagi meril uspešnosti, povezanih z življenjskim ciklom in trajnostjo proizvodnega procesa gradenj, dobave in storitev. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do teh potrdil ali poročil o preizkusih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih. Da ne bi zapostavljali ponudnikov, ki so vložili čas in denar za pridobitev potrdil ali poročil o preizkusih, se breme dokazovanja enakovrednosti z določeno oznako naloži ponudniku, ki jo dokazuje.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.	(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake ali certifikate, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake ali certifikati, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji, okoljske organizacije in socialni partnerji, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Uvodna izjava 29 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Pri vseh javnih naročilih morajo javni organi naročniki zagotoviti, da izdelki, storitve in gradnje iz pogodbe izpolnjujejo zahteve zakonodaje o varstvu podatkov. Da se zagotovi in prikaže varstvo pravic in svoboščin zadevnih posameznikov glede obdelave osebnih podatkov, bi morali ponudniki pri zasnovi obdelave osebnih podatkov sprejeti notranje politike in izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe (vgrajeno varstvo podatkov).
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Da bi spodbujali sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) na trgu javnega naročanja, je treba javne organe naročnike spodbujati, naj naročila razdelijo v sklope, in jih obvezati, da navedejo razloge za svojo razdelitev. Če so naročila razdeljena na sklope, lahko javni organi naročniki na primer za ohranitev konkurence ali zagotavljanje varnosti oskrbe omejijo število sklopov, za katere gospodarski subjekt lahko odda ponudbo, omejijo lahko tudi število sklopov, ki se lahko oddajo kateremu koli ponudniku.	(30) Javno naročanje bi moralo biti prilagojeno potrebam malih in srednjih podjetij (MSP). Javni organi naročniki bi morali uporabljati kodeks najboljše prakse iz delovnega dokumenta službe Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom Evropski kodeks najboljše prakse za lažji dostop MSP do pogodb o javnih naročilih1, ki zagotavlja smernice o izvajanju javnih naročil tako, da se k sodelovanju spodbujajo mala in srednja podjetja. Da bi spodbujali sodelovanje MSP na trgu javnega naročanja in krepili konkurenčnost, je treba javne organe naročnike spodbujati, naj razmislijo zlasti o razdelitvi naročil v sklope, predvsem za proizvode, pri katerih je kakovost potrebna za socialne namene, kot je hrana za pasivne potrošnike v bolnišnicah, šolah ter oskrba otrok in drugih. Če so naročila razdeljena na sklope, lahko javni organi naročniki na primer za ohranitev konkurence ali zagotavljanje varnosti oskrbe omejijo število sklopov, za katere gospodarski subjekt lahko odda ponudbo; omejijo lahko tudi število sklopov, ki se lahko oddajo kateremu koli ponudniku.
	________________
	1 (SEC (2008)2193).
Obrazložitev
Čeprav je zares treba spodbujati dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil, bi bila obveza, da morajo javni organi naročniki deliti naročila v sklope, napačen pristop. Poleg tega bi bilo to, da bi jim omogočili omejevanje sklopov, ki jih lahko pridobi posamezni izvajalec, najverjetneje v nasprotju z nagrajevanjem inovativnih ali drugače konkurenčnih malih in srednjih podjetij, obstajala pa bi tudi nevarnost, da bi diskriminirali „neposvečene“. Pri tem so bolj zaželeni „mehki“ ukrepi.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Številni gospodarski subjekti, tudi MSP, ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo udeležbo v postopkih javnega naročanja upravne obremenitve, ker je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z merili za izključitev in izbor. Rezultat omejitve takih zahtev, na primer s samostojno izjavo, je lahko precejšnja poenostavitev, ki koristi javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom. Vendar bi moral izbrani ponudnik predložiti ustrezno dokazilo, javni organi naročniki pa ne bi smeli skleniti pogodb s ponudniki, ki te zahteve ne morejo izpolniti. Dodatno poenostavitev je mogoče doseči s standardiziranimi dokumenti, kot je evropski potni list za javna naročila, ki bi ga morali priznati vsi javni organi naročniki, med gospodarskimi subjekti, kar velja zlasti za MSP, pa bi bilo treba spodbujati njegovo uporabo, saj jim lahko pomembno zmanjša upravno obremenitev.	(32) Številni gospodarski subjekti, tudi MSP, ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo udeležbo v postopkih javnega naročanja upravne obremenitve, ker je treba predložiti veliko potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z merili za izključitev in izbor. Rezultat omejitve takih zahtev, na primer s samostojno izjavo, je lahko precejšnja poenostavitev, ki koristi javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom. Vendar bi moral izbrani ponudnik predložiti ustrezno dokazilo, javni organi naročniki pa ne bi smeli skleniti pogodb s ponudniki, ki te zahteve ne morejo izpolniti. Dodatno poenostavitev je mogoče doseči s standardiziranimi dokumenti, kot je evropski potni list za javna naročila, ki bi ga morali priznati vsi javni organi naročniki, med gospodarskimi subjekti, kar velja zlasti za MSP, pa bi bilo treba spodbujati njegovo uporabo, saj jim lahko pomembno zmanjša upravno obremenitev. Tudi skupine ali konzorciji gospodarskih subjektov, zlasti MSP, bi morali imeti možnost, da oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati.
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Uvodna izjava 32 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) MSP imajo veliko vlogo pri ustvarjanju delovnih mest. Nova trajnostna delovna mesta so zmogla odpirati tudi med gospodarsko krizo. Ker javni organi približno 18 % BDP namenijo za javna naročila, ta zakonodajna ureditev na področju javnega naročanja pomembno vpliva na zmožnost MSP, da bodo lahko še naprej ustvarjala nova delovna mesta. Zato bi bilo treba poskrbeti, da bodo javna naročila čim bolj dostopna MSP nad in pod mejnimi vrednostmi iz te direktive. Države članice in javne organe naročnike bi bilo treba močno spodbujati k oblikovanju posebnih orodij, ki bodo okrepila sodelovanje MSP na trgu javnih naročil, in predvsem k oblikovanju strategij javnega naročanja, ki jim bodo prijazne. Namen evropskega kodeksa najboljše prakse za lažji dostop MSP do pogodb o javnih naročilih je pomagati državam članicam pri oblikovanju nacionalnih strategij, programov in akcijskih načrtov, s katerimi želijo izboljšati udeležbo MSP na teh trgih. Učinkovita politika na področju javnih naročil bi morala biti skladna. Nacionalni, regionalni in lokalni organi bi moralo dosledno upoštevati pravila iz te direktive, po drugi strani pa bo izvajanje splošnih politik za povečanje dostopa MSP do trgov javnih naročil še naprej izredno pomembno zlasti zaradi ustvarjanja delovnih mest.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalidne osebe, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi, pri trgovini z ljudmi in delu otrok, ali so bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev določb okoljske, socialne ali delovne zakonodaje iz splošnih načel te direktive.
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi morali javni organi naročniki kot merilo za oddajo sprejeti „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“, ob upoštevanju, da se mora sklicevati na ustrezne standarde kakovosti in trajnosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.
Obrazložitev
Člena 40 in 66.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če se javni organi naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(38) Javni organi naročniki, ki naročilo oddajo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril, ki lahko zajemajo ekonomsko, okoljsko in socialno trajnost, je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite in poštene konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Uvodna izjava 38 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38a) Predvsem pri javnih naročilih za dobavo hrane za bolnišnice, šole ter pri oskrbi otrok in starejših, je treba zagotoviti, da bodo imeli pasivni potrošniki popoln dostop do kakovostnih in hranljivih izdelkov, ki bodo ponujali najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Uvodna izjava 38 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38b) Ob tem bi bilo treba javnim organom naročnikom dovoliti, da upoštevajo strožje okoljske vidike in proizvodno metodologijo, tudi pri določanju meril za oddajo v skladu z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Uvodna izjava 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k izračunu stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.	(39) Treba si je prizadevati, da se v celoti in brez poseganja v pristojnosti naročnikov izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Javno naročanje je bistveno zlasti za spodbujanje inovacij, ki so zelo pomembne za prihodnjo rast v Evropi. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k izračunu stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki javne organe naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v njihovih strategijah javnega naročanja. Zato je treba pojasniti, da lahko javni organi naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu določijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižje stroške, če je uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminatoren način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški razvoja, proizvodnje, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla) in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Na ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov v življenjskem ciklu za nekatere skupine blaga ali storitev; če je bila taka metodologija že razvita, bi morala njena uporaba postati obvezna.	(40) Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki javne organe naročnike pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v njihovih strategijah javnega naročanja. Zato je treba pojasniti, da bi javni organi naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu morali določiti ekonomsko najugodnejšo, če je uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminativen način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški raziskav, razvoja, proizvodnje, prevoza, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla) in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo.
(Glej predloge spremembe k členu 66.)
Obrazložitev
Upoštevanje stroškov življenjskega cikla bi moralo biti ena od možnosti za določanje ekonomsko najugodnejše ponudbe, ne pa njegova alternativa.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev22 in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.	(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo in določbah o izvedbi naročila sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, tudi na socialne in okoljske vidike, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Da bodo socialni vidiki bolje vključeni v javno naročanje, lahko javni naročniki v merila za oddajo naročila in določbe o izvedbi naročila vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi, zaposlitvenimi in okoljskimi pogoji in zahtevajo predložitev certifikatov ali oznak, ki jih izdajo neodvisni organi in s katerimi potrdijo, da gospodarski subjekt deluje v skladu s pravili in standardi na ustreznih področjih, na katerih se izvajajo gradnje, opravljajo storitve ali proizvaja ali dobavlja blago, kot je določeno v mednarodnih konvencijah ter zakonodaji Unije in državi članic, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije. Navedene značilnosti lahko med drugim zadevajo zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev22 in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe, ki zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.
Obrazložitev
Predlog Komisije nezadostno ureja socialne vidike. Uporaba teh bi morala biti dovoljena v vseh fazah postopka javnega naročanja, če so nedvoumno povezani s predmetom naročila.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Uvodna izjava 41 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(41a) Glede na nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izberejo merilo za oddajo, ki se nanaša na to, da zadevni proizvod izvira iz pravične trgovine, vsebuje pa tudi zahtevo, da se proizvajalcem plačata minimalna cena in cenovna premija.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od javnih organov naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni organ naročnik ugotovi, da neobičajno nizka zaračunana cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.	(42) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od javnih organov naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni organ naročnik ugotovi, da neobičajno nizka zaračunana cena izhaja iz neupoštevanja določb socialnega, delovnega ali okoljskega prava iz splošnih načel te direktive.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.	(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so neposredno povezani s predmetom naročila in z načelom javnega naročanja v zvezi z upoštevanjem določb okoljske, socialne in delovne zakonodaje in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega ali strokovnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Uvodna izjava 43 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(43a) Komisija bi morala pomagati državam članicam pri zagotavljanju usposabljanja in usmerjanja za MSP o konkurenčnem dialogu, posredovati zglede njegove uporabe in vrednosti, da bi spodbudila njegovo razširitev.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Uvodna izjava 44
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Med izvajanjem javnega naročila se uporabljajo veljavni zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in na ravni Unije s področij pogojev zaposlovanja in varstva pri delu, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi s takimi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje navedenih obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.	(44) Države članice bi morale zagotoviti, da bodo gospodarski subjekti delovali v skladu z določbami okoljske, socialne in delovne zakonodaje, ki veljajo na kraju izvajanja gradenj, opravljanja storitev ali proizvodnje ali dobave blaga, kot je določeno v mednarodnih konvencijah iz Priloge XI ter zakonodaji Unije in državi članic, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije. V čezmejnih primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v zvezi z napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, bi se moralo neizpolnjevanje navedenih obveznosti obravnavati kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Uvodna izjava 48 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Javni organi naročniki bi morali spoštovati roke za plačila iz Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih1.
	1 UL L 148, 23.2.2011, str. 1.
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Uvodna izjava 49
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Ocena je pokazala, da države članice ne spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, zaupane takim organom, med državami članicami močno razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi spremljanja in nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih, povečali pravno varnost za podjetja in javne organe naročnike ter prispevali k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot orodje za odkrivanje in zgodnje reševanje težav, zlasti glede projektov, ki jih sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Obstaja zlasti velika potreba po uskladitvi teh mehanizmov za zagotovitev dosledne uporabe, nadzora in spremljanja politike na področju javnih naročil ter sistematično analizo rezultatov te politike v Uniji.	(49) Ocena je pokazala, da je pri uporabi predpisov Unije o javnih naročilih še veliko prostora za izboljšave. Za učinkovitejšo in doslednejšo uporabo pravil je po eni strani bistveno imeti dober pregled nad morebitnimi strukturnimi problemi in splošnimi vzorci v nacionalnih politikah o javnih naročilih, da se bodo lahko morebitne težave obravnavale bolj ciljno. To bi uspelo z ustreznim spremljanjem, katerega rezultate bi bilo treba redno objavljati, tako da bi bila mogoča informirana razprava o morebitnih izboljšavah pravil in prakse o javnih naročilih. Po drugi strani bi k večji učinkovitosti javnega naročanja močno prispevala tudi boljše usmerjanje in pomoč javnim organom naročnikom, in sicer z boljšim znanjem, večjo pravno varnostjo in profesionalizirano prakso javnega naročanja. Tako usmerjanje bi moralo biti po potrebi vedno na voljo javnim organom naročnikom, s čimer bi zagotovili pravilno uporabo predpisov. Države članice bi morale zato zagotoviti, da bodo pristojni organi odgovorni za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem.
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Uvodna izjava 50
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Države članice bi morale imenovati enotni nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi naročili. Tak centralni organ bi moral imeti neposredne in pravočasne informacije, zlasti v zvezi z različnimi težavami, ki vplivajo na izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Moral bi biti sposoben omogočiti takojšnjo zagotovitev povratnih informacij o delovanju politike ter morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter spodbuditi hitro iskanje rešitev. Zaradi učinkovitega boja proti korupciji in prevaram bi morala imeti ta centralni organ in splošna javnost na voljo tudi možnost pregleda besedil sklenjenih naročil. Naročila visoke vrednosti bi bilo zato treba predložiti nadzornemu organu, pri čemer bi se moral zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če to ne bi ogrožalo legitimnih javnih ali zasebnih interesov.	črtano
Obrazložitev
Ti členi ustvarjajo nepotrebno upravno breme. Organiziranost notranje uprave je prepuščena državam članicam. Te se lahko odločijo, da ustanovijo nadzorni organ (člen 84) brez evropske ureditve. Člen 84 je v nasprotju z načelom subsidiarnosti.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Uvodna izjava 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter potrebne podpore javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom.	(52) Za zagotovitev poštenih postopkov ter učinkovit boj proti korupciji in goljufijam je bistvena sledljivost in preglednost odločanja v postopkih javnega naročanja. Javni organi naročniki bi morali hraniti kopije pogodb visokih vrednosti, zato da bi lahko v skladu s pravili o dostopu do dokumentacije zainteresiranim stranem omogočili dostop do teh dokumentov. Poleg tega bi morale biti bistvene prvine in odločitve v posameznih postopkih javnega naročanja dokumentirane v poročilu o javnem naročilu. Da se omeji upravno breme, bi moralo to poročilo navajati informacije, ki so zajete že v zadevnih obvestilih o oddaji naročila. Izboljšati bi bilo treba tudi elektronske sisteme za objavo teh obvestil, ki jih vodi Komisija, da bi bilo vanje lažje vnašati podatke in iz njih pridobiti poročila, pa tudi da bi bila omogočena izmenjava podatkov med njimi.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Uvodna izjava 53
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Za zagotovitev usklajenega svetovanja in prakse v posameznih državah članicah in v Uniji je potrebno učinkovito sodelovanje. Organom, imenovanim za spremljanje, izvajanje, nadzor in tehnično pomoč, bi bilo treba omogočiti izmenjavo informacij in sodelovanje; v enakem smislu bi moral nacionalni organ, ki ga imenuje država članica, delovati kot prednostna kontaktna točka s službami Komisije za zbiranje podatkov, izmenjavo informacij ter spremljanje izvajanja zakonodaje Unije o javnih naročilih.	črtano
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Uvodna izjava 53 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(53a) Način prenosa te direktive je izjemnega pomena za dosego poenostavitve, pa tudi za zagotavljanje enotnega pristopa glede razlage in uporabe predpisov Unije o javnih naročilih, kar bo prispevalo k ustrezni pravni varnosti, ki je potrebna tako za javne organe naročnike, zlasti na poddržavni ravni, kot tudi za MSP. Komisija in države članice bi morale zato zagotoviti, da se bodo pri prenosu te direktive upoštevali tudi pomembni učinki, ki jih ima nacionalna zakonodaja o javnih naročilih na postopek dostopanja do skladov Unije. Zato je bistvenega pomena, da države članice v čim večji meri preprečijo razdrobljeno razlago in uporabo teh predpisov, obenem pa prispevajo tudi k poenostavitvi na nacionalni ravni.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da prenos ne bo onemogočal poenostavitve in uskladitve, da bi se izognili razdrobljenosti pravil v Uniji, ki bi prizadela zlasti MSP in manjše javne organe naročnike na regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Uvodna izjava 56
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(56) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive ter oblikovanje standardnih obrazcev za objavo obvestil, standardnega obrazca za evropski poti list za javna naročila in skupne predloge, ki bi jo uporabljali nadzorni organi za pripravo poročila o izvajanju in statističnega poročila, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive.	(56) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive ter oblikovanje standardnih obrazcev za objavo obvestil in standardnega obrazca za evropski potni list za javna naročila bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve za javni namen ali ne.	2. Javno naročanje v tej direktivi pomeni, da eden ali več javnih organov naročnikov pridobi gradnje, blago ali storitve od gospodarskih subjektov, ki jih ti organi izberejo.
Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 1 – odstavka 2 a in 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta direktiva ne posega v pravico javnih organov na vseh ravneh, da odločajo, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije v skladu s Protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena in členom 14 PDEU.
	2b. Ta direktiva ne posega v to, kako države članice uredijo zakonodajo o socialni varnosti.
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ustanovljeni so s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;	(a) ustanovljeni so s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave;
Predlog spremembe  56 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam javnega organa naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;	(c) izvedba gradnje, ki ustreza zahtevam javnega organa naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;
Predlog spremembe  57 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) „dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“ pomeni vse dokumente, ki jih je pripravil oziroma na katere se sklicuje javni organ naročnik, da opiše ali opredeli elemente javnega naročila ali postopka, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehničnimi specifikacijami, opisno dokumentacijo, predlaganimi pogoji naročila, oblike, v katerih kandidati in ponudniki predložijo dokumentacijo, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti;	(15) „dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“ pomeni kateri koli dokument, ki ga je pripravil oziroma na katerega se sklicuje javni organ naročnik, da opiše ali opredeli elemente javnega naročila ali postopka, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehničnimi specifikacijami, opisno dokumentacijo, predlaganimi pogoji naročila, oblike, v katerih kandidati in ponudniki predložijo dokumentacijo, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti;
Predlog spremembe  58 Predlog direktive Člen 2 – točka 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;	(22) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne ali medsebojno povezane faze, vključno z raziskavami, razvojem, proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;
Predlog spremembe  59 Predlog direktive Člen 2 – točka 23 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) „inovacije“ pomenijo uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, novih tržnih metod ali novih organizacijskih metod v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, kar pomaga obvladovati družbene izzive ali podpira strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Predlog spremembe  60 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) 500 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.	(d) 750 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.
Predlog spremembe  61 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija od 30. junija 2014 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo tistim iz Sporazuma o vladnih naročilih, ter jih po potrebi spremeni.	Komisija od 30. junija 2014 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo tistim iz Sporazuma o vladnih naročilih, ter jih po potrebi in po posvetovanju z državami članicami o uporabi mejnih vrednosti v nekaterih sektorjih in vrstah pogodb spremeni. Komisija po možnosti poveča mejne vrednosti in če so te določene v Sporazumu o vladnih naročilih, jih prednostno poviša v naslednjem krogu pogajanj.
Predlog spremembe  62 Predlog direktive Člen 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Izključitev naročil, zajetih v režimu fiksne cene
	Ta direktiva se ne uporablja za naročila, za katera je po zakonu določena fiksna cena, kadar se sestava ali značilnosti naročenih proizvodov ali storitev bistveno ne razlikujejo.
Predlog spremembe  63 Predlog direktive Člen 7 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7b
	Izključitev storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice
	Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, ki jih en javni organ naročnik odda drugemu javnemu organu naročniku ali združenju javnih organov naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami, skladnimi s Pogodbami.
Predlog spremembe  64 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne medijske storitve, ki jih oddajo radiodifuzne organizacije, ali naročila za oddajni čas, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev;	(b) nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za medijske storitve ali naročila za oddajo ali distribucijo in prenos; za namene te direktive „medijske storitve“ pomenijo vse oblike prenosa in distribucije s katero koli obliko elektronskega omrežja;
Predlog spremembe  65 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) storitve na področju arbitraže in sprave;	(c) storitve na področju arbitraže in mediacije ter naslednje pravne storitve:
	(i) pravno zastopanje v sodnih ali upravnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi, ki ga za stranko opravlja odvetnik v smislu člena 1 Direktive 77/249/EGS;
	(ii) pravne storitve, ki ji opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki mladoletnikov, ali druge pravne storitve, katerih ponudnike imenuje sodišče v zadevni državi članici;
	(iii) pravne storitve, ki so v zadevnih državah članicah povezane z izvajanjem uradne oblasti;
	(iv) overovitve in potrditve istovetnosti dokumentov pri notarju;
Predlog spremembe  66 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;	(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ali transakcije javnih organov naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;
Predlog spremembe  67 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) civilno obrambo in zaščito ter preprečevanje nevarnosti;
Predlog spremembe  68 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) zagotavljanje mednarodne pomoči, vključno z razvojno pomočjo;
Predlog spremembe  69 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Avdiovizualne medijske storitve iz točke (b) prvega odstavka vključujejo kakršen koli prenos in distribucijo s katero koli obliko elektronskega omrežja.	črtano
Predlog spremembe  70 Predlog direktive Člen 11 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odnosi med javnimi organi	Sodelovanje med javnimi organi
Predlog spremembe  71 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;	(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo, in sicer podobno kot svoje službe, torej odločilno vpliva hkrati na strateške cilje in na pomembne odločitve odvisne pravne osebe.
Predlog spremembe  72 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % skupnega povprečnega prometa ustvari za javni organ naročnik, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
Predlog spremembe  73 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.	(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami in ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.
Predlog spremembe  74 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.	črtano
Predlog spremembe  75 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.	2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt ali subjekti, ki so javni organi naročniki, oddajo naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali podjetjem ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami in ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.
Predlog spremembe  76 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  77 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, lahko kljub temu odda javno naročilo zunaj področja uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Predlog spremembe  78 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % skupnega povprečnega prometa ustvari za javni organ naročnik, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
Predlog spremembe  79 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.	(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami in ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.
Predlog spremembe  80 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;	(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki udeleženih javnih organov naročnikov, pri čemer lahko en predstavnik predstavlja enega ali več udeleženih javnih organov naročnikov;
Predlog spremembe  81 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;	(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi javnih organov, ki so ji podrejeni;
Predlog spremembe  82 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.	črtano
Predlog spremembe  83 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:	4. Sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;	(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti, za zagotovitev izvajanja naloge javne storitve, ki je skupna vsem zadevnim organom, ali združitve sredstev za izvajanje nalog posameznih organov;
(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;	(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;
(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;
(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.	(c) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen, z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbami in ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.
Predlog spremembe  84 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  85 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ta direktiva ne velja za sporazume, sklepe ali druge pravne instrumente, sprejete med več javnimi organi naročniki ali skupinami javnih organov naročnikov, ki v okviru notranje institucionalne in upravne ureditve držav članic in v skladu z veljavnimi zakoni ali predpisi določajo prenos pristojnosti ali nalog javnih storitev med stranmi.
	Zasebni sektor ni udeležen v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov ali naročnikov.
Predlog spremembe  86 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.	črtano
Predlog spremembe  87 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V skladu s členom 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ta direktiva uporablja za oddajo javnih naročil in projektne natečaje na področjih obrambe in varnosti, razen za:	1. V skladu s členom 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ta direktiva uporablja za oddajo javnih naročil in projektne natečaje na področjih obrambe in varnosti, razen za:
(a) naročila, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/81/ES;	(a) naročila, zaradi katerih bi uporaba pravil te direktive državo članico obvezala k predložitvi informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti, ali naročila, katerih oddajanje in izvajanje spremljajo posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, pravili in upravnimi predpisi, veljavnimi v državi članici, ki je določila, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer s tistimi iz odstavka 2;
(b) naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja v skladu s členi 8, 12 in 13 Direktive.	(b) naročila, oddana v okviru programa sodelovanja iz člena 13(c) Direktive 2009/81/ES;
	(ba) pogodbe, ki jih podeli ena vlada drugi vladi, za gradnjo in storitve, neposredno povezane z vojaško ali občutljivo opremo, ali za gradnjo in storitve, ki se izvajajo posebej v vojaške namene, ali za občutljivo gradnjo in občutljive storitve;
	(bb) naročila, oddana v tretji državi, ko so vojaške sile nameščene zunaj ozemlja Unije in pri katerih operativne potrebe zahtevajo, da so pogodbe sklenjene z gospodarskimi subjekti z območja, na katerem se izvajajo operacije.
Predlog spremembe  88 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta direktiva se ne uporablja za druga javna naročila in projektne natečaje, razen za javna naročila in projektne natečaje iz odstavka 1, če v postopku oddaje javnega naročila iz te direktive ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice.	2. Ta direktiva se ne uporablja za druga javna naročila in projektne natečaje, razen za javna naročila in projektne natečaje iz odstavka 1, če v postopku javnega naročanja iz te direktive ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice, ki niso drugače izvzeti v skladu z odstavkom 1, in sicer če ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice z manj vsiljivimi ukrepi, na primer z določitvijo zahtev, namenjenih zaščiti zaupnih informacij, ki jih javni organi naročniki objavljajo v okviru postopka oddaje naročila iz te direktive.
Predlog spremembe  89 Predlog direktive Člen 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.	1. Javni organi naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno.
Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.	Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.
	2. Države članice zagotovijo, da bodo gospodarski subjekti delovali v skladu z določbami okoljske, socialne in delovne zakonodaje, ki veljajo na kraju izvajanja gradenj, opravljanja storitev ali proizvodnje ali dobave blaga, kot je določeno v mednarodnih konvencijah iz Priloge XI ter zakonodaji Unije in državi članic, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  90 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se pri javnih naročilih storitev in javnih naročilih gradenj ter javnih naročilih blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo zadevnega naročila.	Vendar se pri javnih naročilih storitev in javnih naročilih gradenj ter javnih naročilih blaga, ki vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo število in ustrezno raven strokovne usposobljenosti osebja, odgovornega za izvedbo zadevnega naročila.
Obrazložitev
Sedanje besedilo na prvi pogled določa, da bodo morali kandidati za opravljanje storitev, katerih izvedba je v veliki meri odvisna od strokovnega osebja (kot so svetovalni inženirji), v svoji prijavi za sodelovanje določiti projektno skupino. S praktičnega vidika je določitev osebja na tej stopnji razpisnega postopka nemogoča, zlasti če upoštevamo celotno trajanje postopka izbora in oddaje naročila.
Predlog spremembe  91 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Javni organi naročniki začasnemu združenju gospodarskih subjektov omogočijo, da izpolni vse tehnične, pravne in finančne zahteve kot en subjekt s seštevanjem posameznih lastnosti svojih pripadnikov.
Predlog spremembe  92 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta člen ne preprečuje javnega razkritja nezaupnih delov oddanih naročil niti njihovih nadaljnjih sprememb.
Predlog spremembe  93 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6;	črtano
Predlog spremembe  94 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izbrana komunikacijska sredstva morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka naročanja.	Izbrana komunikacijska sredstva morajo biti splošno dostopna, tudi za invalide, in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka javnega naročanja.
Predlog spremembe  95 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2– pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki v vsej komunikaciji, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo.	Javni organi naročniki v vsej komunikaciji, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, pa tudi informacij iz člena 18. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo.
Predlog spremembe  96 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega upoštevanja posebnih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti.	Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, lahko Komisija priporoči uporabo posebnih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti.
	(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Predlog spremembe  97 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo pisno ali po telefonu; v drugem primeru je treba pred potekom roka za njihovo sprejetje poslati pisno potrdilo;	(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo pisno;
Predlog spremembe  98 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za javna naročila gradenj, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 4, države članice lahko zahtevajo, da javni organi naročniki in ponudniki uporabljajo elektronska modelna orodja in pri tem sledijo splošnim časovnim načrtom uveljavljanja elektronskega naročanja, navedenim v prvem pododstavku.
Predlog spremembe  99 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice določijo pravila za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in takojšnje odpravljanje navzkrižij interesov, ki izhajajo iz izvajanja postopkov naročanja iz te direktive, vključno z zasnovo in pripravo postopka, pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo naročil, izbiro kandidatov in ponudnikov ter oddajo naročila, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh ponudnikov.	1. Države članice vzpostavijo mehanizme za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in takojšnje odpravljanje navzkrižij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.
Pojem navzkrižje interesov zajema najmanj vse situacije, ko imajo osebe iz odstavka 2 neposreden ali posreden osebni interes pri izidu postopka naročanja, ki bi lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje njihovih nalog.	Navzkrižje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo člani osebja ali organov odločanja pri javnem organu naročniku ali izvajalcu storitev javnega naročila, ki deluje v imenu javnega organa naročnika, ki so vključeni v izvajanje postopka javnega naročanja ali bi lahko vplivali na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni ali skupni interes, ki bi se lahko štel za nezdružljivega z njihovo nepristranskostjo in neodvisnostjo v okviru postopka javnega naročanja.
Za namene tega člena „osebni interesi“ pomenijo kakršne koli družinske, čustvene, ekonomske, politične ali druge skupne interese s kandidati ali ponudniki, vključno z navzkrižjem poklicnih interesov.
Predlog spremembe  100 Predlog direktive Člen 21 – odstavki 2, 3 in 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pravila iz odstavka 1 veljajo za navzkrižje interesov, ki vključujejo vsaj naslednje skupine oseb:	črtano
(a) člane osebja pri javnem organu naročniku, izvajalce storitev javnega naročila ali člane osebja drugih izvajalcev storitev, vključenih v izvajanje postopka javnega naročanja;
(b) vodilno osebo pri javnem organu naročniku in člane organov odločanja pri javnem organu naročniku, ki lahko, čeprav niso nujno vključeni v vodenje postopka javnega naročanja, vplivajo na izid navedenega postopka.
3. Države članice zlasti zagotovijo, da:
(a) morajo člani osebja iz odstavka 2(a) razkriti vsako navzkrižje interesov v zvezi s katerim koli kandidatom ali ponudnikom takoj, ko so seznanjeni s takim navzkrižjem interesov, da lahko javni organ naročnik sprejme ukrepe za njegovo odpravo.
(b) kandidati in ponudniki na začetku postopka za oddajo javnega naročila predložijo izjavo o obstoju privilegiranih povezav z osebami iz odstavka 2(b), ki lahko z navedenimi osebami ustvarijo navzkrižje interesov; javni organ naročnik v posameznem poročilu iz člena 85 navede, ali je kateri kandidat ali ponudnik predložil izjavo.
Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov sprejme ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev zadevnega člana osebja za vključitev v zadevni postopek javnega naročanja ali prerazporeditev nalog in odgovornosti članov osebja. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.
Če se ugotovijo privilegirane povezave, javni organ naročnik o tem takoj obvesti nadzorni organ, imenovan v skladu s členom 84, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nedovoljenega vpliva na postopek oddaje naročila ter zagotovi enako obravnavo kandidatov in ponudnikov. Če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka.
4. Vsi ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se dokumentirajo v posameznih poročilih iz člena 85.
Predlog spremembe  101 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki v okviru prilog I, II, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Javni organi naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.	1. Javni organi naročniki v okviru prilog I, II, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, vključno z obveznostmi, ki jih je sprejela v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Javni organi naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.
Predlog spremembe  102 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.	Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.
Predlog spremembe  103 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 4 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zagotovijo lahko tudi, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:	Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:
Predlog spremembe  104 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) v zvezi s storitvami, ki temeljijo na znanju;
Obrazložitev
Konkurenčni postopek s pogajanji je edini možni postopek, ki je primeren za ustvarjalne storitve, saj njihovega rezultata ni mogoče vnaprej predvideti. Zato bi bilo treba „intelektualne ali na znanju temelječe storitve“ (opredelitev je predlagana v členu 1) jasno navesti in predpisati uporabo konkurenčnega postopka s pogajanji.
Predlog spremembe  105 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto in zapletenostjo gradenj, blaga ali storitev, ali s tem povezanih tveganj, se naročilo ne more dodeliti brez predhodnih pogajanj.	(e) če javni organi naročniki v javnem razpisu utemeljijo, da se zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, pravnim ali finančnim okvirom ali zapletenostjo gradenj, blaga ali storitev, ali s tem povezanih tveganj, naročilo ne more dodeliti brez predhodnih pogajanj.
Obrazložitev
Da bi bil postopek s pogajanji izrecno dostopen tudi za zapletena naročila, je treba področje uporabe, ki ga predlaga Komisija, nekoliko razširiti.
Predlog spremembe  106 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) če posebnih zahtev v zvezi z naročilom javnega organa naročnika ni mogoče izpolniti brez izključne uporabe standardiziranih rešitev.
Obrazložitev
Če javni organi naročniki v postopku javnega naročanja ne morejo izključno uporabiti standardiziranih proizvodov ali storitev, bi bilo treba javnemu organu naročniku omogočiti, da izbere postopek s pogajanji.
Predlog spremembe  107 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice se lahko odločijo, da v nacionalno zakonodajo ne bodo prenesle konkurenčnega postopka s pogajanji, postopkov konkurenčnega dialoga in partnerstva za inovacije.	črtano
Predlog spremembe  108 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za obvestilo o javnem razpisu se lahko uporabi eno od naslednjih sredstev:	2. Za obvestilo o javnem razpisu se uporabi obvestilo o javnem naročilu v skladu s členom 47.
(a) obvestilo o naročilu v skladu s členom 47;
(b) če naročilo oddaja javni organ naročnik na poddržavni ravni z omejenim ali konkurenčnim postopkom s pogajanji, predhodno informativno obvestilo v skladu s členom 46(2).
	Če naročilo oddaja javni organ naročnik na poddržavni ravni z omejenim ali konkurenčnim postopkom s pogajanji, države članice ne glede na prvi pododstavek tega odstavka določijo, da se javni razpis lahko izvede s predhodnim informativnim obvestilom v skladu s členom 46(2). To možnost lahko uporabijo tudi samo za posebne kategorije javnih organov naročnikov na poddržavni ravni.
V primeru iz točke (b) se gospodarske subjekte, ki so po objavi predhodnega informativnega obvestila naknadno izrazili interes s „povabilom k potrditvi interesa“, povabi, da svoj interes potrdijo pisno v skladu s členom 52.	Kadar se za obvestilo o javnem razpisu uporabi predhodno informativno obvestilo v skladu s členom 46(2), se gospodarske subjekte, ki so po objavi predhodnega informativnega obvestila izrazili interes, s „povabilom k potrditvi interesa“, povabi, da svoj interes potrdijo pisno v skladu s členom 52.
Obrazložitev
Predlog spremembe omogoča večjo prožnost pri pogajanjih
Predlog spremembe  109 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da lahko javni organi naročniki postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabijo samo v posebnih primerih in okoliščinah, ki so izrecno navedeni v členu 30.	3. Države članice v posebnih primerih in okoliščinah, ki so navedene v členu 30, določijo, da lahko javni organi naročniki uporabijo postopek s pogajanji brez predhodne objave. V drugih primerih, razen tistih iz člena 30, države članice ne dovolijo uporabe tega postopka.
Predlog spremembe  110 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Javni organi naročniki na poddržavni ravni lahko določijo rok za sprejemanje ponudb na podlagi medsebojnega dogovora med javnim organom naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb. Če ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, javni organ naročnik določi rok, ki je najmanj 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudbe.	4. Države članice zagotovijo, da vsi ali določene kategorije javnih organov naročnikov na poddržavni ravni lahko določijo rok za sprejemanje ponudb na podlagi medsebojnega dogovora med javnim organom naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb. Če ni dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, javni organ naročnik določi rok, ki je najmanj 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudbe.
Predlog spremembe  111 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za sodelovanje v konkurenčnih postopkih s pogajanji se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti.	1. Za sodelovanje v konkurenčnih postopkih s pogajanji se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu, ki vsebuje podatke, navedene v delu B in C Priloge VI, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni organ naročnik.
Predlog spremembe  112 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa opišejo javno naročilo in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, ter določijo merila za oddajo, tako da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v pogajanjih. Javni organi naročniki v tehničnih specifikacijah določijo, kateri deli teh specifikacij opredeljujejo minimalne zahteve.	Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila opišejo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, in merila za oddajo. Opis mora biti dovolj natančen, da lahko gospodarski subjekti natančno prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.
Predlog spremembe  113 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij, lahko oddajo pisno ponudbo, ki je podlaga za pogajanja, ki sledijo. Naročniki lahko v skladu s členom 64 omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili k sodelovanju v postopku.	2. Samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij, lahko oddajo prvo ponudbo, ki je podlaga za pogajanja, ki sledijo. Naročniki lahko v skladu s členom 64 omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili k sodelovanju v postopku.
Predlog spremembe  114 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Med pogajanji se ne sme spreminjati:	O minimalnih zahtevah, predmetu javnega naročila in merilih za oddajo se ne pogaja.
(a) opisa javnega naročila;
(b) delov tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo minimalne zahteve;
(c) meril za oddajo.
Predlog spremembe  115 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Javni organi naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Posebno pozorno zagotovijo, da so vsi ponudniki, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 5, pravočasno pisno obveščeni o kakršnih koli spremembah tehničnih specifikacij, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve, da se takim ponudnikom omogoči, da po potrebi spremenijo ponudbe in jih po takih spremembah ponovno predložijo.	4. Javni organi naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 5, pisno obvestijo o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, razen tiste, ki določa minimalne zahteve, tako da imajo ti ponudniki dovolj časa, da spremenijo ponudbe in jih po spremembah ponovno predložijo.
Predlog spremembe  116 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v pogajanjih, brez njegovega soglasja. Tako soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih rešitev ali drugih zaupnih informacij.	V skladu s členom 18 javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, udeležen v pogajanjih, brez njegovega soglasja. Soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih informacij.
Predlog spremembe  117 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javni organi naročniki lahko v skladu s členom 64 omejijo število primernih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1)(a).	V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni organ naročnik na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javni organi naročniki lahko za vodjo projekta imenujejo člana svojega osebja, da bi na podlagi uspešnega usklajevanja posameznih faz dialoga zagotovili spoštovanje razumnih rokov. V skladu s členom 64 se lahko omeji število primernih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.
Predlog spremembe  118 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki se udeleži dialoga, brez njegovega soglasja. To soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se mora dati za nameravano posredovanje določenih rešitev ali drugih določenih zaupnih informacij.	V skladu s členom 18 javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki se udeleži dialoga, brez njegovega soglasja. To soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih informacij.
Predlog spremembe  119 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih fazah, da se zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno fazo dialoga, na podlagi meril za oddajo, opredeljenih v obvestilu o naročilu ali opisnem dokumentu. Javni organi naročniki v obvestilu o naročilu ali opisnem dokumentu navedejo, ali bodo uporabili to možnost.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  120 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Javni organ naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.	5. Javni organ naročnik lahko:
	(a) določi časovno obdobje za dialog in ga navede v obvestilu o javnem naročilu; ali
	(b) nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.
Predlog spremembe  121 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Javni organi naročniki, potem ko objavijo, da je dialog končan, o tem obvestijo udeležence in jih zaprosijo, naj predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Navedene ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.	6. Javni organi naročniki, potem ko objavijo, da je dialog končan, o tem obvestijo udeležence in vsakega udeleženca zaprosijo, naj predloži končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Navedene ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.
	Te ponudbe se lahko na zahtevo javnega organa naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in optimizirajo. Vendar ta pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacija ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o naročilu ali opisnega dokumenta, če bi odstopanja od teh vidikov, potreb in zahtev verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminatorni učinek.
Obrazložitev
Zaradi skladnosti s točkami o zaupnosti; vsi ponudniki ne bodo ponudili iste rešitve, predvsem pri pomembnih in inovativnih rešitvah.
Predlog spremembe  122 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 7 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročnik se po potrebi, za dokončno določitev finančnih obveznosti ali drugih pogojev naročila, s ponudnikom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 66(1)(a), pogaja o končnih pogojih naročila, če taka pogajanja ne spremenijo ključnih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o naročilu ali opisnega dokumenta ter ne povzročijo tveganja za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.	Javni organ naročnik lahko zahteva, da ponudnik, za katerega je bilo ugotovljeno, da je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 66(1), pojasni vidike ponudbe ali potrdi obveznosti iz ponudbe, če to ne spremeni bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o naročilu ali opisnega dokumenta, ter ne povzroči tveganja za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.
Obrazložitev
Predlagano novo besedilo je nevarno, saj uvaja možnost, da javni organi naročniki nad ponudnikom, za katerega je ugotovljeno, da je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izvajajo pritisk glede cene. Sedanje besedilo Direktive 2004/18/ES (člen 29(7)) je torej primernejše, z manjšimi spremembami terminologije iz predloga Komisije.
Predlog spremembe  123 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Javni organi naročniki lahko določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.	8. Javni organi naročniki v skladu s pogoji naročila določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.
Predlog spremembe  124 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, in sicer na podlagi obvestila o naročilu, katerega cilj je sklenitev strukturiranega partnerstva za razvoj inovativnega izdelka, storitve ali gradnje ter poznejša nabava teh izdelkov, storitev ali gradenj, če ustrezajo dogovorjeni kakovosti izvedbe in dogovorjenim stroškom.	1. Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, in sicer na podlagi obvestila o naročilu, katerega cilj je sklenitev strukturiranega partnerstva za razvoj inovativnega izdelka, storitve ali gradnje ter poznejša nabava teh izdelkov, storitev ali gradenj, če ustrezajo dogovorjeni kakovosti izvedbe in dogovorjenim stroškom. Javno naročilo za vzpostavitev inovacijskega partnerstva se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1).
Obrazložitev
Racionalizacija postopka naročanja in izboljšanje novega postopka inovacijskih partnerstev.
Predlog spremembe  125 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, če je mogoče, vse do proizvodnje blaga ali izvajanja storitev. Določijo se vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih obrokih. Javni organ naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za preostale faze, če je pridobil ustrezne pravice intelektualne lastnine.	2. Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, kar lahko zajema tudi proizvodnjo blaga, izvajanje storitev ali dokončanje gradenj. V okviru partnerstva se določijo vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih obrokih. Javni organ naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za preostale faze, če je v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedel, pod katerimi pogoji sme uporabiti to pravico in prekiniti partnerstvo.
Obrazložitev
Racionalizacija postopka naročanja in izboljšanje postopka inovacijskih partnerstev.
Predlog spremembe  126 Predlog direktive Člen 29 – odstavki 3 do 3 f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Naročilo se odda v skladu s pravili za konkurenčni postopek s pogajanji iz člena 27.	3. Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila opišejo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, in merila za oddajo. Opis mora biti dovolj natančen, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.
	Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu, ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, od datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa. Minimalni rok za sprejemanje prvih ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo.
	3a. Javni organi naročniki se s ponudniki pogajajo o prvi in nadaljnjih ponudbah, ki so jih predložili, da bi izboljšali njihovo vsebino in da bi bolj ustrezale merilom za oddajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo naročila.
	3b. Javni organi naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu s pododstavkom 3e, pisno obvestijo o vseh spremembah dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, razen tiste, ki določa minimalne zahteve. Ponudnikom zagotovijo dovolj časa, da spremenijo ponudbe in jih nato ponovno predložijo.
	3c. V skladu s členom 18 javni organi naročniki drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, udeležen v pogajanjih, brez njegovega soglasja. To soglasje ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih informacij.
	3d. O minimalnih zahtevah in merilih za oddajo naročila se ne pogaja.
	Javni organi naročniki lahko po preteku roka za vlaganje ponudb in pred njihovo obravnavo opredelijo relativne uteži za sestavne dele posameznega merila za oddajo, ki se v skladu s členom 66(5) opredeli vnaprej, pod pogojem, da:
	(a) se merila za oddajo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila ali v obvestilu o oddaji naročila ne spremenijo;
	(b) niso zajeti novi elementi, ki bi utegnili vplivati na pripravo ponudb; in
	(c) to ne povzroči diskriminacije katerega od ponudnikov.
	3e. Postopki partnerstev za inovacije se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja, in sicer na podlagi meril za oddajo, navedenih v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila jasno navede, ali se je odločil za to možnost.
Javni organi naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo zlasti merila glede zmogljivosti in izkušenj ponudnikov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s členom 64 lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.	3f. Javni organi naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo zlasti merila glede zmogljivosti kandidatov na področju raziskav in razvoja in pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s členom 64 lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku.
Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni organ naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni organ naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1)(a).	Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni organ naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni organ naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij.
Obrazložitev
Predlog spremembe je bistvenega pomena za inovacijska partnerstva, saj postopek povezuje s konkurenčnim postopkom s pogajanji, vendar omogoča več možnosti za pogajanja v primeru inovacijskih partnerstev, glede na to, da so ta potrebna za vrste javnih naročil, ki sodijo v novi postopek. To je razlog, zakaj se uporabljajo samo nekateri najpomembnejši deli člena 27 za zagotavljanje preglednosti in poštenosti.
Predlog spremembe  127 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz se določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Vrednost in trajanje naročila za nakup tako nastalega blaga, storitve ali gradnje ostaneta v okviru ustreznih omejitev, ob upoštevanju potrebe po povračilu stroškov, vključno s stroški, nastalimi med razvojem inovativne rešitve, in zagotovitve ustreznega dobička.	4. Javni organ naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Vrednost in trajanje naročila za nakup tako nastalega blaga, storitve ali gradnje ne sme biti nesorazmerna glede na naložbo, potrebno za njihov razvoj.
Javni organ naročniki ne uporabljajo partnerstev za inovacije tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.
Obrazložitev
Tu se zagotovi, da bo uporaba inovacijskih partnerstev ustrezala glavnemu namenu novega postopka in da bodo ta partnerstva dejansko ekonomsko ugodna.
Predlog spremembe  128 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev v katerem koli od naslednjih primerov:	2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev v katerem od naslednjih primerov:
Predlog spremembe  129 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točki a in b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84, če to zahtevata;	(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali pristojnemu organu države članice, če to zahtevata;
(b) če je cilj javnega naročila ustvariti ali pridobiti umetniško delo;	(b) če je cilj javnega naročila ustvariti ali pridobiti umetniško delo ali umetniško uprizoritev;
Predlog spremembe  130 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
iii) varstva drugih izključnih pravic.	iii) varstva drugih izključnih pravic, na primer lastništva lokacije.
Predlog spremembe  131 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta izjema se uporablja samo, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;	Ta izjema se uporablja samo, če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;
Predlog spremembe  132 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.	(d) ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi dogodkov, ki jih javni organ naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.
Predlog spremembe  133 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za javna naročila storitev, če se zadevno naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu z veljavnimi predpisi odda kandidatu ali enemu od kandidatov, izbranih na projektnem natečaju; v drugem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi izbrani kandidati.	4. Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, če se zadevno naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu z veljavnimi predpisi odda kandidatu ali enemu od kandidatov, izbranih na projektnem natečaju; v drugem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi izbrani kandidati.
Obrazložitev
Postopek s pogajanji je treba uporabljati, ne samo predvideti.
Predlog spremembe  134 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko predvidi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki so mu isti javni organi naročniki oddali prvotno naročilo, če so navedene gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvotno naročilo oddano po postopku iz člena 24(1). V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo.	Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki so mu isti javni organi naročniki oddali prvotno naročilo, če so navedene gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvotno naročilo oddano po postopku iz člena 24(1). V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo.
Predlog spremembe  135 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 1 – pododstavka 3 in 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.	Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od petih let, razen v spodaj navedenih okoliščinah:
	a) okvirni sporazum zadeva gradnje ali storitve, ki se bodo izvajale več kot pet let, ali
	(b) gospodarski subjekti morajo izvesti naložbe, katerih amortizacijska doba je daljša od petih let ali ki so povezane z zaposlitvijo ustreznega osebja za izvajanje naročila ali z usposabljanjem osebja za izvajanje naročila.
	Obdobje veljavnosti okvirnega sporazuma se izračuna na osnovi življenjskega cikla gradnje, storitve ali blaga.
Predlog spremembe  136 Predlog direktive Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Po sklenitvi okvirnega sporazuma se število udeleženih javnih organov naročnikov poveča samo pod naslednjimi pogoji:
	(a) okvirni sporazum je sklenil centralni nabavni organ;
	(b) možnost razširitve je bila v obvestilu o naročilu izrecno predvidena;
	(c) okvir za razširitev je določljiv na podlagi jasnih meril ter
	(d) o razširitvi soglašajo vsi podpisniki okvirnega sporazuma.
Predlog spremembe  137 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki lahko za običajne nabave, katerih značilnosti, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njihove zahteve, uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.	1. Javni organi naročniki lahko za običajno standardno blago ali storitve, katerih značilnosti, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njihove zahteve, uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.
Predlog spremembe  138 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;	(a) objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem, in opišejo potek postopka;
Predlog spremembe  139 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam dinamičnega nabavnega sistema se ne zaračunajo nobeni stroški.	7. Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam dinamičnega nabavnega sistema se med postopkom javnega naročanja ne zaračunajo stroški.
Predlog spremembe  140 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb.	Javni organi naročniki lahko za običajno standardno blago in storitve uporabljajo elektronske dražbe, v katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb.
Obrazložitev
Elektronske dražbe so smiselne za običajno standardno blago in storitve, praviloma pa niso primerne za obsežna naročila, ki jih lahko celo onemogočijo. Za naročila gradenj niso strukturno primerne.
Predlog spremembe  141 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih meril:	3. Elektronska dražba temelji na cenah in/ali novih vrednostih nekaterih elementov ponudb, navedenih v specifikacijah.
(a) izključno na cenah, če se naročilo odda ponudbi, ki zagotavlja najnižje stroške;
(b) na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb iz specifikacij, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
Predlog spremembe  142 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Pred začetkom elektronske dražbe javni organi naročniki opravijo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo in utežmi, ki so jim določene.	5. Pred začetkom elektronske dražbe javni organi naročniki opravijo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merili za oddajo in utežmi, ki so jim določene.
Predlog spremembe  143 Predlog direktive Člen 33 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Če se naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda izid popolne presoje zadevne ponudbe, opravljene v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 66(5).	6. Povabilu se doda rezultat celovite ocene zadevnega ponudnika, opravljene v skladu z utežmi iz prvega pododstavka člena 66(5).
Predlog spremembe  144 Predlog direktive Člen 35 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Javni organ naročnik pri naročanju z uporabo centraliziranih nabavnih dejavnosti izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če zadevne postopke javnega naročanja izvaja centralni nabavni organ sam v vseh fazah, od objave javnega razpisa do izvedbe naročila ali naročil, ki mu sledijo.	3. Javni organ naročnik pri naročanju z uporabo centraliziranih nabavnih dejavnosti izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če zadevne postopke javnega naročanja izvaja centralni nabavni organ v vseh fazah, od objave javnega razpisa do izvedbe naročila ali naročil, ki mu sledijo.
Predlog spremembe  145 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.	1. Dva ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.
Predlog spremembe  146 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki lahko pri določitvi nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) izberejo nacionalne predpise katere koli države članice, v kateri ima sedež najmanj eden od udeleženih javnih organov.	Javni organi naročniki pri določitvi nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) izberejo nacionalne predpise katere koli države članice, v kateri ima sedež najmanj eden od udeleženih javnih organov.
Obrazložitev
Možnost, da stranke izberejo pravo, je treba povezati z stvarnimi zakonitostmi naročila.
Predlog spremembe  147 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 5 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Če sporazum o določitvi zakonodaje, ki se uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili:	5. Če sporazum v skladu z odstavkom 3 o določitvi zakonodaje, ki se uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili:
Obrazložitev
Konkretne primere neobstoja sporazuma, za katere velja ta odstavek, bi bilo treba ravno tako natančno opredeliti.
Predlog spremembe  148 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki lahko v ta namen za nasvete zaprosijo upravne podporne strukture ali tretje strani ali udeležence na trgu oziroma sprejmejo njihove nasvete, če taki nasveti ne vplivajo na preprečevanje konkurence ter ne pomenijo kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.	Javni organi naročniki lahko v ta namen za nasvete zaprosijo upravne podporne strukture ali tretje strani ali udeležence na trgu oziroma sprejmejo njihove nasvete.
Obrazložitev
Drugo polovico stavka je treba črtati, ker je to težko uporabiti v praksi. Merila, da se oceni, ali nekaj preprečuje konkurenco, je izjemno težko določiti. Poleg tega ni jasno, kateri trenutek ocene (predhodno ali naknadno) je za javni organ naročnik odločilen. Povrhu vsega za javne organe že velja zahteva po nediskriminaciji in preglednosti.
Predlog spremembe  149 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Javni organi naročniki:
	(i) v povabilu k sodelovanju pri preverjanju trga pojasnijo, katere informacije štejejo za relevantne in se zato lahko posredujejo vsem potencialnim ponudnikom, in
	(ii) podrobno opišejo pravice udeležencev preverjanja trga in postopke, ki so jim na voljo za zaščito zaupnih informacij.
Obrazložitev
Although the measures proposed by the Commission in Article 39(2) provide a necessary balance between the possibility for procurers to conduct market consultations and the assurance for bidders that participation will not lead to exclusion provided that the established provisions are respected, there is a potential practical difficulty in identifying and agreeing with contracting authorities in each case what constitutes “relevant information” to be shared in a preliminary market consultation and what should be kept confidential. Allowing contracting authorities to clearly set out either information that could become relevant for sharing or procedures to protect confidential information will bring more clarity to the different parties and safeguard the interests of economic operators.
Predlog spremembe  150 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.	Tehnične specifikacije se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, če so povezane s predmetom naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.
Predlog spremembe  151 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za vsa javna naročila se določijo tehnične specifikacije, s čimer se zagotovi, da izdelki, storitve in gradnje iz naročila dosegajo standarde zakonodaje o varstvu podatkov v času načrtovanja obdelave osebnih podatkov (vgrajeno varstvo podatkov).
Predlog spremembe  152 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.	Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti za invalide ali oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem nanj.
Predlog spremembe  153 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;	(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije ter, po prednostnem vrstnem redu in brez diskriminacije glede na metodo razvoja, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;
Obrazložitev
Tehnične specifikacije ne bi smele biti diskriminatorne in bi morale biti tehnološko nevtralne. Ta temeljna načela bi morala veljati enako za uporabo standardov in specifikacij za javna naročila. Za nediskriminatorne, tehnološko nevtralne specifikacije je potrebno, da se gospodarski subjekti pomerijo, kdo bo našel najboljšo rešitev, ki bo poganjala inovacije in gospodarsko rast. Tehnološka nevtralnost zagotavlja tudi, da lahko organi oblasti izberejo iz kar najširšega nabora izdelkov in storitev, spodbuja pa tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.
Predlog spremembe  154 Predlog direktive Člen 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 41	Člen 41
Oznake	Certifikati in oznake
Če javni organi naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradnje, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) člena 40(3), lahko zahtevajo, da so te gradnje, storitve ali blago opremljeni s posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	Če javni organi naročniki v tehničnih specifikacijah, merilih za dodelitev ali klavzulah o izvajanju naročila določijo okoljske, socialne ali druge zahteve ali merila, lahko zahtevajo posebno oznako ali certifikat kot dokazilo, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo tem zahtevam ali merilom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) zahteve za oznako zadevajo le značilnosti, povezane s predmetom naročila in primerne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;	(a) zahteve v zvezi z oznako ali certifikatom so primerne za opredelitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;
(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;	(b) so zahteve za oznako ali certifikat pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;
(c) so oznake izdane na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami;	(c) oznake ali certifikati so izdani na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem imajo bistveno vlogo vse ustrezne zainteresirane strani, vključno z državnimi organi in nevladnimi organizacijami;
(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;	(d) so oznake ali certifikati na voljo vsem zainteresiranim stranem;
(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.	(e) zahteve, ki jih je treba izpolniti za pridobitev oznake ali certifikata, določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake ali certifikata. Tretja oseba je lahko posebni nacionalni ali državni organ ali organizacija.
Javni organi naročniki, ki zahtevajo določeno oznako, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo navedli javni organi naročniki. Za proizvode brez oznake javni organi naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila.	Javni organi naročniki, ki zahtevajo določeno oznako ali certifikat, sprejmejo vse enakovredne oznake ali certifikate, ki izpolnjujejo zahteve posebne oznake ali certifikata, ki so ga določili javni organi naročniki. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do oznake oziroma je ne more dobiti v ustreznem roku, javni organi naročniki sprejmejo tudi druga primerna dokazila o izpolnjevanju teh zahtev, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, če za to stanje ni odgovoren sam gospodarski subjekt. Dokazilo o enakovrednosti z zahtevano oznako mora zagotoviti ponudnik.
2. Če oznaka izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa vsebuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko javni organi naročniki opredelijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na tiste podrobne specifikacije iz zadevne oznake ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so primerni za določitev značilnosti tega predmeta.	2. Če oznaka ali certifikat izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa vsebuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko javni organi naročniki opredelijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na tiste podrobne specifikacije iz zadevne oznake ali certifikata ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so primerni za določitev značilnosti tega predmeta.
Predlog spremembe  155 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih priznanega organa ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami.	1. Javni organi naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih priznanega organa ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti z zahtevami ali merili, določenimi v tehničnih specifikacijah, merili dodelitve ali drugimi določbami o izvajanju pogodbe.
Predlog spremembe  156 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo priznani organi in ki potrjujejo skladnost z določeno tehnično specifikacijo, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo enakovredni drugi priznani organi.	Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo posebni organi za ocenjevanje skladnosti, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo enakovredni drugi priznani organi.
Predlog spremembe  157 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih nima možnosti pridobiti v ustreznih rokih, javni organi naročniki sprejmejo druga primerna dokazila, ki niso navedena v odstavku 1, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca.	2. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, javni organi naročniki sprejmejo druga primerna in enakovredna dokazila, ki niso navedena v odstavku 1, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca. Dokazilo o enakovrednosti z zahtevanimi poročili o preizkusih ali certifikati mora zagotoviti ponudnik.
Predlog spremembe  158 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 40(6), členom 41 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena, da se dokaže skladnost s tehničnimi zahtevami. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 88.	4. Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 40(6), členom 41 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena. Pristojni organi države članice sedeža gospodarskega subjekta zagotovijo te informacije v skladu s členom 88.
Predlog spremembe  159 Predlog direktive Člen 43 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki lahko ponudnikom dovolijo, da predložijo variantne ponudbe. V obvestilu o naročilu ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi predhodno informativno obvestilo, v povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali dovolijo predložitev variantnih ponudb ali ne. Brez take navedbe predložitev variantnih ponudb ni dovoljena.	1. Javni organi naročniki ponudnikom dovolijo, da skupaj z osnovno ponudbo predložijo variantne ponudbe, če so povezane s predmetom pogodbe.
	Javni organi naročniki se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da ne bodo dovolili variantnih ponudb, pod pogojem, da razloge za to navedejo v obvestilu o naročilu, ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi predhodno informativno obvestilo, v povabilu k potrditvi interesa.
Predlog spremembe  160 Predlog direktive Člen 43 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javni organi naročniki, ki dovolijo variantne ponudbe, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo minimalne zahteve, ki jih morajo variantne ponudbe izpolniti, ter vse posebne zahteve za njihovo predložitev. Poleg tega zagotovijo, da se lahko izbrana merila za oddajo naročila koristno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo navedene minimalne zahteve, ter za skladne ponudbe, ki niso variantne ponudbe.	2. Javni organi naročniki lahko variantne ponudbe dovolijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, ki opredeljuje minimalne zahteve, ki jih morajo te ponudbe izpolniti, ter vse zahteve za njihovo predložitev. Te minimalne zahteve so obvezne za zagotovitev, da variantne ponudbe ne bodo vplivale na predmet pogodbe. Poleg tega zagotovijo, da se lahko izbrana merila za oddajo naročila koristno uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo navedene zahteve, ter za skladne ponudbe, ki niso variantne ponudbe.
Predlog spremembe  161 Predlog direktive Člen 43 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev javni organi naročniki, ki so dovolili predložitev variantnih ponudb, ne smejo zavrniti variantne ponudbe izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.	V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev javni organi naročniki ne smejo zavrniti variantne ponudbe izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.
Predlog spremembe  162 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 4, vendar ni manjša od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.	1. Da bi olajšali večjo dostopnost do javnih naročil za mala in srednja podjetja, se javna naročila lahko razdelijo v sklope.
Predlog spremembe  163 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Javni organi naročniki lahko, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki zajemajo več sklopov ali vse sklope.	črtano
Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo, ali si pridržujejo pravico do take izbire, in, če si jo, kateri sklopi se lahko združijo v eno naročilo.
Javni organi naročniki najprej določijo ponudbe, ki najbolje izpolnjujejo merila za oddajo naročila, določena v skladu s členom 66 za vsak posamezen sklop. Naročilo za več kot en sklop se lahko odda ponudniku, ki ni uvrščen na prvo mesto za vse posamezne sklope, zajete v zadevnem naročilu, če so bolje izpolnjena merila za oddajo naročila, določena v skladu s členom 66, v zvezi z vsemi sklopi, zajetimi v zadevnem naročilu. Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo metode, ki jih nameravajo uporabiti za tako primerjavo. Take metode so pregledne, objektivne in nediskriminacijske.
Obrazložitev
Poenostavitev pravil o oddaji javnih naročilih.
Predlog spremembe  164 Predlog direktive Člen 48 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila, ki vsebuje izide postopka javnega naročanja, najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.	Javni organi naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila, ki vsebuje izide postopka javnega naročanja, najpozneje 14 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma. Komisija v primeru nepopolnega ali nedoslednega obvestila o oddaji naročila zaprosi javni organ naročnik, naj obvestilo o oddaji naročila dopolni ali dodatno pojasni.
Obrazložitev
Zbirke podatkov niso zanesljive, saj javni organi naročniki pogosto pozabijo poslati obvestila o oddaji naročila. S skrajšanjem roka bi bil ta steber zbiranja podatkov učinkovitejši. Poleg tega so obvestila o oddaji naročila v praksi pogosto nepopolna oziroma nedosledna, Komisija pa ne stopi v stik z javnimi organi naročniki zaradi pojasnitve. Zato bi bilo v pomoč, če bi uvedli jasno obveznost Komisije, da preveri, ali so podatki popolni in dosledni.
Predlog spremembe  165 Predlog direktive Člen 51 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Dodatne informacije iz odstavka 2 se zagotovijo vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku naročanja.
Predlog spremembe  166 Predlog direktive Člen 52 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Povabila iz odstavka 1 vsebujejo navedbo elektronskega naslova, na katerem so specifikacije ali opisni dokument in vsi drugi dodatni dokumenti neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi. Poleg tega vsebuje informacije, določene v Prilogi X	2. Povabila iz odstavka 1 vsebujejo navedbo elektronskega naslova, na katerem so specifikacije ali opisni dokument in vsi drugi dodatni dokumenti, do katerih lahko ponudniki dostopajo. Poleg tega vsebuje informacije, določene v Prilogi X
Obrazložitev
Pojasnilo, da zadostuje, če so informacije na voljo na internetu. Informacije posameznih ponudnikov ne bi smele biti predpisane, pač pa so zanje odgovorni sami ponudniki.
Predlog spremembe  167 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	2. Javni organi naročniki ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so na podlagi jasnih in zadostnih dokazov ugotovili, da ponudba ni ustrezno skladna z določbami v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, kakor je določeno v členu 15(2).
Predlog spremembe  168 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) sodelovanje pri izkoriščanju trgovine z ljudmi in dela otrok, ki ju obravnava Direktiva 2011/36/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev1;
	_____________
	1 UL L 101, 15.4.2011.
Predlog spremembe  169 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznost izključitve kandidata ali ponudnika iz sodelovanja pri javnem naročilu velja tudi, če so bili pravnomočno obsojeni direktorji družbe ali katere koli druge osebe, pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.	Obveznost izključitve kandidata ali ponudnika iz sodelovanja pri javnem naročilu velja tudi, če so bili pravnomočno obsojeni direktorji družbe ali druge osebe, pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom. Kadar se ti razlogi za izključitev pojavijo med postopkom za izbiro izvajalca, veljajo tudi za izločitev zadevnega podjetja iz postopka oddaje naročila.
Predlog spremembe  170 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) če je ugotovil kakršno koli kršitev obveznosti, določenih v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetih v Prilogi XI. Skladnost z zakonodajo Unije ali mednarodnimi določbami vključuje skladnost na ustrezen način;	a) če je ugotovil resno ali ponavljajočo se kršitev obveznosti, določenih v zakonodaji na področju socialnega, okoljskega ali delovnega prava, kakor je določeno v členu 15(2).
Predlog spremembe  171 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če je gospodarski subjekt v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, kadar njegova sredstva upravlja stečajni upravitelj ali sodišče, kadar se je začel postopek z upniki, kadar je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih in predpisih;	(b) če je gospodarski subjekt v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, kadar njegova sredstva upravlja stečajni upravitelj ali sodišče, kadar je opustil poslovno dejavnost ali je v podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih in predpisih; javni organ naročnik ne more izključiti gospodarskega subjekta iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, ki je začel postopek z upniki ali katerega sredstva upravlja stečajni upravitelj ali sodišče, če lahko gospodarski subjekt dokaže, da bo zmogel izvajati zadevne dejavnosti v predvidenem trajanju naročila;
Obrazložitev
Običajna okoliščina, da je gospodarski subjekt začel postopek z upniki, samo po sebi še ni razlog za izključitev.
Predlog spremembe  172 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) če lahko javni organ naročnik s kakršnimi koli sredstvi dokaže, da je gospodarski subjekt kriv kakšne druge hude poklicne napake;	črtano
Obrazložitev
Glede na to, da ima izključitev iz postopka oddaje naročila hude pravne posledice – tudi zaradi poljubnih razlogov za izključitev – je besedilo preohlapno, še posebej zato, ker se lahko po predlaganem osnutku Komisije napačno ravnanje dokaže „s kakršnimi koli sredstvi“ Pojem hude poklicne napake v direktivi ni objektivno opredeljen, odločitve o izključitvi gospodarskega subjekta iz postopka pa bi morale temeljiti na objektivnih in merljivih merilih. Diskrecijska pravica javnega organa naročnika bi morala biti omejena.
Predlog spremembe  173 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) če je gospodarski subjekt pokazal precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju katere koli ključne zahteve iz prejšnjega javnega naročila ali podobnih naročil pri istem javnem organu naročniku.	(d) če je gospodarski subjekt pokazal precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju katere koli ključne zahteve iz prejšnjega javnega naročila ali podobnih naročil, bodisi namerno ali iz malomarnosti.
Predlog spremembe  174 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) če navzkrižja interesov ne bi bilo mogoče učinkovito rešiti s postopkom iz člena 21(3);
Predlog spremembe  175 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi uporabili razlog za izključitev iz točke (d) prvega pododstavka, javni organi naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično, dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe naročila se sporoči zadevnemu izvajalcu, ki ima možnost ugovora zoper ugotovitve in možnost sodnega varstva.	črtano
Predlog spremembe  176 Predlog direktive Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in strogo sorazmerne s predmetom naročila ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi resnične konkurence.	Javni organ naročniki omejijo vse pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane s predmetom naročila ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi resnične konkurence.
Predlog spremembe  177 Predlog direktive Člen 56 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Najnižji letni promet ne sme presegati trikratne ocenjene vrednosti naročila, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Javni organ naročnik take izjemne okoliščine navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.	Najnižji letni promet ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti naročila, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Javni organ naročnik take izjemne okoliščine navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
Obrazložitev
Zahtevani najnižji letni promet ne bi smel biti previsok, da ne bi pretirano omejevali sodelovanja gospodarskih subjektov v postopku oddaje naročila.
Predlog spremembe  178 Predlog direktive Člen 57 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Če izjave in dokazila, ki jih zahteva naročnik, niso bila vložena v roku za predložitev ponudbe, se lahko rok podaljša.
Obrazložitev
V uradnem postopku bi morala obstajati možnost manjših sprememb ali izboljšav. Tako bi lahko javni organ naročnik zahteval od podjetja manjkajočo dokumentacijo. Brez te določbe bi moral javni organ naročnik sam po uradni dolžnosti izključiti ekonomsko najugodnejšo ponudbo primernega in znanega podjetja, že če bi manjkal ali ne bi bil popoln le eden od dokumentov, ki ga pristojni naročnik zahteva kot dokazilo.
Predlog spremembe  179 Predlog direktive Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Od kandidatov in ponudnikov se ne zahteva, da ponovno predložijo potrdilo ali drugi dokument, ki so ga v zadnjih štirih letih že predložili istemu javnemu organu naročniku v prejšnjem postopku in je še veljaven.	Od kandidatov in ponudnikov se ne zahteva, da ponovno predložijo potrdilo ali drug dokument, ki so ga v zadnjih dveh letih že predložili istemu javnemu organu naročniku v prejšnjem postopku in je še veljaven. Vseeno pa sme javni organ naročnik v primeru vprašljive veljavnosti potrdil in dokazil med postopkom upravičeno zahtevati novejša dokazila.
Predlog spremembe  180 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge XIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov. Določi tudi standardni obrazec za izdajo evropskega potnega lista za javna naročila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.	Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge XIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov v skladu s členom 89. Z izvedbenim aktom določi tudi standardni obrazec za izdajo evropskega potnega lista za javna naročila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.
Predlog spremembe  181 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Organ, ki izda potni list, za zadevne informacije zaprosi neposredno pristojne organe, razen kadar to prepovedujejo nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov.	3. Organ, ki izda potni list, za zadevne informacije zaprosi neposredno pristojne organe, razen kadar to prepovedujejo nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov in se lahko informacije pridobijo samo neposredno od gospodarskega subjekta. V teh primerih gospodarski subjekt organu posreduje informacijo, da lahko pridobi potni list za javna naročila.
Obrazložitev
Potni list za javna naročila bo v postopkih javnih naročil znižal stroške transakcij, vendar bi moral vsebovati več informacij kot zgolj tiste, ki jih lahko javni organi zberejo sami. Informacije, ki jih ne morejo pridobiti drugje, bodo morali zahtevati od gospodarskega subjekta.
Predlog spremembe  182 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Vsi javni organi naročniki priznajo evropski potni list za javna naročila kot dokaz o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, zajetih v njem, in jih ne preverjajo brez utemeljitve. Taka utemeljitev je lahko povezana z dejstvom, da je bil potni list izdan pred več kot šestimi meseci.	4. Vsi javni organi naročniki priznajo evropski potni list za javna naročila kot dokaz o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, zajetih v njem, in jih ne preverjajo brez utemeljitve. Utemeljitev je lahko povezana z naravo posamezne zadeve ali dejstvom, da je bil potni list izdan pred več kot enim letom. V tem primeru sme javni organ naročnik zahtevati novejša ali druga dokazila, povezana s temami iz Priloge XIII.
	Gospodarski subjekt s podpisom evropskega potnega lista za javna naročila potrdi, da so informacije v njem točne.
Predlog spremembe  183 Predlog direktive Člen 61 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt spoštuje določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta41, ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Javni organi naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko ravnanje od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku.	2. Če javni organi naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt spoštuje določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta41, ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Javni organi naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Za storitve bi to lahko bili certifikati znaka EU za okolje, ki zajemajo tudi merila okoljskega ravnanja. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko ravnanje od gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem roku. Da ne bi zapostavljali ponudnikov, ki so vložili čas in denar v pridobitev potrdil ali poročil o testih, se breme dokazovanja enakovrednosti z določeno oznako naloži ponudniku, ki jo dokazuje.
Predlog spremembe  184 Predlog direktive Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V omejenih postopkih, konkurenčnih postopkih s pogajanji, postopkih konkurenčnega dialoga in partnerstvih za inovacije lahko javni organi naročniki omejijo število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor in ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov.	V omejenih postopkih, konkurenčnih postopkih s pogajanji, postopkih konkurenčnega dialoga in partnerstvih za inovacije lahko javni organi naročniki omejijo število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor in ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljeno minimalno število primernih kandidatov v skladu z odstavkom 2.
Obrazložitev
Da bi preprečili napačno razlaganje določb, mora biti to merilo bolj jasno in nedvoumno.
Predlog spremembe  185 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:	Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev javni organi naročniki javna naročila oddajo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe.
(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;
(b) najnižja cena.
Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.
Predlog spremembe  186 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:	2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila lahko poleg cene ali stroškov vključujejo tudi vprašanja kakovosti ter okoljska in socialna vprašanja, kot so:
Predlog spremembe  187 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 2 – točke a, b in c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;	(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, socialnimi in okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo, po potrebi pa tudi s stroškovno učinkovitostjo javnega naročanja na kratke razdalje, in stroški v življenjskem ciklu v skladu s členom 67;
(b) za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;	(b) če je to pomembno za izvedbo naročila, usposobljenost in izkušnje osebja, določenega za izvajanje zadevnega naročila;
(c) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;	(c) poprodajne storitve, tehnična pomoč in dobavni pogoji, na primer datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;
Predlog spremembe  188 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.	črtano
Predlog spremembe  189 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	5. Javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Predlog spremembe  190 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (22) člena 2:	1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema del stroškov ali vse naslednje stroške javnega organa naročnika v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (22) člena 2:
Predlog spremembe  191 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.	(b) zunanje stroške, na primer socialne ali okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.
Predlog spremembe  192 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če javni organi naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:	2. Če javni organi naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo, katere podatke morajo posredovati ponudniki in katero metodo bo javni organ naročnik uporabil za določitev stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metoda mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;	(a) oblikovana je bila na podlagi tesnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;
(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;
(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem.	(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem;
	(ca) zahtevane podatke lahko običajno skrbni gospodarski subjekti, tudi iz tretjih držav, zagotovijo z razumnim prizadevanjem;
Javni organi naročniki gospodarskim subjektom, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede javni organ naročnik.
Predlog spremembe  193 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).	3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev ali kot del evropske tehnične specifikacije, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se šteje, da je skladna z merili iz odstavka 2 in se lahko vključi v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).
Predlog spremembe  194 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	1. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo predlagano ceno ali stroške, če so ponudbe neobičajno ugodne glede na gradnje, blago ali storitve.
(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;
(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;
(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.
Predlog spremembe  195 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.	črtano
Predlog spremembe  196 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:	3. Pojasnila iz odstavka 1 se lahko nanašajo zlasti na:
Predlog spremembe  197 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;	(d) skladnost z določbami socialnega, okoljskega in delovnega prava iz člena 15(2);
Predlog spremembe  198 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 3 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) upoštevanje zahtev za oddajo del podizvajalcem, določenih v členu 71;
Predlog spremembe  199 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z določbami socialnega, okoljskega in delovnega prava iz člena 15(2) ali z zakonodajo o varstvu podatkov;
Predlog spremembe  200 Predlog direktive Člen 69 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 69a
	Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav
	1. Ta člen se uporablja za ponudbe proizvodov ali storitev, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Unija ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Evropske unije na trge teh tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Unije ali njenih držav članic do tretjih držav.
	2. Javni organi naročniki lahko od ponudnikov zahtevajo, da posredujejo informacije o poreklu, pa tudi vrednosti proizvodov navedenih v ponudbi. Kot predhodni dokaz se sprejme ponudnikova samostojna izjava. Javni organ naročnik lahko kadar koli med postopkom zahteva predložitev celotne zahtevane dokumentacije ali njenih delov. Vse ponudbe za oddajo javnega naročila za dobavo blaga se lahko zavrnejo pod v nadaljevanju navedenimi pogoji, če vrednost proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 1, presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.
	3. Če sta ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka in glede na merila za oddajo, opredeljena v členu 66, dve (ali več) ponudbi enakovredni, je treba dati prednost tistim, ki jih v skladu z odstavkom 2 ni mogoče zavrniti. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.
	Eni ponudbi se ne sme dati prednosti pred drugo v skladu s prvim pododstavkom, če bi javni organ naročnik z njenim sprejetjem moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.
	4. Za namene tega člena se tiste tretje države, na katere se je s sklepom Sveta v skladu z odstavkom 1 razširila veljavnost določb te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža iz odstavka 2 glede proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav.
	5. Komisija Parlamentu in Svetu letno poroča o napredku v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Unije na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o doseženih rezultatih teh pogajanj in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov, in sicer prvič v drugi polovici prvega leta, ki sledi letu začetka veljavnosti te direktive.
	Evropski parlament in Svet lahko glede na opisano spremenita določbe tega člena po rednem zakonodajnem postopku.
Obrazložitev
Dokler se ne sprejme uredba o vzajemnosti, je treba začasno ohraniti veljavne določbe iz zakonodaje o javnih naročilih.
Predlog spremembe   201 Predlog direktive Člen 69 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 69b
	Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročanjem gradenj, blaga in storitev
	1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo njihova podjetja ob pridobivanju javnih naročil gradenj, blaga ali storitev v tretjih državah.
	2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pred 31. decembrom 2014 in nato redno poroča o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
	3. Komisija si tako, da se obrne na zadevno tretjo državo, prizadeva odpraviti vsakršno stanje, ko na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država v zvezi z oddajanjem javnih naročil storitev:
	(a) podjetjem s sedežem v Uniji ne omogoča dejanskega dostopa, primerljivega s tistim, ki ga Unija omogoča podjetjem s sedežem v tej tretji državi;
	(b) podjetjem s sedežem v Uniji ne omogoča nacionalne obravnave ali istih konkurenčnih možnosti, kakor so na voljo podjetjem s sedežem v tej tretji državi, ali
	(c) podjetjem s sedežem v drugih tretjih državah omogoča ugodnejše obravnavanje kakor podjetjem s sedežem v Uniji.
	4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo in o njih poročajo podjetja s sedežem na njihovem ozemlju in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb socialnega in okoljskega prava iz Priloge XI, ko so ta podjetja poskušala pridobiti javna naročila v tretjih državah.
	5. V okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 lahko Komisija kadar koli predlaga, naj Svet odloči, da se začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:
	(a) podjetjem, za katera velja zakonodaja zadevnih tretjih držav;
	(b) podjetjem, ki so pridružena podjetjem iz točke (a) in imajo sedež v Uniji, vendar nimajo neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom katere izmed držav članic;
	(c) podjetjem, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve, ki so po izvoru iz zadevne tretje države.
	Svet o tem čim prej odloča s kvalificirano večino.
	Komisija lahko te ukrepe predlaga na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.
	6. Ta člen ne vpliva na obveznosti Unije do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
Predlog spremembe  202 Predlog direktive Člen 70
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in okoljske preudarke. Lahko vključujejo tudi zahtevo, da gospodarski subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen (zavarovanje pred tveganjem) in lahko bistveno vplivajo na izvedbo naročila.	Javni organi naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z vsebino in izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v tehničnih specifikacijah. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovativne, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.
Predlog spremembe  203 Predlog direktive Člen 71 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.	1. Javni organ naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem.
Predlog spremembe  204 Predlog direktive Člen 71 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Izbrani ponudnik javnemu organu naročniku posreduje ime, kontaktne podatke in podatke o pravnih zastopnikih izvajalcev ter morebitne spremembe teh podatkov v času izvajanja naročila. Podizvajalci v podizvajalski verigi te podatke pošljejo izvajalcu prek svojega neposrednega izvajalca. Podizvajalci te podatke posodabljajo v času izvajanja naročila.
Predlog spremembe  205 Predlog direktive Člen 71 – odstavka 3 a in 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo vse obvezne pravne, regulativne in upravne določbe, ki veljajo v državah članicah, v katerih se izvaja naročilo, tudi obveznosti iz člena 15(2). V ta namen lahko zagotovijo sistem odgovornosti v podizvajalski verigi, da bi bil neposredni izvajalec podizvajalca odgovoren v primeru, ko podizvajalec ne spoštuje teh določb ali je insolventen. Ta sistem bi v primeru insolventnosti neposrednega izvajalca zagotovil odgovornost naslednjega solventnega neposrednega izvajalca v podizvajalski verigi, tudi glavnega izvajalca.
	3b. Države članice lahko v nacionalnih zakonodajah uvedejo strožja pravila glede odgovornosti.
Predlog spremembe  206 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:	2. Sprememba se brez poseganja v odstavka 3 in 4 šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
Predlog spremembe  207 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 2 – točki -a in -a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) nanaša se na naravo naročila;
	(-aa) določa zamenjavo pogodbene strani;
Obrazložitev
Določbe o spremembi naročil, ki se izvajajo, je treba dopolniti (sprememba narave naročila je v vsakem primeru bistvena) in pojasniti (obstoječi odstavek 3 je bil zaradi poenostavitve vključen v odstavek 2, saj gre tudi za bistveno spremembo).
Predlog spremembe  208 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.	(c) sprememba precej razširi predmet naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.
Predlog spremembe  209 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.	črtano
Obrazložitev
Črtanje tega odstavka v skladu s predlogom spremembe k členu 72(2) (novi odstavek cb) zaradi pojasnitve.
Predlog spremembe  210 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.	Točka (-aa) odstavka 2 se ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, prenosu premoženja ali sredstev med podjetji, prevzemu pogodbene strani po njenem stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive ali v primeru, da javni organ naročnik v skladu z določbami člena 71 od glavnega izvajalca prevzame status podpisnika.
Predlog spremembe  211 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 4 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.	4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 4 ali je manjša od 10 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.
Predlog spremembe  212 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.	5. Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj ali v obliki revizijskih klavzul v zvezi s spremembo cen. V teh klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.
Predlog spremembe  213 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Za namene izračuna cene iz odstavka 4 tega člena je posodobljena cena referenčna vrednost, če pogodba vsebuje indeksacijsko klavzulo.
Predlog spremembe  214 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Javni organi naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:	7. Javni organi naročniki se ne sklicujejo na določbe tega člena v zvezi s spremembami, če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalce zavaroval.
(a) Če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti.
(b) če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalce zavaroval.
Obrazložitev
Točka a) se črta, ker je problematična. Noben naročnik namreč ne more brez težav urediti zahtev, povezanih s pomanjkljivostmi v izvedbi izvajalca, če bi se želel izogniti novemu postopku javnega naročanja.
Predlog spremembe  215 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da imajo javni organi naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo javno naročilo med njegovo veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:	1. Države članice zagotovijo, da imajo javni organi naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo javno naročilo med njegovo veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
Predlog spremembe  216 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izjeme iz člena 11 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 11(4);	(a) izjeme iz člena 11 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 11(4), z izjemo neobvladujočih ali zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja;
Predlog spremembe  217 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 2 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2. Države članice zagotovijo, da imajo javni organi naročniki pod pogoji iz veljavnega nacionalnega pogodbenega prava možnost, da prekinejo okvirni sporazum, če gospodarski subjekt kaže znatne ali nenehne pomanjkljivosti pri uresničevanju bistvenih zahtev naročila v okviru sporazuma.
Predlog spremembe  218 Predlog direktive Člen 75 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo za storitve iz člena 74, svojo namero objavijo z obvestilom o naročilu.	1. Javni organi naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo za storitve iz člena 74, svojo namero objavijo s predhodnim informativnim obvestilom, ki se redno objavlja in vsebuje informacije iz dela H Priloge VI. V tem obvestilu se navede, da bo pogodba dodeljena brez nadaljnje objave, ter gospodarske subjekte povabi, naj pisno izrazijo svoj interes.
Obrazložitev
Bistveni predlog spremembe o kompromisu o socialnih in drugih storitvah, da ne bi bilo treba ponovno določiti storitev dela B. V povezavi s predlaganim dvigom praga.
Predlog spremembe  219 Predlog direktive Člen 75 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javni organi naročniki, ki so oddali javno naročilo za storitve iz člena 74, rezultate postopka javnega naročanja objavijo z obvestilom o oddaji naročila.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  220 Predlog direktive Člen 75 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije iz prilog VI H in VI I, navedene v skladu s standardnimi obrazci.	3. Obvestilo iz odstavka 2 vsebuje informacije iz dela I Priloge VI, navedene v skladu s standardnimi obrazci.
Predlog spremembe  221 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.	1. Države članice v skladu s členom 75(1) vzpostavijo ustrezne poenostavljene postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.
Predlog spremembe  222 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.	2. Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi visoke kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev, temveč da se pri socialnih storitvah upoštevata merili kakovosti in trajnosti.
Predlog spremembe  223 Predlog direktive Člen 83
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 83	Člen 83
Izvrševanje	Izvajanje in izvrševanje s strani pristojnih organov in struktur
Države članice v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo javni organi naročniki.	1. Da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje, države članice zagotovijo, da vsaj naloge iz tega člena izvaja eden ali več organov ali struktur. Komisiji sporočijo imena vseh organov ali struktur, pristojnih za te naloge.
	1a. Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o oddaji javnih naročil, vključno z izvajanjem projektov, ki jih sofinancira Unija, da bi pravočasno odkrivale ogrožanje finančnih interesov Unije. Spremljanje se uporabi za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o morebitnih primerih goljufij pri javnih naročilih, navzkrižju interesov in drugih hujših nepravilnostih.
	Če organi ali telesa za nadzor ugotovijo specifične kršitve ali sistemske probleme, zagotovijo, da se o teh problemih obvestijo nacionalni revizijski organi, sodišča ali drugi ustrezni organi ali strukture, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlament ali njegovi odbori.
	1b. Izidi dejavnosti spremljanja iz člena 2 so na voljo javnosti prek ustreznih sredstev informiranja. Države članice predvsem vsaj vsaki dve leti objavijo pregled najpogostejših virov nepravilne uporabe ali pravne negotovosti, vključno z možnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, morebitne primere goljufije in drugega nezakonitega ravnanja.
	Države članice vsaki dve leti Komisiji posredujejo splošni pregled nacionalne trajnostne politike o javnih naročilih, v katerem opišejo zadevne nacionalne akcijske načrte in pobude ter njihovo praktično izvajanje, če je znano. Navedejo tudi, kako uspešna so mala in srednja podjetja pri javnih naročilih; če je delež vrednosti teh naročil manjši od 50 %, države članice navedejo, ali so vzpostavljene pobude za povečanje njihove uspešnosti.
	Komisija na podlagi prejetih podatkov redno izdaja poročilo o izvajanju in zgledih najboljše prakse tovrstnih politik na notranjem trgu.
	1c. Države članice zagotovijo, da so javnim organom naročnikom in gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednjim podjetjem, brezplačno na voljo smernice za razlago in uporabo zakonodaje Unije o javnih naročilih, da so jim v pomoč pri pravilni uporabi pravil s tega področja.
	1d. Države članice brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, določijo točko za stike za sodelovanje s Komisijo pri uporabi zakonodaje Unije in izvajanju proračuna Unije na podlagi členov 17 in 317 PDEU.
	1e. Javni organi naročniki vsaj za čas trajanja naročila hranijo kopije vseh sklenjenih naročil, vrednih najmanj:
	(a) 1 000 000 EUR pri javnih naročilih blaga in javnih naročilih storitev;
	(b) 10 000 000 EUR pri javnih naročilih gradenj.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem.
Predlog spremembe  224 Predlog direktive Člen 84
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 84	črtano
Javni nadzor
1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
Takšen nadzor se izvaja za vse javne organe naročnike.
2. Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.
Letno poročilo vključuje naslednje:
(a) navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v javnem naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;
(b) celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;
(c) informacije o spremljanju in naknadnem ukrepanju v zvezi s kršitvami pravil javnega naročanja, ki vplivajo na proračun Unije v skladu z odstavki 3 do 5 tega člena;
(d) centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.
3. Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:
(a) spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo javni organi naročniki in zlasti centralni nabavni organi;
(b) pravno svetovanje javnim organom naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;
(c) dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;
(d) vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;
(e) opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.
(f) preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;
(g) spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.
Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 89/665/EGS.
Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev javnih organov naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.
4. Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.
Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.
Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte
5. Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev javnih organov naročnikov s to direktivo in načeli Pogodbe, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo v skladu z odstavkom 4, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.
6. Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od
(a) 1 000 000 EUR pri javnih naročilih blaga in javnih naročilih storitev;
(b) 10 000 000 EUR pri javnih naročilih gradenj.
7. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.
Dostop do delov se lahko dopusti, če je dan v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.
Od prijaviteljev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z navedenim posebnim naročilom. Prejemnik lahko informacije razkrije.
8. Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.
Obrazložitev
Predlagana določba bo močno povečala upravno obremenitev držav članic. Poleg tega bo vplivala na njihovo notranjo upravno organiziranost. Odločitve o tem, katere dejavnosti je treba uvesti za zagotovitev pravilnega izvajanja direktive in katere institucije naj bi bile za to odgovorne, bi bilo treba prepustiti državam članicam.
Predlog spremembe  225 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za vsako naročilo ali okvirni sporazum ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni organi naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:	Za vse pogodbe o javnih naročilih, katerih vrednost je enaka mejnim vrednostim iz člena 4 te direktive ali jih presega, javni organi naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:
Predlog spremembe  226 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 1 – točke b, c in d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;	(b) po potrebi rezultate ugotavljanja sposobnosti in zmanjšanja števila skladno s členoma 64 in 65, in sicer:
	(i) imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;
(c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;	(ii) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;
(d) razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno ugodne;	(d) razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno ugodne;
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  227 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem;	(e) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem, ter informacije o njegovih podizvajalcih, vključno z njihovimi imeni, kontaktnimi podatki in zakonitimi zastopniki;
Predlog spremembe  228 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 1 – točka e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(e) pri konkurenčnih postopkih s pogajanji in konkurenčnih dialogih okoliščine iz člena 24, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
Predlog spremembe  229 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) po potrebi razloge, zakaj se je javni organ naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;	(g) če je ustrezno, razloge, zakaj se je javni organ naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;
Predlog spremembe  230 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če obvestilo o oddaji naročila, pripravljeno v skladu s členom 48, vsebuje informacije, ki jih zahteva odstavek 1, se javni organi naročniki lahko sklicujejo na to obvestilo.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  231 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.	Javni organi naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen zagotovijo, da imajo na voljo dovolj dokumentacije za utemeljitev odločitev v vseh fazah postopka javnega naročanja – v zvezi s sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  232 Predlog direktive Člen 85 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi se sporočijo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, če to zahtevata.	Komisiji ali pristojnim organom oziroma strukturam iz člena 83 se na njihovo zahtevo pošlje poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  233 Predlog direktive Člen 86 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nacionalno poročanje in seznami javnih organov naročnikov	Nacionalno poročanje
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  234 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 84, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.	1. Države članice pošljejo Komisiji statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  235 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 2 – točke a, b, c in d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) popoln in posodobljen seznam vseh centralnih vladnih organov, javnih organov naročnikov na poddržavni ravni in oseb javnega prava, vključno z organi na poddržavni ravni in združenji javnih organov naročnikov, ki oddajajo javna naročila ali okvirne sporazume, z navedbo enotne identifikacijske številke za vsak organ, če je taka številka predvidena v nacionalni zakonodaji; ta seznam mora biti združen po vrstah organov;	(a) seznam vseh centralnih vladnih organov, javnih organov naročnikov na poddržavni ravni in oseb javnega prava, ki so v zadevnem letu oddajali javna naročila ali sklepali okvirne sporazume, z navedbo enotne identifikacijske številke za vsak organ, če je številka predvidena v nacionalni zakonodaji; ta seznam mora biti združen po vrstah organov;
(b) popoln in posodobljen seznam vseh centralnih nabavnih organov;	(b) seznam vseh centralnih nabavnih organov, ki so v zadevnem letu oddajali javna naročila ali sklepali okvirne sporazume;
(c) za vsa naročila, ki presegajo mejne vrednosti, določene v členu 4 te direktive:	(c) za vsa naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 4 te direktive, število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov glede na postopek ter gradnje, blago in storitve.
(i) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov glede na postopek ter gradnje, blago in storitve, opredeljene glede na razdelitev nomenklature CPV;
(ii) kadar se naročila oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, se podatki iz točke (i) poleg tega razčlenijo glede na okoliščine iz člena 30 ter vključujejo število in vrednost oddanih naročil glede na državo članico in tretjo državo, iz katere prihaja izbrani ponudnik;
(d) za vsa naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 4 te direktive, vendar bi bila zajeta v to direktivo, če bi njihova vrednost presegla mejno vrednost, število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  236 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Komisija določi standardni obrazec za letno poročilo o izvajanju in letno statistično poročilo iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.	5. Komisija določi standardni obrazec za letno statistično poročilo iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (poročanje).
Predlog spremembe  237 Predlog direktive Člen 87 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč javnim organom naročnikom in podjetjem	Pomoč javnim organom naročnikom
Predlog spremembe  238 Predlog direktive Člen 87 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi javnim organom naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.	1. Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi javnim organom naročnikom zagotovile pravne in ekonomske informacije, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi tehnično pomoč in informacije v zvezi s posameznimi vprašanji, zlasti v zvezi z členi 54, 55 in 71.
Predlog spremembe  239 Predlog direktive Člen 87 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.	črtano
Predlog spremembe  240 Predlog direktive Člen 87 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.	črtano
Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.
Predlog spremembe  241 Predlog direktive Člen 87 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo ustrezno usklajevanje med navedenimi organi in strukturami.	črtano
Predlog spremembe  242 Predlog direktive Člen 88 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.	črtano
Obrazložitev
Nadomestni predlogi v zvezi z upravljanjem (upravno sodelovanje).
Predlog spremembe  243 Predlog direktive Priloga VI – del H
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Del H	Del H
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH SOCIALNIH IN DRUGIH POSEBNIH STORITEV	INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PREDHODNIH INFORMATIVNIH OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH SOCIALNIH IN DRUGIH POSEBNIH STORITVAH
(iz člena 75(1))	(iz člena 75(1))
1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe.	1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika.
2. Po potrebi elektronski ali spletni naslov, kjer bodo na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti.
3. Vrsta javnega organa naročnika in glavna dejavnost.
4. Po potrebi navedba, ali je javni organ naročnik centralni nabavni organ ali gre za kakršno koli drugo obliko skupnega javnega naročanja.
5. Referenčna(-e) številka(-e) nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.	2. Kratek opis zadevnega naročila, vključno z oceno skupne vrednosti naročila in referenčno(-imi) številko(-ami) nomenklature CPV.
	3. Naslednje informacije, če so že znane:
6. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitev.	a) šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitev.
7. Opis storitev in po potrebi priložnostnih gradenj in dobav, ki so predmet naročila.	b) rok za dobavo blaga oziroma izvedbo gradenj ali storitev ter trajanje naročila;
8. Predvidena skupna vrednost naročila(naročil); če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej.
9. Pogoji za sodelovanje, kar vključuje:	c) pogoji za sodelovanje, kar vključuje:
a) po potrebi navedbo, ali je naročilo omejeno na zaščitene delavnice oziroma izvedbo v okviru zaščitenih programov za zaposlene,	i) po potrebi navedbo, ali je naročilo omejeno na zaščitene delavnice oziroma izvedbo v okviru zaščitenih programov za zaposlene,
b) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko.	ii) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko;
10. Rok(-i) za vzpostavitev stika z javnim organom naročnikom glede sodelovanja.
11. Kratek opis glavnih značilnosti postopka oddaje javnega naročila, ki bo uporabljen.	d) kratek opis glavnih značilnosti postopka oddaje javnega naročila, ki bo uporabljen.
12. Kakršne koli druge pomembne informacije.
Predlog spremembe  244 Predlog direktive Priloga VIII – točka 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:	(2) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo določi s soglasjem in potrdi priznana organizacija za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katero usklajenost ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:
Predlog spremembe  245 Predlog direktive Priloga VIII – točka 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, ali v skladu s členom 9 in členom 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [XXX] o evropski standardizaciji [in o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS in direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta], ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;	(4) „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, ali na področju informacijskih in komunikacijski tehnologij v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji1;
	_________________
	1 UL L 316, 14.11.2012, str. 12.
Predlog spremembe  246 Predlog direktive Priloga XIII – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) identifikacijske podatke gospodarskega subjekta;	(a) identifikacijske podatke gospodarskega subjekta, registrsko številko družbe, ime, naslov in bančni naslov;
Predlog spremembe  247 Predlog direktive Priloga XIII – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) opis gospodarskega subjekta, zlasti leto ustanovitve, oblika družbe, lastnik oz. lastniki gospodarskega subjekta, člani uprave, šifra panoge, kratek opis osnovnih storitev, ki jih prodaja gospodarski subjekt;
Predlog spremembe  248 Predlog direktive Priloga XIII – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) potrdilo, da gospodarski subjekt izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali socialnih prispevkov iz člena 55(2);
Predlog spremembe  249 Predlog direktive Priloga XIII – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) izjavo iz člena 22;
Predlog spremembe  250 Predlog direktive Priloga XIII – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ključne gospodarske kazalnike za gospodarski subjekt za zadnja tri poslovna leta, za gospodarske subjekte, ki poslujejo manj kot tri leta, pa od začetka poslovanja; bruto promet, dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) in stopnja solventnosti;
Predlog spremembe  251 Predlog direktive Priloga XIII – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) ključne organizacijske kazalnike za gospodarski subjekt za zadnja tri poslovna leta, za gospodarske subjekte, ki poslujejo manj kot tri leta, pa od začetka poslovanja: povprečno število zaposlenih v zadnjih treh poslovnih letih in število zaposlenih do konca zadnjega poslovnega leta;
Predlog spremembe  252 Predlog direktive Priloga XIII – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) navedbo obdobja veljavnosti potnega lista, ki ne sme biti krajše od šestih mesecev.	(f) navedbo obdobja veljavnosti potnega lista, ki ne sme biti krajše od dvanajstih mesecev.
Predlog spremembe  253 Predlog direktive Priloga XVI
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Referenčna številka CPV
Opis
Referenčna številka CPV
Opis
79611000-0 in
od 85000000-9 do 85323000-9
(razen 85321000-5 in 85322000-2)
Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva
79611000-0 75200000-8; 75231200-6; 75231240-8 in
od 85000000-9 do 85323000-9
(razen 85321000-5 in 85322000-2) in
98133100 -5 in 98200000 -5
Zdravstvene, socialne in sorodne storitve
75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6)
Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture
75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6)
Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture
75300000-9
Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja
75300000-9
Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja1
75310000-2, 75311000-9, 75312000-6,
75313000-3, 75313100-4, 75314000-0,
75320000-5, 75330000-8, 75340000-1
Storitve v okviru dajatev
75310000-2, 75311000-9, 75312000-6,
75313000-3, 75313100-4, 75314000-0,
75320000-5, 75330000-8, 75340000-1
Storitve v okviru dajatev
98000000-3
Druge javne, skupne in osebne storitve
98000000-3, 55521100-9
Druge javne, skupne in osebne storitve
98120000-0
Storitve sindikatov
98120000-0
Storitve sindikatov
98131000-0
Storitve verskih organizacij
98131000-0
Storitve verskih organizacij
od 79600000-0 do 79635000-4 (razen 79611000-0, 79632000-3, 79633000-0), in 98500000-8 do 98514000-9
Storitve posredovanja dela in delovne sile, z izjemo pogodb o delu
od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1)
Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja
od 79100000-5 do 79140000-7, tudi
Pravne storitve,
če niso izključene v skladu s členom 10(c)
______________________
1 Storitve, ki jih ta direktiva ne zajema, če so organizirane kot negospodarske storitve splošnega pomena. Države članice lahko same organizirajo zagotavljanje obveznih socialnih storitev ali drugih storitev splošnega pomena ali kot negospodarske storitve splošnega pomena.

• [1]  UL C 191, 29.6.2012, str. 84.
• [2]  UL C 391, 18.12.2012, str. 49.

OBRAZLOŽITEV

Po mnenju poročevalca je treba pri posodobitvi direktiv o javnih naročilih najti ravnotežje med poenostavitvijo pravil ter poštenimi in učinkovitimi postopki, povezanimi z inovativnimi in trajnostnimi merili za dodeljevanje naročil, obenem pa je treba zagotoviti večjo udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) ter posplošiti uporabo elektronskega javnega naročanja.

Cilj bi moral biti poln izkoristek potenciala javnega naročanja na enotnem trgu, ki bi spodbudil trajnostno rast, zaposlovanje in socialno vključenost. Ker so javna naročila pomemben del gospodarstva (ocenjeni delež je 19 % BDP Unije), bi uspešna revizija in izvajanje pravil javnega naročanja bistveno pripomogli k ponovnemu zagonu naložb v realno gospodarstvo in k reševanju krize evropskega gospodarstva.

Poročevalec pozdravlja predloge Komisije in meni, da vsebujejo nekaj zanimivih novih zamisli in načel. Da bi dosegli najboljše možne rezultate, pa jih je treba izboljšati. Poročevalec je svoje predloge podrobneje utemeljil v delovnem dokumentu z dne 23. februarja 2012 (PE483.690), ki ga je izdelal pred tem osnutkom poročila.

§ Učinkovito in družbeno trajnostno javno naročanje

Poročevalec meni, da ima predlog Komisije največ pomanjkljivosti, kar zadeva socialne vidike. Zato želi vpeljati upoštevanje socialnih standardov v vse faze postopka javnega naročanja.

Tako razvija tehnične specifikacije iz dokumentacije v zvezi z naročili – s katerimi so določene značilnosti, ki se zahtevajo za gradnje, storitve ali blago –, da bi z njimi javnemu organu naročniku omogočili uresničitev ciljev trajnosti, če to želi. Zato bi bilo treba zagotoviti možnost, da se med tehnične specifikacije vključijo zahteve v zvezi z uspešnostjo (na primer okoljsko), varnostjo (kar vključuje zlasti metode ocenjevanja kakovosti izdelkov), pakiranjem in navodili za uporabo življenjskim ciklom.

Okrepljeni so razlogi za izključitev, in sicer z določitvijo obveznosti, da se iz postopka javnega naročanja izključijo vsi gospodarski subjekti, ki so kršili obveznosti s področja socialnega in delovnega in okoljskega prava v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter kolektivnimi pogodbami, sprejetimi v skladu s pravom Unije. Podobno javni organi naročniki ne morejo skleniti pogodbe z najboljšim ponudnikom, če zadevni gospodarski subjekt ne more predložiti posodobljenih podatkov o plačilu svojih prispevkov za socialno varnost.

Nazadnje bi bilo treba po mnenju poročevalca v fazi meril za oddajo javnih naročil pojem najnižje cene dokončno odpraviti in ga nadomestiti s pojmom ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ker je pri merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe upoštevana tudi cena, bodo javni organi naročniki sprejeli najustreznejše odločitve glede na svoje specifične potrebe, pri tem pa bodo upoštevali tudi strateško družbene vidike, socialna in okoljska merila in zlasti pravično trgovino.

Vendar je treba kljub temu poudariti, da zaradi učinkovitosti in pravne varnosti javnemu organu naročniku z nobenim od meril za oddajo ne sme biti omogočena popolnoma svobodna izbira. Tako se morajo izbrana merila za oddajo, s katerimi se opredeli ekonomsko najugodnejša ponudba, vselej navezovati na predmet naročila in zagotavljati učinkovito konkurenco.

Da bi zagotovili učinkovito izvedbo javnih naročil, bi morale imeti države članice tudi možnost, da javnim organom naročnikom naložijo obveznost nadzora nad uspešnostjo gospodarskega subjekta, ki mu je bilo oddano javno naročilo.

§ Dejanska udeležba MSP na podlagi poštene oddaje naročil podizvajalcem

Poročevalec podpira oddajo naročil podizvajalcem, saj se tako omogoči razvoj MSP. Vendar ta praksa v nekaterih skrajnih primerih, ko podizvajalci oddajajo delo naprej, privede do izkoriščanja delavcev, s tem pa se poslabša tudi kakovost javnih naročil. V interesu vseh udeleženih strani – torej podjetij in javnih organov naročnikov – je, da se pri izvedbi javnih naročil zagotovi kakovostno delo, opravljeno ob upoštevanju določb delovnega prava. Zato predlaga uvedbo načela odgovornosti v celotni verigi oddaje naročil podizvajalcem, da bi tako zagotovili odgovornost za upoštevanje temeljnih pravic, zdravja in varnosti delavcev ter veljavnih zakonov s področja dela na vseh stopnjah.

Poleg tega mora imeti javni organ naročnik možnost od ponudnika zahtevati, da v svoji ponudbi opredeli morebitni delež naročila, za izvedbo katerega namerava kot podizvajalce najeti tretje osebe, in da navede tudi predlagane podizvajalce.

Okrepiti je treba tudi določbe v zvezi z neobičajno ugodnimi ponudbami, da bi tako preprečili vse možnosti oddaje naročil podizvajalcem, pri kateri se ne bi upoštevale določbe delovnega prava.

Poročevalec podpira predlog Komisije v zvezi s posplošitvijo uporabe postopka elektronskih naročil. Poenostavilo in spodbudilo se bo sodelovanje MSP. Vendar želi kljub temu ohraniti roke za oddajo ponudb, ki trenutno veljajo na podlagi Direktive 2004/18. Po njegovem mnenju je treba namreč ponudnikom (zlasti MSP) zagotoviti minimalni rok za pripravo ustreznega predloga.

Podpira tudi izoblikovanje elektronskega potnega lista, s čimer bi nedvomno poenostavili sodelovanje MSP.

§ Poenostavitev javnega naročanja za javne organe naročnike

Poročevalec se je še posebej osredotočil na javne organe naročnike, ki bodo morali uporabljati določbe prihodnje direktive o javnem naročanju. Te naloge jim ni želel otežiti, temveč jim je želel omogočiti učinkovito javno naročanje v korist njihovih skupnosti.

Zato morajo po njegovem mnenju države članice nujno prenesti vse postopke, določene z direktivo: posamezni javni organi naročniki morajo imeti namreč na voljo „zbirko orodij“, iz katere bodo lahko izbrali postopek, najbolj prilagojen njihovim potrebam. Poročevalec meni, da bi bilo dobro postopek, dogovorjen s pogajanji, v prihodnje razširiti.

Poleg tega meni, da morajo države članice javnim organom naročnikom zagotoviti tehnična in finančna sredstva za to, da se jim omogoči prilagoditev postopku elektronskega javnega naročanja in da bodo lahko pripravili razpise za zbiranje ponudb.

Poročevalec želi tudi povečati prožnost odnosov med javnimi organi, kot jih predlaga Komisija. Ta je namreč sorazmerno ozko kodificirala trenutno sodno prakso. Zato se bo precej zmanjšal manevrski prostor lokalnih skupnosti, kar bo škodovalo splošni učinkovitosti javnih naročil. Zato poročevalec predvideva izjeme od načela popolne prepovedi udeležbe zasebnega sektorja, pri čemer pa vztraja pri zahtevi po uresničevanju splošnega interesa.

Podpira predlog, s katerim želi Evropska komisija odpraviti razlikovanje med prednostnimi in neprednostnimi storitvami. V zvezi s tem meni, da je vzpostavitev posebnega sistema za socialne storitve smiselna z vidika njihovih posebnosti in za zagotovitev strateške uporabe javnih naročil, vendar želi hkrati ta sistem ublažiti s preoblikovanjem obveznosti vnaprejšnje objave v predhodno informativno obvestilo, pri čemer je treba upoštevati načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

V zvezi z vprašanjem nacionalnega organa za upravljanje meni, da mora imeti vsaka država pristojne organe ali strukture, odgovorne za dobro delovanje javnega naročanja. Vendar bi želel preprečiti uvedbo dodatnih upravnih obremenitev, ki bi lahko upočasnile delovanje javnih organov naročnikov.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (21.9.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih
(COM(2011)0896 – C7‑0006/2012 – 2011/0438(COD))

Pripravljavec mnenja: Gianluca Susta

KRATKA OBRAZLOŽITEV

komisija je nedavno predlagala posodobitev direktiv o javnih naročilih (Direktiva 2004/18/CE) in o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (Direktiva 2004/17/ES). Poleg tega je predstavila predlog nove direktive o ureditvi področja koncesij ter pozneje tudi predlog uredbe o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil EU ter o postopkih v podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev EU do trgov javnih naročil tretjih držav.

Na mednarodni ravni pomenijo javna naročila pomemben delež svetovne trgovine: sektor javnih naročil znaša v razvitih državah v povprečju od 15 do 20 % BDP. Kljub temu, da je ta trg zelo pomemben, je eden od najbolj zaprtih (Komisija ocenjuje, da je več kot polovica svetovnega trga javnih naročil še nedostopnega za tujo konkurenco) in najmanj pravno urejenih sektorjev v okviru mednarodne trgovine.

Na večstranski ravni je referenčna zakonodaja Sporazum o vladnih naročilih, ki je bil pred kratkim v postopku pregleda, zaključenem marca 2012. Namen tega pregleda je bil povečati preglednost in odprtost mednarodnih trgov javnih naročil ter poenostaviti postopke. Zato je pripravljavec mnenja naklonjen temu postopku pregleda in želi, da bi ga EU hitro sprejela; obenem ugotavlja, da je trenutno samo 43 držav članic STO (od katerih jih je 27 držav članic EU) pristopilo k temu mednarodnemu sporazumu, in močno upa, da se jim bodo pridružile še številne druge države, predvsem bolj razvite države in gospodarstva v vzponu, da bi se tako povečala geografska pokritost in vzpostavil sistem skupnih in splošno veljavnih pravil v tem pomembnem sektorju mednarodne trgovine.

Posebne določbe, povezane s sektorjem javnih naročil, najdemo tudi v drugem sporazumu STO, Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS)..

Na dvostranski ravni EU zavezujejo tudi obveznosti, ki jih je prevzela z nekaterimi že sklenjenimi dvostranskimi sporazumi (z Albanijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, skupino CARIFORUM, Čilom, Hrvaško, Mehiko, Črno goro, Južno Korejo in Švico). Sektor javnih naročil je pomembno, pogosto pa tudi občutljivo poglavje v potekajočih pogajanjih za sklenitev morebitnih novih trgovinskih sporazumov z drugimi mednarodnimi partnerji.

Zaradi tega mednarodnega konteksta pripravljavec mnenja poudarja pomen mednarodne razsežnosti sektorja javnih naročil. Poleg tega poudarja potrebo po postopnem odpiranju mednarodnih trgov javnih naročil na podlagi sistema skupnih pravil v znamenju vzajemnosti, pravičnosti in spoštovanja mednarodnih standardov na okoljskem, socialnem in delovnem področju. Evropska unija mednarodnim udeležencem trenutno zagotavlja precejšnjo raven odprtosti svojega trga javnih naročil, ki pa pri drugih pomembnih mednarodnih trgovinskih partnerjih pogosto ni deležna enakovrednega odziva.

Pripravljavec zato poziva EU k ostrejšemu ukrepanju prek zakonodajnih pobud in doslednega vodenja pogajanj, da se obnovi ravnovesje in vzpostavijo resnično enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni.

Glede na navedeno obžaluje odločitev Komisije, da ne bo nadaljevala skupne ureditve zunanje razsežnosti sektorja javnih naročil: odločitev, da ne bo znova predložila določb iz Direktive 2004/17/ES o ponudbah, ki vsebujejo tuje blago in storitve, in nato v svojem zakonodajnem postopku ne bo predstavila dopolnilne, a povsem samostojne zakonodajne pobude, čeprav je bila predlagana vsebina sprejeta z odobravanjem, bi lahko ustvarila nevarno pravno vrzel in evropsko zakonodajo pustila brez določb, ki bi urejale dostop blaga, storitev in podjetij tretjih držav do evropskega trga javnih naročil.

Zato pripravljavec meni, da je izjemno pomembno znova uvesti posebna pravila, ki bi celovito in v veliki meri urejala pogoje, v skladu s katerimi bi bilo mogoče zavrniti morebitne ponudbe, v katerih prevladujejo blago in storitve, ki niso vključeni v mednarodne sporazume: zaradi tega ima pripravljavec namen prilagoditi zakonodajni mehanizem, ki ga je predlagala sama Komisija v nedavnemu predlogu uredbe.

Prav tako je pomembno močneje zaostriti zakonodajne ukrepe, ki jih je predlagala Komisija glede tako imenovanih „neobičajno ugodnih ponudb“, tako da se uvede možnost, da se samodejno izključijo tiste ponudbe, ki so občutno nižje od ostalih, in razširiti minimalne pogoje, v skladu s katerimi je mogoče od gospodarskih subjektov zahtevati dodatne informacije.

Pripravljavec nazadnje predstavlja nekatere predloge sprememb, katerih namen je celoviteje opozoriti na mednarodni kontekst, v katerem delujejo evropske direktive.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. So pomembno orodje za ponovno opredelitev evropske industrijske politike. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Notranji in mednarodni trgi so vse bolj povezani, zato bi bilo treba v politiki javnega naročanja ustrezno uveljavljati vrednote EU – preglednost, načelno protikorupcijsko držo, načelo vzajemnosti ter spodbujanje socialnih in človekovih pravic.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, javni organi naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, ki so podpisnice teh sporazumov.	(8) Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine. Sporazum je bil predmet pregleda, ki se je zaključil marca 2012 in katerega glavni cilji so bili povečanje odprtosti sektorskih trgov, širitev področja uporabe, odstranitev diskriminacijskih ukrepov in povečanje preglednosti postopkov. Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne sporazume, ki zavezujejo Unijo, vključno z obveznostmi, ki jih je sprejela v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov, javni organi naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav, podpisnic teh sporazumov. Zato bi bilo treba mednarodne obveznosti, ki jih ima Unija do tretjih držav na področju dostopa do trga javnih naročil, prenesti v pravni sistem EU tako, da bi se učinkovito in enotno izvajale.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) V okviru Svetovne trgovinske organizacije ter prek njenih dvostranskih odnosov se Unija zavzema za ambiciozno mednarodno odpiranje trgov javnih naročil Unije ter njenih trgovinskih partneric v duhu vzajemnosti in medsebojne koristi.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Kadar se Komisija pogaja za trgovinske sporazume z državami, ki niso podpisnice Sporazuma, bi morala v poglavje o javnih naročilih vključiti merila, ki bi dopolnjevala merilo cene. Da bi imela Komisija pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami dovolj manevrskega prostora, bi morali imeti javni organi naročniki po dogovoru z njo možnost, da bi izločili gospodarske subjekte iz tretjih držav, ki niso odprli svojih javnih naročil za podjetja iz Unije.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja.	(9) Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. Prav tako je primerno, da se tovrsten redni pregled mejnih vrednosti opravi tudi na podlagi predhodne ocene pravilnega izvajanja načela dejanske vzajemnosti pri odpiranju trga med Evropsko unijo in drugimi podpisnicami sporazuma. Ta ocena dejanske vzajemnosti se razširi na tretje države, ki niso podpisnice Sporazuma o vladnih naročilih, imajo pa dostop do evropskega trga javnih naročil.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato je treba za javna naročila takšnih storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 500 000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.	(11) Nekatere kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, na primer tako imenovane storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato je treba za javna naročila takšnih storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 1.000.000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.	(13) Ta direktiva, ki je naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. Evropske institucije bi morale še posebej upoštevati spremembe, ki jih bo povzročila ta direktiva, in temu ustrezno prilagoditi svoja pravila o javnih naročilih.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalidne osebe, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost, kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, tudi v skladu s priznanimi mednarodnimi načeli in vključno s predpisi o pogojih dela, kolektivnih pogodbah in dostopu za invalide bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.
Obrazložitev
Enako obravnavanje delavcev in skladnost z nacionalno zakonodajo je vključena v sedanjo direktivo, tako da ni potrebe po brisanju.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če se javni organi naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(38) Da bi javni organi naročniki lahko oddali naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, bi morali določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.	(41) Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku neobvezno vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi bilo treba od javnih organov naročnikov zahtevati, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni organ naročnik ugotovi, da neobičajno nizka zaračunana cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.	(42) Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med izvajanjem naročila bi morali imeti javni organi naročniki možnost, da izključijo ponudbe, ki so v primerjavi s cenami drugih ponudnikov občutno cenejše, in bi morali biti zavezani, da zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, mora biti javnemu organu naročniku omogočena možnost zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če javni organ naročnik ugotovi, da neobičajno nizka zaračunana cena izhaja iz neupoštevanja obvezne zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb mednarodnega delovnega prava.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Uvodna izjava 48 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(48a) Javni organi naročniki bi morali spoštovati določbe o zamudi pri plačilu iz Direktive 2011/7/EU.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Uvodna izjava 55
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(55) Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija bi morala dati na voljo vse informacije in dokumentacijo o svojih sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprav in izvajanja delegiranih aktov. Glede tega bi morala zagotoviti, da bo Evropski parlament primerno vključen, ter se opreti na najboljšo prakso iz prejšnjih izkušenj na drugih področjih politike, da se ustvarijo najboljši možni pogoji za nadzor nad delegiranimi akti, ki ga bo Evropski parlament v prihodnje izvajal.
Obrazložitev
The directive foresees the use of delegated acts — among other things — to adapt the methodology for the calculation of the threshold levels to any change provided for by the Government Procurement Agreement (Article 6.5 classic, Article 12(4) utilities directive) and to change the list of international social and environmental law provisions in ANNEX XI (Article 54(2) classic directive, Article 70 utilities directive). As these are issues with a clear international trade dimension, the rapporteur feels that the same institutional procedures should apply as with ‘normal’ trade legislation. In line with OMNIBUS I and OMNIBUS II (alignment package in the Committee on International Trade (INTA)), the rapporteur proposes emphasising the need for the European Parliament to be duly involved in the preparation and implementation of delegated acts (Recital 55). This will facilitate the scrutiny of delegated acts and will ensure an efficient exercise of the delegation of power by avoiding objections from the European Parliament. The rapporteur deems it appropriate to limit in time (Article 89(2)) the conferral of powers on the Commission. Such a limitation brings about more parliamentary control, obliging the Commission to draw up a report in respect of the delegation of power no later than nine months before the end of the established period. On the other hand, tacit extension of the delegation for a period of identical duration prevents overburdening the legislators and facilitates the implementation of the common commercial policy. Considering the dynamics of parliamentary work, internal procedures and deadlines, it is important to assure that the legislator is given enough time to duly scrutinize a legislative act (Article 89(5)). All changes reflect changes brought about by the two Trade Omnibuses.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) 500 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.	(d) 1.000.000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija od 30. junija 2014 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo tistim iz Sporazuma o vladnih naročilih, ter jih po potrebi spremeni.	1. Komisija od 30. junija 2014 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo tistim iz Sporazuma o vladnih naročilih, ter jih po potrebi spremeni.
Komisija v skladu z metodo izračuna iz Sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.	Komisija v skladu z metodo izračuna iz Sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja. Komisija lahko poleg tega upošteva spremembe mejnih vrednosti, ki jih naredijo druge podpisnice sporazuma.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) poseben postopek mednarodne organizacije;	(c) poseben postopek mednarodne organizacije, ki ima podružnico v državi članici;
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Dostop tretjih držav do delov trgov javnih naročil v EU bi moral temeljiti na načelu vzajemnosti in sorazmernosti.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;	črtano
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organi naročniki v okviru prilog I, II, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Javni organi naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.	1. Javni organi naročniki v okviru prilog I, II, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, vključno z obveznostmi, ki jih je sprejela v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije. Javni organi naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če je cilj javnega naročila ustvariti ali pridobiti umetniško delo;	(b) če je cilj javnega naročila ustvariti, prenoviti, obnoviti, ohraniti ali pridobiti umetniško delo oziroma premično ali nepremično premoženje, ki je umetniško, zgodovinsko ali arhitekturno zaščiteno;
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki lahko v ta namen za nasvete zaprosijo upravne podporne strukture ali tretje strani ali udeležence na trgu oziroma sprejmejo njihove nasvete, če taki nasveti ne vplivajo na preprečevanje konkurence ter ne pomenijo kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.	Javni organi naročniki lahko v ta namen za nasvete zaprosijo upravne podporne strukture ali neodvisne tretje strani ali udeležence na trgu oziroma sprejmejo njihove nasvete, če taki nasveti ne vplivajo na preprečevanje konkurence ter ne pomenijo kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.
Obrazložitev
Javni organi naročniki se v nekem smislu „posvetujejo“ z udeleženci na trgu, predvsem zaradi informacije o tehnikah in inovacijah. Poudariti je treba, da udeleženci na trgu, torej morebitni kandidati pri zbiranju ponudb, na javne organe naročnike ne bi smeli vplivati.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 4, vendar ni manjša od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.	Da bi čim bolj povečali konkurenco in dostop MSP do javnih naročil, se javna naročila lahko razdelijo v sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.
Obrazložitev
Javnim organom je večja konkurenca in boljši dostop malih in srednjih podjetij med ponudniki v korist, saj tako pridobijo več ponudb. Zaradi poenostavitve je treba povedati, da se člen seveda nanaša na naročila v enaki ali večji vrednosti od mejnih vrednosti iz člena 4.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, ali so ponudbe omejene na enega ali samo več sklopov.	Če javni organ naročnik omeji možnost ponudb na enega ali več sklopov, to navede v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, ali v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.
Obrazložitev
Zadostuje, da morajo javni organi naročniki v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa sporočiti, da se niso odločili za razdelitev na sklope. Od njih ne bi smeli zahtevati posebnih obrazložitev za to. Ni jasno, kaj bi bila dodana vrednost te zahteve, zato je besedilo zaradi jasnosti spremenjeno.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 44 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Javni organi naročniki lahko, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki zajemajo več sklopov ali vse sklope.	črtano
Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo, ali si pridržujejo pravico do take izbire, in, če si jo, kateri sklopi se lahko združijo v eno naročilo.
Naročniki najprej določijo ponudbe, ki najbolje izpolnjujejo merila za oddajo, določena v skladu s členom 66, za vsak posamezen sklop. Ponudniku, ki ni uvrščen na prvo mesto v zvezi z vsemi posameznimi sklopi, ki jih pokriva naročilo, lahko oddajo naročilo za več kot en sklop, če so merila za oddajo, določena v skladu s členom 66, bolje izpolnjena glede na vse sklope, ki jih zadevno naročilo pokriva. Javni organi naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo metode, ki jih nameravajo uporabiti za tako primerjavo. Take metode so pregledne, objektivne in nediskriminacijske.
Obrazložitev
Ta odstavek bi mogel privesti ravno do nasprotnega od namena predloga, namreč da bi malim in srednjim podjetjem omogočili dostop do javnih naročil – predlog bi utegnil spodbuditi združevanje javnih naročil, s čimer bi ravno ta podjetja izključili.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	2. Javni organi naročniki ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) (2 a) Vsak gospodarski subjekt, za katerega je javni organ naročnik seznanjen, da je kakor koli kršil obveznosti, določene z zakonodajo EU na področju delovnega prava, socialne varnosti ali okoljskega prava, ali z mednarodno zakonodajo na področju socialne varnosti in okoljskega prava, navedene v Prilogi XI, je izključen iz sodelovanja pri javnem naročilu. Skladnost z zakonodajo Unije ali mednarodnimi določbami vključuje skladnost na ustrezen način.
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„(a) če je ugotovil kakršno koli kršitev obveznosti, določenih v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetih v Prilogi XI. Skladnost z zakonodajo Unije ali mednarodnimi določbami vključuje skladnost na ustrezen način;	črtano
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:	Javni organi naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;	črtano
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) najnižja cena.	črtano
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.	črtano
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:	2. Ekonomsko najugodnejša ponudba z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov, ki se ocenijo po izbiri javnega organa naročnika na podlagi cene ali pristopa stroški/učinkovitost, kot na primer določitev stroškov življenjskega cikla v skladu z določbami iz člena 67, vključujejo tudi druga merila , povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so:
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.	črtano
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru iz točke (a) odstavka 1 javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	Javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 69
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Neobičajno ugodne ponudbe	Neobičajno ugodne ponudbe
1. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	1. Javni organi naročniki lahko izločijo ponudbe, katerih zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od osnovne ponudbene cene.
„(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;	2. Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;	„(a) zaračunana cena ali stroški so za več kot 30 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;
(c) predloženih je bilo vsaj pet ponudb.	(b) zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;
2. Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.	(c) v ponudbi navedena cena ali stroški so za več kot 40 % nižji od ocenjene cene ali stroškov javnega organa naročnika, vključno z davki;
3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:	3. Vendar javni organi naročniki zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.
„(a) ekonomiko gradnje, proizvodni postopek ali zagotovljene storitve;	4. Pojasnila iz odstavkov 2 in 3 se lahko nanašajo zlasti na:
(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev;	„(a) ekonomiko gradnje, proizvodni postopek ali zagotovljene storitve,
(c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;	(b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev,
(d) najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;	(c) izvirnost gradenj, blaga in storitev, ki jih ponuja ponudnik;
(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.	(d) najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;
4. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.	(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč za financiranje same ponudbe ali za financiranje storitev, blaga in gradenj v okviru ponudbe.
Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	(eb) uporaba podizvajalcev, ki ne izpolnjujejo socialnih, delovnih ali okoljskih obveznosti ali pravil v zvezi z državno pomočjo, kot je obrazloženo v točkah d) in e)
5. Če javni organ naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi javni organ naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če javni organ naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.	5. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo zavrne, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo zlasti elementi iz odstavka 3.
6. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.	Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.
	6. Če javni organ naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi javni organ naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če javni organ naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.
	7. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 69 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 69a
	Sedanja direktiva je v skladu z uredbo o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije d trgov javnih naročil tretjih držav (COM/2012/0124 - 2012/0060 (COD)) in je v skladu s pogoji iz členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES, pri čemer je dovoljeno zavrniti ponudbe, ki zajemajo blago z izvorom v tretjih državah, s katerimi Evropska unija niti večstransko niti dvostransko ni sklenila sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in učinkovit dostop za podjetja iz Evropske unije na trge teh tretjih držav.
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 71 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Podizvajalec mora ne glede na to, iz katere države je, spoštovati delovne, socialne in okoljske standarde in ne sme prejemati državne pomoči, zaradi katere bi se lahko cena ponudbe tako znižala, da bi škodovala pošteni konkurenci.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 83 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice zagotovijo, da se uporaba pravil o oddaji javnih naročil spremlja, tudi izvajanje projektov, ki jih sofinancira Unija, zato da bi pravočasno odkrili ogrožanje finančnih interesov Unije. Spremljanje se uporabi za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o morebitnih primerih goljufij pri javnih naročilih, navzkrižju interesov in drugih hujših nepravilnostih.
	Če organi ali telesa za spremljanje ugotovijo specifične kršitve ali sistemske probleme, so pooblaščeni, da zadevo predajo nacionalnim revizijskim organom ali sodiščem ali drugim ustreznim organom ali telesom, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlament ali njegovi odbori.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 89 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo iz členov 6, 13, 19, 20, 23, 54, 59, 67 in 86 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].	2. Pooblastilo iz členov 6, 13, 19, 20, 23, 54, 59, 67 in 86 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od ...*[datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 89 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	5. Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za štiri mesece.
Obrazložitev
The directive foresees the use of delegated acts - among other things - to adapt the methodology for the calculation of the threshold levels to any change provided for by the Government Procurement Agreement (Article 6(5) classic, Article 12(4) utilities directive) and to change the list of international social and environmental law provisions in ANNEX XI (Article 54(2) classic directive, Article 70 utilities directive). As these are issues with a clear international trade dimension, the rapporteur feels that the same institutional procedures should apply as with ‘normal’ trade legislation. In line with OMNIBUS I and OMNIBUS II (alignment package in the Committee on International Trade (INTA)), the rapporteur proposes emphasizing the need for the European Parliament to be duly involved in the preparation and implementation of delegated acts (Recital 55). This will facilitate the scrutiny of delegated acts and will ensure an efficient exercise of the delegation of power by avoiding objections from the European Parliament. The rapporteur deems it appropriate to limit in time (Article 89(2)) the conferral of powers on the Commission. Such a limitation brings about more parliamentary control, obliging the Commission to draw up a report in respect of the delegation of power no later than nine months before the end of the established period. On the other hand, tacit extension of the delegation for a period of identical duration prevents overburdening the legislators and facilitates the implementation of the common commercial policy. Considering the dynamics of parliamentary work, internal procedures and deadlines, it is important to assure that the legislator is given enough time to duly scrutinize a legislative act (Article 89(5)). All changes reflect changes brought about by the two Trade Omnibuses.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive PRILOGA XI
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- Konvencija št. 94 o klavzulah o delu v javnih naročilih.

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila
Referenčni dokumenti	COM(2011)0896 – C7-0006/2012 – 2011/0438(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 17.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	INTA 17.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Gianluca Susta 25.1.2012
Obravnava v odboru	25.4.2012	11.7.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 5 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (grof) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Nora Berra, David Campbell Bannerman, María Auxiliadora Correa Zamora, Christofer Fjellner, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Jan Zahradil, Paweł Zalewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, George Sabin Cutaş, Małgorzata Handzlik, Syed Kamall, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Marietje Schaake, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emilio Menéndez del Valle, Raimon Obiols

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (26.9.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih
(COM(2011)0896 – C7‑0006/2012 – 2011/0438(COD))

Pripravljavka mnenja: Birgit Sippel

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije za direktivo o javnih naročilih ima v okviru strategije „Evropa 2020“ za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020) odločilno vlogo. Javna naročila naj bi okrepljeno spodbujala visoko raven zaposlenosti in pomagala uresničiti druge cilje, predvsem na področju okoljske in socialne politike.

Komisija želi s predlogom po eni strani „povečati učinkovitost javne porabe [...] v smislu najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno“, po drugi pa želi omogočiti ponudnikom, „da bolje izkoristijo javna naročila v podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varstvo okolja, [...] spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja ter zagotavljanje najboljših možnih pogojev za visoko kakovost socialnih storitev“. Ta pristop je treba pozdraviti. Vendar predlogi Komisije niso dovolj daljnosežni in ostajajo preveč nezavezujoči, zlasti, kar zadeva socialno trajnost.

Javni organi v Evropski uniji porabijo približno 18 % BDP za javna naročila blaga, gradenj in storitev, kar pomeni, da je reforma zakonodaje o javnih naročilih odločilni vzvod za bolj trajnostno družbo. Ker gre za javna sredstva, se ta ne smejo porabiti za kratkoročne cilje, ampak jih je treba obravnavati kot dolgoročno naložbo v družbo; zaradi tega organi oblasti nosijo še toliko večjo odgovornost.

Za uresničitev tega cilja je potreben širok pristop. Posebno pozornost je treba nameniti naslednjim točkam:

– Merilo najnižjih stroškov je treba brez izjeme črtati. Merilo „ekonomsko najugodnejše ponudbe“ je dovolj prilagodljivo, da se lahko vanj vključi tudi cena ponudbe. Da bo jasno, kaj je mišljeno z „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“, naj se ta imenuje „ekonomsko najugodnejša in najbolj trajnostno usmerjena ponudba“.

– Veljavni delovni in socialni standardi naj se ne omenjajo samo v uvodnih izjavah, ampak tudi v členih. Uporabljati se morajo – tudi v čezmejnih situacijah – vse določbe, ki veljajo na delovnem mestu in jih določajo mednarodne konvencije in evropska zakonodaja, pa tudi nacionalna zakonodaja, razsodbe razsodišč ali kolektivne pogodbe.

– Poleg tega morajo imeti javni organi naročniki možnost, da v tehnične specifikacije in/ali merila za oddajo naročil vključijo druge vrste socialnih meril, npr. zaposlitvene možnosti za prikrajšane skupine, dostop do izobraževanja in usposabljanja na delu ali etično trgovino. Že na začetku postopka mora biti mogoče oceniti, ali lahko ponudnik izpolni ta merila. K njim naj spadajo tudi zunanji socialni stroški, povezani s predmetom naročila.

– Pri posebno nizkih ponudbah je treba zaostriti merila. Če je ponudba za 25 % nižja od povprečja oddanih ponudb ali za 10 % nižja od naslednje najnižje ponudbe, se upravičeno šteje za tako nizko, da jo je treba dodatno pojasniti.

– Določbe o oddaji del podizvajalcem v predlogu Komisije niso dovolj podrobno določene. Ni dovolj, da ponudnik v ponudbi navede, da bo delo oddajal tudi podizvajalcem, ampak jih mora tudi imenovati in identificirati, tako da navede njihove kontaktne podatke in zakonite zastopnike. Poleg tega morajo glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci kazensko in civilno odgovarjati, če ne upoštevajo socialne in delovne zakonodaje ter zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu in delovnih pogojih.

– Novo poglavje o socialnih storitvah naj bi omogočalo boljšo zaščito kakovosti storitev za osebe. Zato je treba vanj obvezno vključiti nekatera merila glede kakovosti. Javnih naročil se poleg tega nikakor ne sme oddajati samo na podlagi najugodnejše cene. Poglavje je treba dopolniti z določbami o merilih za izključitev, oddaji del podizvajalcem in spoštovanju delovnih in socialnih standardov, ki veljajo na delovnem mestu.

   Za pravilen prenos direktive je pomembno, da se dopolni poglavje IV o upravljanju. Tako naj se izvajalci, pri katerih so ugotovljene pomembne in trajajoče pomanjkljivosti pri izvajanju naročila, vključijo v register, ki mora biti dostopen javnim organom naročnikom, to pa mora veljati kot razlog za izključitev. Javni nadzorni organi naj nadzirajo tudi uporabo pravil za oddajo naročil, zlasti delovnih in socialnih standardov, ki veljajo na delovnem mestu.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poroèilo vkljuèi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Oddaja javnih naročil, ki jo izvedejo organi držav članic ali se izvede v njihovem imenu, mora biti v skladu z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti z načeli prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter načeli, ki izhajajo iz njih, kot so načela enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Vendar bi bilo treba za javna naročila nad neko vrednostjo pripraviti določbe o uskladitvi nacionalnih postopkov javnega naročanja, da se zagotovita praktičen učinek teh načel in odprtost javnih naročil konkurenci.	(1) Oddaja javnih naročil, ki jo izvedejo organi držav članic ali se izvede v njihovem imenu, mora biti v skladu z načeli pogodb Evropske unije, zlasti z načeli prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter načeli, ki izhajajo iz njih, kot so načela enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti, ter z razdelitvijo pristojnosti iz člena 14(1) PDEU in protokola št. 26. Evropski predpisi o javnih naročilih bi morali spoštovati široko polje proste presoje javnih organov pri opravljanju njihovih nalog javnih storitev. Vendar bi bilo treba za javna naročila nad neko vrednostjo pripraviti določbe o uskladitvi nacionalnih postopkov javnega naročanja, da se zagotovita praktičen učinek teh načel in odprtost javnih naročil konkurenci.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti veljavna pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi naročnikom omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skladnosti trajnostnega razvoja s socialnimi in delovnopravnimi pravicami, socialni vključenosti, inovacijam – kadar je to ustrezno – in drugim skupnim družbenim ciljem in s tem povečali učinkovitost javne porabe, zagotovili najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, olajšali sodelovanje predvsem malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil ter omogočili naročnikom boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem, s čimer bodo ustvarjena nova trajna delovna mesta. Treba je tudi poenostaviti pravila Unije o javnih naročilih, zlasti v zvezi z vzpostavljeno metodo za uresničevanje ciljev trajnosti, ki bi morali biti vključeni v politiko javnih naročil, ter pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije. Ta direktiva ureja samo način kupovanja.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.	(5) V skladu s členi 9, 10 in 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja in socialne vidike vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter kako lahko uporabijo svojo pravico proste presoje, da izberejo tehnične specifikacije in merila za dodelitev z namenom, da bi zagotovili trajnostno javno naročanje, pri čemer hkrati zagotovijo povezavo s predmetom naročila in dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno. V skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba pri opredeljevanju in izvajanju njenih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti, zlasti za spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti. Ta direktiva tudi podrobno določa, kako lahko javni organi naročniki pomagajo spodbujati socialna merila in izboljšati pravice zaposlenih ter hkrati zagotovijo, da lahko pri naročilih dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno, tako da spodbujajo trajnostna javna naročila, spoštujejo socialna merila v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila in obveznosti, določene v zakonodaji Unije in/ali nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah v zvezi z določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji ali okoljskim pravom, ali določbe mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštete v Prilogi XI, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve.
Obrazložitev
Sklicevanje na horizontalno socialno klavzulo, ki je novost v Lizbonski pogodbi, je ključnega pomena za trajnostna javna naročila in za vključevanje horizontalnih socialnih meril v celoten postopek oddaje javnega naročila.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da bi spoštovale Konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih, ter spodbuja vključevanje določb o delu v javna naročila.
Obrazložitev
Konvencija 94 Mednarodne organizacije dela določa, da javna naročila vključujejo določbe o delu, ki zagotavljajo enako obravnavo z lokalnimi delavci. Države članice, ki so konvencijo ratificirale, ne bi smele biti ovirane pri spoštovanju njenih določb. To pojasnilo je še zlasti pomembno v kontekstu sodbe Sodišča v zadevi C-346/06 (Rüffert).
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato je treba za javna naročila takšnih storitev uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 500 000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije.	(11) Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer t. i. storitve za osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zelo razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zaradi njihove narave jih je na splošno težko uskladiti s pravili notranjega trga, ki veljajo za javna naročila. Zato bi morali javni organi naročniki te storitve prednostno zagotavljati na drugačne načine, če pa se kljub temu odločijo, da bodo uporabili postopke javnega naročanja, morajo zagotoviti visoko kakovost socialnih storitev. Za boljšo kakovost teh storitev v naročilih je treba uvesti posebno ureditev z višjo mejno vrednostjo, in sicer 500 000 EUR. Storitve za osebe z vrednostjo pod navedeno mejno vrednostjo običajno ne bodo zanimive za izvajalce iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni razlogi za nasprotno, kot je financiranje čezmejnih projektov s strani Unije. Za naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja, občutljivost teh storitev, načelo subsidiarnosti, Protokol št. 26 o storitvah splošnega pomena, člen 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 36 Listine o temeljnih pravicah imajo države članice široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši in kar najbolj upošteva potrebe uporabnikov in razlike pri njihovih potrebah in preferencah, ki so lahko posledica različnih geografskih, socialnih ali kulturnih razmer, kakor tudi pri zagotavljanju enakega dostopa do storitev na celotnem ozemlju Unije ter njihove stalnosti in razpoložljivosti. Določbe te direktive upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske unije, katerih namen je zagotoviti visoko raven kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, izpolnitev posebnih potreb različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, zadovoljstvo uporabnikov, socialno vključenost, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov, ter, kadar je ustrezno, inovativnost. Upoštevati bi bilo treba zlasti merila v zvezi s socialnimi in zaposlitvenimi pogoji, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, socialno varnostjo in delovnimi pogoji. Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te storitve, vključno z vertikalnim internim izvajanjem ali horizontalnim medobčinskim (javno-javnim) sodelovanjem, ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. Skladno s sodno prakso Sodišča, predvsem s sodbo v zadevi C-70/95 (Sodemare), imajo javni organi naročniki možnost, da zadržijo naročila za nepridobitne organizacije, če je takšna omejitev omogočena v nacionalni zakonodaji in je skladna z evropsko zakonodajo ter če je to potrebno in sorazmerno za doseganje določenih družbenih ciljev nacionalnega sistema socialnega varstva.
Obrazložitev
The respect of basic principles ensuring the high quality of social services should be binding. The wide discretion of Member States or public authorities in providing public services must be underlined. It must be clear that other ways of providing those services, which do not imply public procurement procedures (i.e. in-house provision or horizontal inter-municipal cooperation, or specific national systems like the 'sozialrechtliches Dreiecksverhältnis' in Germany), do also exist and they are conform with EU-law. The reference to the judgement of the Court in case C-70/95 (Sodemare) is essential for the reservation of contracts to non-profit organisations.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.	(19) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil, zmanjšajo upravne obremenitve, kot so transakcijski stroški, zlasti za MSP, ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25a) Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi uporabljale sistem bonov za storitve, ki je novo učinkovito orodje za ureditev javnih storitev.
	„Sistem bonov za storitve“ je sistem, v okviru katerega javni organ naročnik da bon za storitev kupcu, ki lahko nato pridobi storitev od izvajalca, ki ga je javni organ naročnik vključil v ta sistem bonov. Javni organ naročnik izvajalcu storitve plača znesek, ki je enak vrednosti bona za storitev.
	Sistem bonov za storitve je koristen za mala in srednja podjetja (MSP), ker je zelo preprosto sodelovati v njem. Poleg tega državljanom omogoča, da izbirajo med več izvajalci storitev. Koristen je tudi za organe, saj ga je v primerjavi s klasičnim sistemom javnih naročil precej lažje vzpostaviti.
	Sistem bonov za storitve ni zajet v evropski ureditvi javnih naročil ali tej direktivi.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato je treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.	(27) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato je treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti in jih uporabiti v skladu z načeli preglednosti in nediskriminacije, tako da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši mogoči način in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.	(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji, socialne in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 29 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Po eni strani bi bilo treba poudariti pomen usposabljanja osebja javnih organov naročnikov in posameznih subjektov, po drugi strani pa bi bilo treba kot dolgoročno strategijo v pogodbene specifikacije vključiti zahteve glede veščin in usposabljanja; vendar bi bilo treba poudariti, da morajo biti slednji ukrepi neposredno povezani s predmetom pogodbe, sorazmerni in ekonomsko ugodni.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 32 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) MSP imajo veliko vlogo pri ustvarjanju delovnih mest. Nova trajnostna delovna mesta so zmogla odpirati tudi med gospodarsko krizo. Ker javni organi potrošijo približno 18 % BDP za javna naročila, ta zakonodajna ureditev pomembno vpliva na zmožnost MSP, da bodo lahko še naprej ustvarjala nova delovna mesta. Zato bi bilo treba poskrbeti, da bodo javna naročila čim bolj dostopna MSP nad in pod mejnimi vrednostmi iz te direktive. Države članice in javne organe naročnike bi bilo treba močno spodbujati k oblikovanju posebnih orodij, ki bodo okrepila sodelovanje MSP na trgu javnih naročil, in predvsem k oblikovanju strategij javnega naročanja, ki jim bodo prijazne. Komisija je objavila delovni dokument z naslovom „Evropski kodeks najboljših praks, ki lajšajo dostop malih in srednjih podjetij do oddaje javnih naročil“ (SEC(2008)2193), katerega namen je pomagati državam članicam pri oblikovanju nacionalnih strategij, programov in akcijskih načrtov za izboljšanje udeležbe MSP na teh trgih. Učinkovita politika na področju javnih naročil mora biti skladna. Nacionalni, regionalni in lokalni organi morajo dosledno upoštevati pravila iz direktive, po drugi strani pa bo izvajanje splošnih politik za povečanje dostopa MSP do trgov javnih naročil še naprej izredno pomembno zlasti zaradi ustvarjanja delovnih mest.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalidne osebe, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih, delovnih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o delovnih pogojih, kolektivnih pogodbah in dostopnosti za invalide, zdravju in varnosti pri delu, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije, enake obravnave, stroškovne učinkovitosti in kakovosti ter vestne uporabe socialnih standardov. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi morali javni organi naročniki kot merilo za oddajo sprejeti „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“, s katerim bi ocenili vprašanja javnega organa naročnika glede trajnosti, ob spoštovanju nacionalnih, evropskih in mednarodnih socialnih standardov. Javni organi naročniki lahko tudi prosto določijo ustrezne standarde glede trajnosti in standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če se javni organi naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(38) Če se javni organi naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter ekonomsko in socialno trajnost. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.	(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, vključno z, na primer, socialnimi in okoljskimi vidiki, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Pravilo, ki se nanaša na povezanost s predmetom naročila, je treba razlagati v širokem smislu. V skladu s tem se lahko za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje javnim naročnikom tudi omogoči, da v tehnične specifikacije in merila za oddajo naročila vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko, na primer, zadevajo zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, uravnoteženo zastopanost spolov, dostop do poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, vključevanje uporabnikov in posvetovanje z njimi, človekove pravice, etično trgovino ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot tehnične specifikacije ali merila za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.	(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so neposredno povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve, nezaposlenih mladih, invalidov in žensk ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), ob spoštovanju načela subsidiarnosti, tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo. .
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Uvodna izjava 44 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44a) Določbe direktive bi morale spoštovati različne modele trga dela držav članic, vključno s tistimi, v katerih se uporabljajo kolektivne pogodbe.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Uvodna izjava 44 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(44b) Zaradi spoštovanja načela preglednosti bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo pogodbenih določil, ki vsebujejo določbe o skladnosti s kolektivnimi pogodbami, če je to navedeno v obvestilu o oddaji naročila javnega organa naročnika ali v razpisnih specifikacijah.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Uvodna izjava 47
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) V skladu z načeli enake obravnave in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe, kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov oddaje za vsa javna naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje.	(47) V skladu z načeli enake obravnave, objektivnosti in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe, kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov oddaje za vsa javna naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta direktiva ne posega v pravico javnih organov na vseh ravneh, da odločajo, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije. Javni organi lahko opravljajo naloge javnega interesa z uporabo lastnih sredstev, ne da bi se morali zanašati na zunanje gospodarske subjekte. To lahko počnejo v sodelovanju z drugimi javnimi organi.
Obrazložitev
Pomembno je pojasniti, da se lahko države članice same odločijo, ali in v kakšni meri želijo same opravljati javne funkcije in na kakšen način. Ta pravica je vključena v Lizbonsko pogodbo v členu 4(2) PEU, ki priznava pravico do regionalne in lokalne samouprave. Protokol št. 26 o storitvah splošnega pomena in člen 14 PDEU utrjujeta nacionalne in lokalne pristojnosti za zagotavljanje, naročanje in organiziranje storitev splošnega gospodarskega pomena.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 2 – točka 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
22. „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;	22. „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, vgradnjo, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in dokončanja;
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) storitve na področju arbitraže in sprave;	(c) storitve na področju arbitraže in mediacije, vključno s storitvami za reševanje sporov;
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:	1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;	(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnik, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.	(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.	Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.	2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali podjetjem ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:	3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo zunaj področja uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, pravna oseba, ki jo obvladuje javni organ naročnik ali več javnih organov naročnikov, pa lahko pridobiva blago in storitve od teh javnih lastnikov brez uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;	(a) javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;	(b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnik, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.	(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:	Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;	(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov, pri čemer lahko en predstavnik predstavlja enega ali več udeleženih javnih organov naročnikov;
(b) ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;	(b) ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;
(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;
(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.	(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.
4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:	4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, kar pomeni, da ne sodi na področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;	(a) namen partnerstva je opravljanje nalog javnih storitev v pristojnosti vseh udeleženih javnih organov;
(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;	(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;	(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 20 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;
(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;	(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;
(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.	(e) nalogo izvajajo izključno zadevni javni organi in v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni dejavno udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja.
5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.	5. Odsotnost dejavne zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.
Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.	Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Načela javnega naročanja	Namen in načela javnega naročanja
	-1. Namen te direktive je zagotoviti učinkovito porabo javnih sredstev, spodbujati visoko kakovostna javna naročila, okrepiti konkurenco in delovanje trgov javnih naročil ter zagotoviti enake možnosti gospodarskim družbam in drugim izvajalcem pri predložitvi ponudb na konkurenčnih razpisih za javna naročila blaga, storitev in gradenj. Javna naročila je treba uporabljati za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter v podporo skupnim družbenim ciljem in za zagotavljanje visoko kakovostnega blaga in storitev. Javni organi lahko sami odločijo, kako bodo zagotovili naročanje in organizirali svoje storitve.
1. Javni organi naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno. Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.	1. Javni organi naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno. Podrobni podatki o javnih naročilih se objavijo. Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca.
	1a. Gospodarski subjekti morajo izpolnjevati obveznosti, določene v zakonodaji Unije in/ali nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah v zvezi z določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji ali okoljskim pravom, ali določbe mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštete v Prilogi XI, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da zagotovijo skladnost s konvencijo MOD št. 94 o javnih naročilih. Javni organi naročniki preverijo, da imajo izvajalci dobro ime in niso huje kršili nacionalnih ali mednarodnih okoljskih, socialnih, delovnih ali drugih ustreznih zakonov.
	1b. Javni organi naročniki si morajo v okviru politik na področju javnih naročil prizadevati za najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Zato morajo javno naročilo oddati ekonomsko najugodnejšemu in najbolj trajnostno usmerjenemu ponudniku.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.	1. Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidov in/ali prikrajšanih oseb. Pojem „prikrajšana oseba“ med drugim zajema: brezposelne, osebe z velikimi težavami pri vključevanju, osebe, ki jim grozi izključenost, ter pripadnike ranljivih skupin in prikrajšanih manjšin. V obvestilu o javnem razpisu se lahko navede sklic na to določbo.
Obrazložitev
Pojem „prikrajšane osebe“ je treba natančno opredeliti, ker je precej širši od pojma „invalidi“ iz veljavnih direktiv. Ta opredelitev je pravno jasnejša.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 3 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni organ naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni organ naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1)(a).	Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni organ naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni organ naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s členom 66(1)(a) in členom 66(2).
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zahteve morajo biti omejene na predmet naročila, javnemu organu naročniku pa mora biti omogočeno, da spremlja in nadzira njihovo izpolnjevanje.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov:	Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične specifikacije določijo po naslednjem vrstnem redu:
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3 – točka -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;	črtano
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b), s čimer se predpostavlja skladnost s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;	(c) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (-1), s čimer se predpostavlja skladnost s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 3 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za druge značilnosti.	(d) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (-1) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za druge značilnosti.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če javni organi naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradnje, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) člena 40(3), lahko zahtevajo, da so te gradnje, storitve ali blago opremljeni s posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	Če javni organi naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradnje, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) člena 40(3), lahko zahtevajo, da so te gradnje, storitve ali blago opremljeni z oznakami, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) zahteve za oznako zadevajo le značilnosti, povezane s predmetom naročila in primerne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;	(a) zahteve za oznako zadevajo le značilnosti, povezane s predmetom naročila ali proizvodnjo predmeta naročila in primerne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;
(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;	(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;
(c) so oznake izdane na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami;	(c) so oznake izdane na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji, socialnimi partnerji ter socialnimi in okoljskimi organizacijami;
(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;	(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;
(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.	(e) dodelitev in preverjanje oznake izvaja tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.
Javni organi naročniki, ki zahtevajo določeno oznako, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo navedli javni organi naročniki. Za proizvode brez oznake javni organi naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila.	Javni organi naročniki, ki zahtevajo oznako, sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo navedli javni organi naročniki. Za proizvode brez oznake lahko javni organi naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila o enakovrednosti. Breme dokazovanja enakovrednosti z določeno oznako se naloži ponudniku, ki jo dokazuje.
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 54 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	2. Javni organi naročniki se odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah v zvezi z določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji ali okoljskim pravom, ali z določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju izvajanja gradnje, opravljanja storitve oziroma dobave blaga, tudi v podizvajalski verigi in pod pogojem, da so povezane s predmetom naročila.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) trgovina z belim blagom, izkoriščanje otroškega dela ali druga kazniva dejanja zoper človekove pravice.
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri javnem naročilu, če je javni organ naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika.	2. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri javnem naročilu, če je javni organ naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov in drugimi plačili ter prispevki za socialno varnost ali drugih temeljnih obveznosti v zvezi z določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika.
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če je ugotovil kakršno koli kršitev obveznosti, določenih v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetih v Prilogi XI. Skladnost z zakonodajo Unije ali mednarodnimi določbami vključuje skladnost na ustrezen način;	(a) če je ugotovil kakršno koli drugo kršitev obveznosti, določenih v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določb mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetih v Prilogi XI. Skladnost z zakonodajo Unije ali mednarodnimi določbami vključuje skladnost na ustrezen način;
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) če lahko javni organ naročnik s kakršnimi koli sredstvi dokaže, da je gospodarski subjekt kriv kakšne druge hude poklicne napake;	(c) če lahko javni organ naročnik s kakršnimi koli sredstvi dokaže, da je gospodarski subjekt kriv kakšne druge hude poklicne napake, da je huje kršil socialno, okoljsko ali delovno zakonodajo svoje matične države ali države javnega organa naročnika ali da je hudo zanemarjal zdravje in varnost delavcev;
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsak kandidat ali ponudnik, ki je v enem od položajev iz odstavkov 1, 2 in 3, lahko javnemu organu naročniku predloži dokaze o svoji zanesljivosti kljub obstoju ustreznega razloga za izključitev.	Če kandidat ali ponudnik, ki je v enem od položajev iz odstavkov 1, 2 in 3, javnemu organu naročniku predloži dokaze o svoji zanesljivosti ali, po potrebi, zanesljivosti svojih podizvajalcev kljub obstoju ustreznega razloga za izključitev, lahko javni organ naročnik znova preuči izključitev ponudbe.
Obrazložitev
Učinkovanje tega člena je treba je spremeniti. Gospodarski subjekt naj se ne „kvalificira“ sam, ampak naj bo odločitev proti izključitvi ob predložitvi potrebnih dokazov odvisna od javnega organa naročnika.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Dokazilo, da so ponudniki ali kandidati ob pripravi ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 66
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:	Javni organi naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostno usmerjene ponudbe.
(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;
(b) najnižja cena.
Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.	Stroški se ocenijo glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.
2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:	2. Ekonomsko najugodnejša in najbolj trajnostno usmerjena ponudba se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov, vključno s stroški življenjskega cikla iz člena 67, vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;	(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi in socialnimi značilnostmi ter inovativnostjo;
(b) za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;	(b) za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, ter usposobljenost in strokovno ravnanje katerega koli podizvajalca, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo, usposobljenost in izkušnje;
(c) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;	(c) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;
(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.	(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki 22 člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.
4. Merila za oddajo naročila javnemu organu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.	4. Merila za oddajo naročila morajo biti povezana s predmetom naročila, zagotavljati možnost učinkovite in poštene konkurence in vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.
5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	5. Javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostno usmerjene ponudbe.
Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom.	Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom.
Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni organ naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti.	Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni organ naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 67
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (22) člena 2:	1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (22) člena 2:
(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo, kot so proizvodni stroški, uporabo, kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja, ter koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja, ter	(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo, kot so proizvodni stroški, uporabo, kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja, ter koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja, ter
(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.	(b) zunanje stroške, tudi socialne in/ali okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo vplive proizvodnje na bližnje okolje in skupnosti ali stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.
2. Če javni organi naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:	2. Če javni organi naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu in metodo za izračun stroškov v življenjskem ciklu posredujejo vsem ponudnikom. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje in mora biti po možnosti poenostavljena, da bi bila dostopna MSP:
(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;	(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih meril;
(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;
(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem.	(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem.
Javni organi naročniki gospodarskim subjektom, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede javni organ naročnik.	Javni organi naročniki gospodarskim subjektom, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede javni organ naročnik. Javni organi naročniki lahko kot dokazilo o enakovrednosti zahtevajo potrdilo tretje osebe.
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).	3. Za skupno metodologijo, ki je kot del zakonodajnega akta Unije na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev ali kot del evropske tehnične specifikacije sprejeta za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se šteje, da je v skladu z merili iz odstavka 2 in je lahko vključena v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).
Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.	Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 69 – odstavka 3 in 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:	3. Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se nanašajo zlasti na:
(d) najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;	(d) skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah v zvezi z določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji ali okoljskim pravom, ali z določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;
(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.	(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
4. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.	4. Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3, ali če prejeta utemeljitev ni zadostna.
Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z določbami iz odstavka 3(d).
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 70
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 70	Člen 70
Pogoji za izvedbo naročila	Pogoji za izvedbo naročila
Javni organi naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in okoljske preudarke. Lahko vključujejo tudi zahtevo, da gospodarski subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen (zavarovanje pred tveganjem) in lahko bistveno vplivajo na izvedbo naročila.	Javni organi naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in okoljske preudarke ter vključujejo obveznosti, določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah v zvezi z določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji ali okoljskim pravom, ali z določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve. Vključujejo lahko tudi zahtevo, da gospodarski subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen, z uporabo različnih strategij zavarovanja pred tveganjem, vključno s formulami za sprejetje cen, in lahko bistveno vplivajo na izvedbo naročila.
Obrazložitev
Obveznosti v zvezi s socialno zaščito, varstvom zaposlitve in delovnimi pogoji je treba v klavzulah o izvedbi naročil jasno opredeliti, da se zagotovi njihovo spoštovanje.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 71 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.	1. Javni organ naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce, obenem pa navede informacije o podizvajalcih, vključno z imeni, kontaktnimi podatki in pravnimi zastopniki.
	1a. Javni organ naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila določi, da pogoji in zahteve, ki veljajo za ponudnika, veljajo tudi za tretje osebe, ki izvajajo del naročila kot podizvajalci.
	1b. Gospodarski subjekt predlaga spremembe v podizvajalski verigi, javni organ naročnik pa se mora z njimi strinjati. Če predlagana sprememba zadeva tudi vključitev novega podizvajalca, glavni izvajalec navede njegovo ime, kontaktne podatke in pravne zastopnike.
	1c. Predlagana sprememba se zavrne, če ne zagotavlja spoštovanja točke 1a.
	7. Javni organ naročnik v pogodbi z glavnim izvajalcem ter glavni izvajalec in morebitni vmesni podizvajalci v pogodbah s svojimi podizvajalci določijo, da v primeru suma, da njihov neposredni podizvajalec krši pravila iz drugega pododstavka, neposredni podizvajalec takoj sprejme ukrepe za odpravo kršitev, če tega ne naredi, pa se zadevna pogodba prekine.
	8. Če do prekinitve pogodbe in zamenjave zadevnega podizvajalca pride v okviru prenosa podjetja, kot je opredeljen v Direktivi 2001/23/ES, veljajo določbe navedene direktive.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 72 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.	Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive. Prvi pododstavek se tudi ne uporablja za prestrukturiranje javnega organa naročnika, saj ima javni organ naročnik pravico prenesti pogodbo na tretjo osebo, ki je nato odgovorna za opravljanje njegovih nalog.
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da imajo javni organi naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo javno naročilo med njegovo veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:	Države članice zagotovijo, da se ob prekinitvi javnega naročila upošteva nacionalno pogodbeno pravo. Države članice lahko, ko javnim organom naročnikom omogočijo, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo javno naročilo med njegovo veljavnostjo, zahtevajo, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 73 a (novo) pri naslovu III – poglavje 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice lahko prosto presojajo in organizirajo izbiro ponudnikov storitev na način, ki se jim zdi najprimernejši, poleg tega lahko same prosto izvajajo socialne in druge posebne storitve ali organizirajo njihovo izvajanje na kakršen koli drug način, ki ne vključuje sklepanja javnih pogodb. Ta direktiva se ne uporablja za posebne nacionalne postopke, na primer tiste, ki temeljijo na uporabnikovi prosti izbiri izvajalcev storitev – tj. sistem bonov, model proste izbire, tristrano razmerje – ali načelu, da lahko vsi izvajalci socialnih ali drugih posebnih storitev, ki izpolnjujejo pogoje, predhodno določene z zakonom, ne glede na njihovo pravno obliko opravljajo te storitve, če upoštevajo splošna načela enake obravnave, preglednosti in nediskriminacije.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.	1. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 76 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev.	2. Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi visoke ravni kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, zadovoljstvo uporabnikov, socialno vključenost, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter, kadar je ustrezno, inovativnost. Zagotovijo tudi, da izbira izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev. Javni organi naročniki se lahko, ko pripravljajo merila glede kakovosti, sklicujejo na merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve.
	2a. Javni organi naročniki lahko omejijo sodelovanje v razpisnem postopku za zagotavljanje socialnih in zdravstvenih storitev na nepridobitne organizacije, če nacionalni zakon, ki je skladen z evropsko zakonodajo, določa omejen dostop do nekaterih storitev v korist nepridobitnih organizacij skladno s sodno prakso Sodišča EU. V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo. Spoštovati je treba osnovni načeli preglednosti in enake obravnave.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 84 – odstavek 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Letno poročilo mora vključevati tudi letno primerjavo med predloženimi cenami in dejanskimi stroški naročil, ki so se že izvedla, ter morebitni vpliv na število delavcev, zaposlenih pri dobaviteljih.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 85 – pododstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem;	(e) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem, ter informacije o njegovih podizvajalcih, vključno z njihovimi imeni, kontaktnimi podatki in zakonitimi zastopniki;
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 87 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.	Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o socialni zaščiti in zaščiti delovnega mesta ter delovnimi pogoji, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila. Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki navedejo, kje v pogodbeni dokumentaciji je mogoče najti te informacije.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Priloga VIII – točka 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:	„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je priznana organizacija za standardizacijo določila s soglasjem in jo potrdila za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katero usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Priloga XVI – točka 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Storitve sindikatov	črtano
	– Nujne zdravstvene storitve
	– Šolski in študentski prevoz

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila
Referenčni dokumenti	COM(2011)0896 – C7-0006/2012 – 2011/0438(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 17.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 17.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Birgit Sippel 16.2.2012
Obravnava v odboru	31.5.2012	10.7.2012	17.9.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 1 11
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Heinz K. Becker, Phil Bennion, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, David Casa, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Martin Kastler, Ádám Kósa, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Rovana Plumb, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Sergio Gutiérrez Prieto, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Jelko Kacin, Svetoslav Hristov Malinov, Ramona Nicole Mănescu, Emilie Turunen

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (2.8.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih
(COM(2011)0896 – C7‑0006/2012 – 2011/0438(COD))

Pripravljavka mnenja: Åsa Westlund

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Javna naročila so pomemben dejavnik v naši skupni družbi, tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. Javni organi v Evropi porabijo približno 18 % BDP za javna naročila za blago in storitve. Lahko se uporabljajo in se morajo uporabljati kot instrument za doseganje ciljev Evropske unije.

Javna naročila so pomembno orodje, ki omogoča javnim organom naročnikom, da na najboljši način uporabljajo davkoplačevalski denar. To pomeni, da se uporabljajo za ustvarjanje trajnostnega razvoja, vključno s pozitivnim razvojem na področjih, kot so okolje, podnebje, nediskriminacija, dobro počutje živali in zaposlovanje mladih. Ker je trajnostni razvoj eden od ciljev Lizbonske pogodbe, je pomembno, da se vsem javnim organom naročnikom omogoči in se jih spodbuja, da uporabljajo javna naročila kot orodje za uresničitev tega cilja.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane podaja to mnenje Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Mnenje se osredotoča na vprašanja v zvezi trajnostnimi javnimi naročili na področju okoljskih, gospodarskih in socialnih zadev.

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije za novo direktivo o javnih naročilih. Predlog se osredotoča na povečanje učinkovitosti javne porabe, nakazuje poenostavitev in povečanje prožnosti obstoječih pravil ter poudarja pomen upoštevanja okoljskih vidikov. Nadalje se osredotoča na to, da bi javna naročila postala uporabnejša pri spodbujanju skupnih družbenih ciljev.

Pripravljavka mnenja želi še posebno pozornost nameniti naslednjim pomembnim vprašanjem:

-  Nedvoumno mora biti, da imajo javni organi naročniki pravico postaviti zahteve, ki so strožje od trenutne zakonodaje EU na določenih področjih ali jo presegajo.

-  Pri javnih naročilih je treba spodbujati inovativne rešitve. Javne organe naročnike je treba spodbujati, da kupujejo inovativne izdelke in storitve, s katerimi lahko dosegajo cilje trajnostnega razvoja. Potrebne so nove inovativne rešitve in ideje na področju okolja, zato je treba javna naročila uporabljati kot orodje za zadovoljevanje tovrstnih potreb.

-  Nadgraditi je treba merila za upoštevanje vidikov življenjskega cikla. Upoštevati je treba vplive celotnega proizvodnega procesa na družbo in okolje. Javni organi naročniki morajo zato imeti več možnosti, da postavijo zahteve tudi za postopke proizvodnje in ne le samega izdelka. Tako bodo javna naročila postala bolj trajnostna.

-  Glede na skrb za javno zdravje morajo izbrani izvajalci obvezno in ne le po možnosti spoštovati kolektivne pogodbe in mednarodne konvencije. Da bi varovali zdravje delavcev in njihovo delovno okolje, mora biti mogoče, da se ponudniki, ki ne upoštevajo socialne in delovne zakonodaje, izključijo ali kaznujejo. Držav, ki so ratificirale konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela, ni dopustno ovirati pri izvajanju konvencije.

-  Uporabi standardov je treba dati prednost pred uporabo oznak. Standardi so uporabni, saj jih ponudniki na ustreznem področju dobro razumejo, obenem pa pomagajo, da javni organi naročniki ne izumljajo že obstoječega. S poudarjanjem rabe standardov direktiva javnim organom naročnikom olajša določanje okoljskih in socialnih zahtev.

-  Direktiva ne sme zmanjševati možnosti, da občine sodelujejo in ponujajo določene storitve splošnega pomena, na primer ravnanje z odpadki in obdelavo vode.

-  Direktiva mora povečati možnosti, da se določijo zahteve za celotno verigo izvajalcev, to pomeni tudi za podizvajalce. Ne zadošča, da pravila in določbe, ki jih opredeli javni organ naročnik, upošteva le glavni izvajalec oziroma ponudnik, temveč jih morajo upoštevati tudi podizvajalci. Potreben je tudi sistem nadzora vseh delov izvajalske verige.

Poročevalka si prizadeva za ohranjanje samoodločbe in avtonomije občin, regij in drugih lokalnih javnih organov naročnikov. Predpisi morajo biti jasni, da se preprečijo spori zaradi različnih razlag. Poenostavitev direktive bo javne organe naročnike tudi spodbudila in jim omogočila, da v svojo politiko javnega naročanja vgradijo jasne cilje v zvezi s trajnostnim razvojem.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(2) Javna naročila, kot eden tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev, imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020 in pri izpolnjevanju ciljev na področju trajnostnega razvoja, o katerem govori Lizbonska pogodba. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.
Obrazložitev
Potrebno je besedilo, ki se navezuje na Lizbonsko pogodbo, da se poudari pomen trajnostnega razvoja.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij pri oddaji javnih naročil, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.	(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen je treba revidirati in posodobiti sedanja pravila o oddaji javnih naročil, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, da bi naročnikom omogočili boljšo uporabo javnih naročil v podporo trajnostnemu razvoju in drugim skupnim socialnim ciljem, s čimer bi povečali učinkovitost javne porabe, zagotovili najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter zlasti malim in srednjim podjetjem omogočili sodelovanje v javnih naročilih in spodbujali lokalno javno naročanje, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo oddaje javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Da bi dosegli te skupne cilje, je trebe javne organe naročnike spodbujati, da postavljajo zahteve, ki so strožje od trenutne zakonodaje EU na določenih področjih oziroma jo presegajo. Treba je tudi poenostaviti direktivi in pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropske unije. Ta direktiva določa zakonodajo o tem, kako kupovati, kaj kupovati pa je prepuščeno javnim organom naročnikom. Da bi dosegli skupne cilje, se javne organe naročnike spodbuja, da postavljajo zahteve, ki so strožje od sedanje zakonodaje EU na posebnih področjih oziroma jo presegajo.
Obrazložitev
Nedvoumno mora biti, da imajo javni organi naročniki pravico postaviti zahteve, ki so strožje od trenutne zakonodaje EU na določenih področjih ali jo presegajo. Zgodnja napoved vloge direktive pri doseganju podnebne, okoljske in socialne kohezije nakazuje člene v zvezi s temi vprašanji v nadaljevanju.
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Zaradi čedalje različnejših oblik javnih ukrepov je treba jasneje opredeliti pojem javnega naročila. Cilj pravil Unije o javnih naročilih ni zajeti vse oblike dodelitve javnih sredstev, temveč samo tiste, katerih cilj je pridobitev odplačnih gradenj, blaga ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba široko razumeti v smislu pridobitve koristi zadevnih gradenj, blaga ali storitev, pri čemer se ne zahteva nujno prenos lastništva na javne organe naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih po navadi ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ne porabijo za predvidene namene.	(3) Zaradi čedalje različnejših oblik javnih ukrepov je treba jasneje opredeliti pojem javnega naročila. Cilj pravil Unije o javnih naročilih ni zajeti vse oblike dodelitve javnih sredstev, temveč samo tiste, katerih cilj je pridobitev odplačnih gradenj, blaga ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba široko razumeti v smislu pridobitve koristi zadevnih gradenj, blaga ali storitev, pri čemer se ne zahteva nujno prenos lastništva na javne organe naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ne porabijo za predvidene namene. Če so izpolnjeni pogoji iz te direktive, za naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov predpisi o javnih naročilih ne veljajo.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora Unija pri opredelitvi in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustreznega socialnega varstva, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. Ta direktiva prispeva k doseganju teh ciljev, saj spodbuja družbeno trajnostna javna naročila, vključevanje socialnih meril v vse faze postopka oddaje naročil ter krepitev vseh obstoječih obveznosti v zvezi s pogoji, povezanimi z delom, socialnim varstvom in javnim zdravjem, na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni.
Obrazložitev
Uvodna izjava 5 se že nanaša na člen 11 PDEU, ki določa, da morajo biti zahteve glede varstva okolja vključene v vse politike Unije. Z novo uvodno izjavo se poskuša enako doseči za člen 9 PDEU, ki določa, da je treba v vseh politikah Unije upoštevati socialne in zdravstvene cilje.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4b) Ključno načelo zdravstvene strategije za obdobje 2008–2013 je „zdravje v vseh politikah“ oziroma vključevanje zdravstvenega vidika v vse politike na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, ta pristop pa so države članice podprle v izjavi o zdravju v vseh politikah iz leta 2007. Ta direktiva je del pristopa „zdravje v vseh politikah“, saj zagotavlja, da lahko pravila o javnih naročilih javnim organom naročnikom pomagajo pri doseganju ciljev na področju javnega zdravja ter da se lahko merila v zvezi z javnim zdravjem in z zdravjem in varnostjo pri delu uporabijo v vseh fazah postopka naročanja.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.	(5) V skladu s členi 9, 10 in 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja in socialne vidike vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj ter kako lahko uporabijo svojo pravico proste presoje, da izberejo tehnične specifikacije in merila za dodelitev z namenom, da bi zagotovili trajnostno javno naročanje, pri čemer hkrati zagotovijo povezavo s predmetom naročila in dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Javni razpisi predstavljajo približno 19 % svetovnega BDP oziroma skoraj 40-kratnik zneska, ki ga države članice EU zagotavljajo kot uradno razvojno pomoč. Tako imajo ogromen potencial, da postanejo orodje za izpolnitev obveznosti EU glede skladnosti politike za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, in za izvajanje trajnostnih vladnih politik tako v Uniji kot v državah v razvoju.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Javni organi naročniki imajo široko prosto presojo pri izbiri tehničnih specifikacij, ki opredeljujejo blago, storitve ali gradnje, za katere želijo oddati naročilo. Poleg tega se lahko prosto odločajo o uporabi tehničnih specifikacij in meril za dodelitev, da izpolnijo cilje javnega organa naročnika, vključno s specifikacijami in merili, namenjenimi doseganju bolj trajnostnega javnega naročanja. Tehnične specifikacije in merila za dodelitev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trajnostne cilje, morajo biti povezani s predmetom naročila. Če je pravilo, ki se nanaša na povezanost s predmetom naročila, upoštevano, namen te direktive ni še naprej omejevati različna vprašanja, ki jih javni organ naročnik lahko obravnava v tehničnih specifikacijah ali merilih za dodelitev.
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 5 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5c) Tehnične specifikacije, merila za dodelitev in pogoji za izvajanje naročila se razlikujejo glede na vlogo, ki jo imajo v postopku javnega naročila, in ne glede na vsebino specifikacij ali meril. V tehničnih specifikacijah javni organ naročnik določi absolutne zahteve za naročila; zmožnost izpolnjevanja tehničnih specifikacij je osnovni pogoj za to, da se nek ponudnik obravnava kot kandidat za dodelitev naročila, zato se lahko obravnavajo le blago in storitve, ki ustrezajo specifikacijam. Nasprotno lahko javni organi naročniki na podlagi meril za dodelitev primerjajo relativne prednosti različnih kombinacij meril. Merila za dodelitev se pretehtajo in vsaka ponudba se oceni glede na to, v kolikšni meri zadovoljivo izpolnjuje posamezna merila, pri čemer pa zmožnost izpolnjevanja vseh meril za dodelitev ni osnovni pogoj. Klavzule o izvedbi naročil je mogoče vključiti v naročilo, da se opredeli, kako mora biti naročilo izvedeno. Javni organ naročnik ima široko prosto presojo, da vključi cilje glede trajnosti v katero od faz postopka naročanja – prek tehničnih specifikacij, meril za dodelitev in pogojev za izvedbo naročila.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javni organi bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati javna naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek javnega naročanja, za katerega bodo javni organi naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga.	(17) Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Javni organi bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, plačano iz javnih sredstev, ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala spodbujati javna naročila inovacij in pomagati državam članicam pri doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek javnega naročanja, za katerega bodo javni organi naročniki lahko sklenili dolgoročno partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega, inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga. Poleg tega bi morali pri določitvi pogojev za javna naročila javnim organom dati možnost izbire med dodelitvijo naročila na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe in na podlagi najbolj inovativne in trajnostne (po potrebi pa tudi tehnološko najbolj napredne) ponudbe, pri čemer bi morali pri objavi razpisa jasno navesti, katero od obeh možnosti bodo uporabili.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.	(28) Javnim organom naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve s posebnimi značilnostmi za dobro počutje živali, energetske učinkovitosti ali okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake, kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo vsem zainteresiranim stranem.
Obrazložitev
Zaradi direktive o okoljsko primerni zasnovi in njenih določb o izdelkih je treba omeniti tudi energetsko učinkovitost in energetske prihranke.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalidne osebe, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.	(34) Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali socialnih obveznosti ali obveznosti glede dobrega počutja živali, vključno s predpisi o dostopnosti za invalidne osebe, ali hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.	(37) Naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če javni organi naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so optimalno prilagojeni njihovim potrebam, na primer če izbrana merila za oddajo vključujejo dejavnike, povezane s proizvodnim postopkom. Zato bi morali javni organi naročniki kot merilo za oddajo izbrati „ekonomsko najugodnejšo“ ponudbo.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38) Če se javni organi naročniki odločijo oddati naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg tega izbrana merila za oddajo javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.	(38) Javni organi naročniki morajo določiti merila za dodelitev, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili, katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Da bi opredelili ponudbo, ki predstavlja najboljšo vrednost, bi morali javni organi naročniki uporabiti objektivna merila, povezana s predmetom naročila. Vendar izbrana merila za dodelitev javnemu organu naročniku ne smejo omogočati neomejene svobode izbire. Namesto tega bi moral postopek oddaje naročil zagotoviti učinkovito konkurenco prek strogega spoštovanja načel preglednosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja. Ta načela med drugim zahtevajo, da se informacije ki jih predložijo ponudniki, preverijo učinkovito in pregledno.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Uvodna izjava 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjskem ciklu znatno napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k izračunu stroškov v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti.	(39) Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme). Poleg tega opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjskem ciklu še naprej znatno napreduje, sektorska uporaba vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu pa se nadalje razvija, preizkuša in izboljšuje. Zato se zdi primerno nadaljevati in uporabljati zakonodajo posameznih sektorjev, da se v okviru specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določijo zavezujoči cilji, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri spodbujanju trajnostne rasti. Ta prizadevanja bi morala zajemati sektorju prilagojeno uporabo zanesljivih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu. V skladu z drugimi določbami te direktive lahko obvezna merila v zvezi z javnim naročanjem, ki so sprejeta prek sektorske zakonodaje, vključujejo tudi tehnične specifikacije in merila za dodelitev, ki zajemajo trajnostne vidike v zvezi s splošnimi družbenimi in okoljskimi koristmi ali škodo, tudi tam, kjer teh ni mogoče finančno ovrednotiti, pod pogojem, da so povezani s predmetom naročila ter strogo upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije in enakih možnosti.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.	(41) Javnim organom naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s predmetom javnega naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno naročanje se lahko javnim naročnikom tudi omogoči, da v merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti lahko zadevajo delovne pogoje osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za delovne pogoje osebja. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in to na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Za naročila storitev in naročila, ki vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba javnim organom naročnikom omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe.
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.	(43) Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu o naročilu, predhodnem informativnem obvestilu, uporabljenem kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali razpisni dokumentaciji. Njihov cilj je lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti, varstvo okolja, varstvo javnega zdravja ali dobro počutje živali. Med drugim se na primer lahko navedejo zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti s konvencijo 94 MOD, tudi če te konvencije niso bile prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe poudarja pomen konvencije 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih, ki posebej ureja javna naročila. EU se mora zavezati k standardom Mednarodne organizacije dela.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve za javni namen ali ne.	2. Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup gradenj, blaga ali storitev prek javnih naročil, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki.
Obrazložitev
Ta sprememba je potrebna, da se občinam dovoli učinkovito sodelovanje in ponujanje določenih storitev splošnega pomena, na primer na področju ravnanja z odpadki in obdelave vode.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.	črtano
Obrazložitev
Ta sprememba je potrebna, da se občinam dovoli učinkovito sodelovanje in ponujanje določenih storitev splošnega pomena, na primer na področju ravnanja z odpadki in obdelave vode.
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
	a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
	b) zadevna pravna oseba bistveni del svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
	c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni dejavno udeležen.
(Besedilo iz člena 11(1) predloga Komisije, s spremembami)
Obrazložitev
Ta sprememba je potrebna, da se občinam dovoli učinkovito sodelovanje in ponujanje nekaterih storitev splošnega pomena, na primer na področju ravnanja z odpadki in obdelave vode. To je vprašanje področja uporabe in zato se člen 11 predloga Komisije s predlogi sprememb premakne v člen 1.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Odstavek 2a (novo) se uporablja tudi, če odvisni subjekt ali subjekti, ki so javni organ naročnik, oddajo naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.
(Besedilo iz člena 11(2) predloga Komisije, s spremembami)
Obrazložitev
Glej predlog spremembe k členu 1(2)(a)(novo).
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 3, lahko kljub temu odda javno naročilo zunaj področja uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
	a) javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
	b) zadevna pravna oseba bistveni del svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;
	c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni dejavno udeležen.
(Besedilo iz člena 11(3) predloga Komisije, s spremembami)
Obrazložitev
Glej predlog spremembe k členu 1(2)(a)(novo).
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(7) te direktive, kar pomeni, da ne spada na področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
	a) namen partnerstva je opravljanje nalog javnih storitev v pristojnosti vseh javnih oblasti;
	b) naloga se opravlja samo prek udeleženih javnih organov, torej brez udeležbe aktivnega zasebnega kapitala.
(Besedilo iz člena 11(4) predloga Komisije, s spremembami)
Obrazložitev
Glej predlog spremembe k členu 1(2)(a)(novo).
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2e. Vendar je prenašanje nalog med organizacijami javnega sektorja vprašanje notranje upravne organizacije držav članic in zanj ne veljajo pravila o javnih naročilih.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Člen 2 – točka 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	22a. „družbeno trajnosten proizvodni proces“ pomeni proizvodni proces, v katerem zagotavljanje gradenj, storitev in blaga poteka ob spoštovanju zdravstvenih in varnostnih ter socialnih in delovnih zakonov, pravil in standardov, predvsem glede načela enake obravnave na delovnem mestu, kot jih določajo zakonodaja Unije, nacionalne zakonodaje in kolektivne pogodbe, ki veljajo za zagotavljanje gradenj, storitev in blaga;
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 11	črtano
Odnosi med javnimi organi
1. Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.
Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.
3. Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;
(c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.
Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;
(b) ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;
(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;
(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.
4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;
(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;
(c) udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;
(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;
(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.
5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.
Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.
(Besedilo člena 11 je bilo deloma prestavljeno v člen 1; gl. predloge sprememb k členu 1(2)(a) do (d)(novo)
Obrazložitev
Vsebina člena 11 predloga Komisije je pomembna za področje uporabe direktive in se zato s spremembami premakne v člen 1. Posledično se člen 11 predloga Komisije črta.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11(a)
	Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice.
	Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jo odda en naročnik drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.
Obrazložitev
Znova se uvede člen 18 trenutne Direktive 2004/18/ES. Ta člen je pomemben za dejavnosti splošnega interesa, kot so igre na srečno (s strani države odobrene oblike loterije) in odlaganje odpadkov. Člen omogoča, da javni organi naročniki nekatere dejavnosti zadržijo za določena interna podjetja. Evropsko sodišče je uporabilo to določbo v zadevi C-360/96.
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 4 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zagotovijo lahko tudi, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:	Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog po tej direktivi v enem od naslednjih primerov:
Obrazložitev
V določenih primerih je konkurenčni postopek s pogajanji edini možni postopek za oddajo kompleksnih naročil. Zato bi morali javni organi naročniki imeti možnost, da v takšnem primeru izberejo ta postopek.
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice se lahko odločijo, da v nacionalno zakonodajo ne bodo prenesle konkurenčnega postopka s pogajanji, postopkov konkurenčnega dialoga in partnerstva za inovacije.	črtano
Obrazložitev
V določenih primerih je konkurenčni postopek s pogajanji edini možni postopek za oddajo kompleksnih naročil. Zato bi morali javni organi naročniki imeti možnost, da v takšnem primeru izberejo ta postopek.
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 34 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 34(a)
	Osrednje spletišče za elektronske javne razpise
	Zaradi večje preglednosti lahko javni organi objavijo npr. informacije o gradnjah, ki so bile izvedene, na osrednjem evropskem spletišču, vzpostavljenem za ta namen, pri čemer se natančno navedejo zneski, količine in podobno, tako da lahko drugi javni organi primerjajo, koliko je bilo plačano za primerljive gradnje itd., ter svoje razpise oblikujejo na podlagi teh informacij, s čimer bi zmanjšali stroške in razkrili glavna odstopanja v cenah naročil.
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.	1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, da bi tako izpolnili cilje naročnika glede uporabe, trajnosti in dobrega počutja živali.
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 41 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Oznake	Oznake in certifikati standarda, ki ga je preverila tretja oseba
Obrazložitev
Uporabo oznak je treba črtati in dati prednost uporabi standardov. Standardi so uporabni, saj jih ponudniki na ustreznem področju dobro razumejo, obenem pa preprečujejo, da bi morali javni organi naročniki izumljati nekaj že obstoječega. S poudarjanjem rabe standardov direktiva javnim organom naročnikom olajša določanje okoljskih in socialnih zahtev.
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če javni organi naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradnje, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) člena 40(3), lahko zahtevajo, da so te gradnje, storitve ali blago opremljeni s posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:	1. Če javni organi naročniki določijo okoljske, socialne ali druge značilnosti gradnje, storitve ali blaga v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) člena 40(3), lahko zahtevajo, da so te gradnje, storitve ali blago opremljeni s posebno oznako in/ali certifikatom standarda, ki ga je preverila tretja oseba, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zahteve za oznako zadevajo le značilnosti, povezane s predmetom naročila in primerne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;	(a) zahteve v zvezi z oznako in/ali certifikatom standarda, ki ga je preverila tretja oseba, zadevajo značilnosti, ki so povezane s predmetom naročila in so primerne za opredelitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;	(b) so zahteve za oznako in/ali certifikat standarda, ki ga je preverila tretja oseba, pripravljene na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih in podatkih;
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (ba) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) pravila za izbiro so primerno sorazmerna z naravo naročila;
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) so oznake izdane na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami;	(c) oznake in/ali certifikate standarda, ki ga je preverila tretja oseba, se določijo z odprtim in preglednim postopkom, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami,
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem;	(d) oznake in/ali certifikati standarda, ki ga je preverila tretja oseba, so na voljo vsem zainteresiranim stranem;
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) merila za oznako določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake.	(e) merila za oznako in/ali certifikat standarda, ki ga je preverila tretja oseba, določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake. Tretja oseba je lahko posebni nacionalni ali vladni organ ali organizacija.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Če oznaka izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa vsebuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko javni organi naročniki opredelijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na tiste podrobne specifikacije iz zadevne oznake ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so primerni za določitev značilnosti tega predmeta.	2. Če standard, ki ga je preverila tretja oseba, ni v skladu z opredelitvijo iz točke 6 Priloge VIII, ker njegova merila vsebujejo zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, lahko javni organi naročniki opredelijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na podrobne specifikacije iz zadevnega standarda ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so primerni za določitev značilnosti tega predmeta.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe si prizadeva za uporabo standardov, ki so jih preverile tretje osebe, v javnih naročilih. Z uporabo standardov, ki so jih preverile tretje osebe, imajo javni organi naročniki in ponudniki na voljo nedvoumno, ustrezno in uporabno orodje. Dejstvo, da izdelek ali storitev ustreza standardu, ki ga je preverila tretja oseba, služi kot dokaz, da so merila javnega organa naročnika izpolnjena.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Javni organ naročnik lahko v tehničnih specifikacijah določi, da za gradnje, blago ali storitve, ki so skladni s takim standardom, velja, da izpolnjujejo tehnične specifikacije. Javni organi naročniki sprejmejo tudi vse enakovredne standarde, ki izpolnjujejo specifikacije, ki so jih navedli javni organi naročniki. Pri gradnjah, blagu ali storitvah, za katere tretja osebe ni preverila skladnosti s takim standardom, javni organi naročniki sprejmejo tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga ustrezna dokazila, na primer certifikate ali deklaracije.
Obrazložitev
Uporabo oznak je treba črtati in dati prednost uporabi standardov. Standardi so uporabni, saj jih ponudniki na ustreznem področju dobro razumejo, obenem pa preprečujejo, da bi morali javni organi naročniki izumljati nekaj, kar že obstajat. S poudarjanjem uporabe standardov direktiva javnim organom naročnikom olajša določanje okoljskih in socialnih zahtev.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 55 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Vsak kandidat ali ponudnik, ki je v enem od položajev iz odstavkov 1, 2 in 3, lahko javnemu organu naročniku predloži dokaze o svoji zanesljivosti kljub obstoju ustreznega razloga za izključitev.	4. Če kateri od kandidatov ali ponudnikov, ki je v enem od položajev iz odstavkov 1, 2 in 3, javnemu organu naročniku predloži dokaze o svoji zanesljivosti kljub obstoju ustreznega razloga za izključitev, lahko javni organ naročnik ponovno preuči izključitev ponudbe.
Obrazložitev
Jasno in nedvoumno je treba zagotoviti, da bodo ponudniki spoštovali pravo Unije, nacionalno in regionalno pravo ter druge zavezujoče določbe ter da imajo javni organi naročniki jasno pravico, da izločijo tiste, ki jih kršijo.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 56 – odstavek 1 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) spoštovanje standardov na področju zdravstvenih in varnostnih, socialnih in delovnih ter okoljskih zakonov, kot jih določajo zakonodaja EU, nacionalne zakonodaje in kolektivne pogodbe.
Obrazložitev
Uporabo oznak je treba črtati in dati prednost uporabi standardov. Standardi so uporabni, saj jih ponudniki na ustreznem področju dobro razumejo, obenem pa preprečujejo, da bi morali javni organi naročniki izumljati nekaj, kar že obstaja. S poudarjanjem rabe standardov direktiva javnim organom naročnikom olajša določanje okoljskih in socialnih zahtev.
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 56 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Glede tehnične in poklicne sposobnosti lahko javni organi naročniki zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Javni organ naročniki lahko sklepajo, da gospodarski subjekti ne bodo izvedli naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti, če ugotovijo navzkrižje interesov, ki lahko negativno vpliva na izvajanje naročila.	4. Glede tehnične in poklicne sposobnosti lahko javni organi naročniki zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje oziroma da poskrbijo za dostop do teh virov in izkušenj ali njihovo pridobitev, da bi lahko zagotovili izvajanje naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti in, če to zahteva javni organ naročnik, v skladu s pogodbenimi klavzulami o uspešnosti, določenimi v skladu s členom 70. Javni organi naročniki lahko sklepajo, da gospodarski subjekti ne bodo zagotavljali zahtevanega izvajanja, če ugotovijo navzkrižje interesov, ki lahko negativno vpliva na izvajanje naročila.
Obrazložitev
Uporabo oznak je treba črtati in dati prednost uporabi standardov. Standardi so uporabni, saj jih ponudniki na ustreznem področju dobro razumejo, obenem pa preprečujejo, da bi morali javni organi naročniki izumljati nekaj, kar že obstaja. S poudarjanjem rabe standardov direktiva javnim organom naročnikom olajša določanje okoljskih in socialnih zahtev.
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 56 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Določbe iz odstavkov 1, 2, 3, 4 in 5 veljajo za postopke v zvezi s podizvajanjem in podizvajalce.
Obrazložitev
Cilj je omogočiti javnim organom naročnikom, da bi lahko bolj upoštevali oddajo naročil podizvajalcem.
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 57 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Nacionalni organi ustvarijo varne spletne zbirke potrdil, kjer lahko podjetja vsaki dve leti predložijo vso ustrezno dokumentacijo. Tovrstna dokumentacija je s pomočjo osebne identifikacijske številke dostopna vsem javnim organom naročnikom na vseh ravneh.
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 60 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta je praviloma mogoče predložiti eno ali več dokazil, naštetih v delu 1 Priloge XIV.	2. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta ter o upoštevanju pravil in standardov na področju zdravstvenega in varnostnega, socialnega in delovnega prava, kot jih določajo zakonodaja Unije, nacionalne zakonodaje in kolektivne pogodbe, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje ali storitve oziroma dobave blaga, je praviloma mogoče predložiti eno ali več dokazil, naštetih v Prilogi XIV.
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 61 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje	Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje ter dobro počutje živali
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 61 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o skladnosti s standardi za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2 tega člena.	3. Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o skladnosti s standardi za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje ter dobro počutje živali iz odstavkov 1 in 2 tega člena.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:	1. Javni organi naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
(a) ekonomsko najugodnejša ponudba;
(b) najnižja cena.
Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so: (a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;	2. Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila.
(b) za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;
(c) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;
(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Med merila iz odstavka 2 lahko spadajo:
	(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom;
	(b) inovativnost, tudi najboljše razpoložljive tehnologije;
	(c) okoljska merila in merila za trajnostnost, vključno s stroški življenjskega cikla, kot je opredeljeno v členu 67, in merila za zelena javna naročila;
	(d) merila za družbeno trajnosten proizvodni proces, ki lahko vključujejo tudi zaposlovanje prikrajšanih posameznikov ali članov ranljivih skupin;
	(e) za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, kot tudi zmožnosti, sposobnosti in strokovno ravnanje vseh podizvajalcev, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja ali se sklepajo nadaljnje pogodbe s podizvajalci le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje oz. nadaljnje pogodbe s podizvajalci zagotavljajo enakovredno organizacijo in kakovost;
	(f) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;
	(g) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.	črtano
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. V primeru iz točke (a) odstavka 1 javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.	5. Javni organ naročnik v obvestilu o naročilu, povabilu k potrditvi interesa, razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu navede relativne uteži vsakega izmed meril, izbranih za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;	(a) oblikovana je bila v tesnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, vključno z industrijo, temelji na znanstvenih informacijah ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih;
Predlog spremembe  56 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;	(b) preizkušena in preverjena je bila z dobavitelji ter oblikovana za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo;
Predlog spremembe  57 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) oblikovana je bila za zagotovitev, da lahko organi za nadzor trga preverijo skladnost izdelka z napovedanimi stroški v življenjskem ciklu.
Predlog spremembe  58 Predlog direktive Člen 67 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).	3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se takšni zakonodajni akti sprejmejo v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi. Ta skupna metodologija se uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 66(1).
Predlog spremembe  59 Predlog direktive Člen 69 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.	Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, nacionalnih zakonih in drugih zavezujočih določbah, na področju socialnega in delovnega prava, okoljskega prava ali prava glede javnega zdravja ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.
Obrazložitev
Javni organ naročnik mora imeti pravico, da ponudniku, ki ne spoštuje zakonov in predpisov, ne odda naročila. Sklicevanje na predpise v tem členu ne sme biti omejeno na zakonodajo Unije na določenih področjih. Člen je treba razširiti, da bo vključeval nacionalne zakonodaje in sisteme za regulacijo trga dela.
Predlog spremembe  60 Predlog direktive Člen 70 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede ali ga država članica zaveže, da določi organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki običajno veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se morajo izvesti na kraju samem, ali za storitve, ki se morajo opraviti med izvedbo naročila.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe z nekaterimi manjšimi spremembami znova uvaja člen 27(1) sedanje Direktive 2004/18/ES. o javnih naročilih (ES 2004/18). Ta člen se ne sme črtati, ker je pomemben z vidika podpiranja sodelovanja ponudnikov iz drugih držav v javnih naročilih in spodbujanja čezmejne trgovine.
Predlog spremembe  61 Predlog direktive Člen 70 – pododstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Naročnik, ki ponuja informacije iz odstavka 1, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o okolju in zaščiti delovnega mesta ter pogojih za delo, ki običajno veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe z nekaterimi manjšimi spremembami znova uvaja člen 27(2) sedanje Direktive 2004/18/ES. Ta člen se ne sme črtati, ker je pomemben z vidika podpiranja sodelovanja ponudnikov iz drugih držav v javnih naročilih in spodbujanja čezmejne trgovine.
Predlog spremembe  62 Predlog direktive Člen 71 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.	3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta. Sistem skupne in solidarne odgovornosti določa, da celotna podizvajalska veriga skupaj nosi odgovornost za spoštovanje temeljnih pravic ter zdravstvenih in varnostnih, socialnih in delovnih predpisov (kot je določeno v členih 2, 22a (novo), 40, 54, 55 in 56).
Obrazložitev
Cilj je omogočiti javnim organom naročnikom, da bi lahko bolj upoštevali oddajo naročil podizvajalcem.
Predlog spremembe  63 Predlog direktive Člen 84 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.	1. Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) v primerih, ko takega organa še ni. Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.
Predlog spremembe  64 Predlog direktive Priloga VIII – točka 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) „standard, ki ga je preverila tretja oseba“ pomeni specifikacijo v povezavi z okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi gradenj, storitev ali blaga (vključno z značilnostmi življenjskega cikla in družbeno trajnostnega proizvodnega procesa), ki je dostopna vsem zainteresiranim stranem in ki zahteva, da skladnost z njo preveri tretja oseba, ki je neodvisna od ponudnikov, merila za specifikacijo pa:
	(a) se nanašajo samo na značilnosti, ki so povezane z vsebino javnega naročila;
	(b) so oblikovana na podlagi znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in nediskriminatornih merilih;
	(c) so določena na podlagi odprtega in preglednega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z vladnimi organi, sindikati, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi organizacijami;
	(d) določi tretja oseba, neodvisna od gospodarskih subjektov, ki se prijavljajo za preverjanje skladnosti.
Obrazložitev
Sprememba zaradi sprememb glede standardov.
Predlog spremembe  65 Predlog direktive Priloga XI – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– Konvencija št. 94 o določbah o delu v javnih naročilih
Obrazložitev
Zagotovitev minimalnih standardov na področju zdravja, varnosti in dobrega počutja za delavce, ki jih zaposlijo izvajalci.
Predlog spremembe  66 Predlog direktive Priloga XVI – vrstica 2 – stolpec 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva	Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva, vključno s prevozom bolnikov

POSTOPEK

Naslov	Javna naročila
Referenčni dokumenti	COM(2011)0896 – C7-0006/2012 – 2011/0438(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	Odbor IMCO 17.1.2012
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	Odbor ENVI 17.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Åsa Westlund 7.2.2012
Obravnava v odboru	29.5.2012
Datum sprejetja	10.7.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 4 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Martin Callanan, Yves Cochet, Tadeusz Cymański, Chris Davies, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Mario Pirillo, Pavel Poc, Frédérique Ries, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Erik Bánki, Christofer Fjellner, Gaston Franco, Julie Girling, Toine Manders, Miroslav Mikolášik, Vittorio Prodi, Alda Sousa, Marita Ulvskog

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1.10.2012)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamen