POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

14.1.2013 - (COM(2011)0785 – C7‑0435/2011 – 2011/0370(COD)) - ***I

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Silvia Costa

Predlogi sprememb

• 001-112 (PDF - 427 KB)
• 001-112 (DOC - 651 KB)
• 113-113 (PDF - 417 KB)
• 113-113 (DOC - 274 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

(COM(2011)0785 – C7‑0435/2011 – 2011/0370(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0785),

–   ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 166(4), 167(5) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0435/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 18. julija 2012[2],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0011/2013),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da so finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, za zakonodajni organ le okvirna in ne morejo biti določena, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

3.  opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[3]; ponavlja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje obstoječe politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti; poudarja, da se lahko za doseganje dogovorjenih ciljev Unije, za obveznosti in za načelo solidarnosti Unije kljub povišani ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi okvirnega programa Ustvarjalna Evropa
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem.	(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost. Unija, če je to potrebno, v skladu s členom 167 Pogodbe in z Unescovo Konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti, in varuje in spodbuja materialno in nematerialno kulturno dediščino Evrope. Spodbujati bi torej morala kulturo kot prvino svobode izražanja, vključenosti, družbene kohezije, medkulturnega dialoga in pozornosti do manjšin.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Pogodba določa, da morajo Unija in države članice skrbeti za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije, vključno z enakostjo med spoloma na trgu dela. Unija po potrebi podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic za povečanje konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, predvsem avdiovizualnega, ter ukrepov za lažje prilagajanje spremembam v industriji, kot je digitalizacija, zlasti s poklicnim usposabljanjem.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem temelji na izkušnjah, pridobljenih z naslednjimi programi in ukrepi: Sklep št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013), Sklep št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007), Sklep št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju (MEDIA Mundus 2011–2013), Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 20111 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 in Sklep št. xy/20111 (znak evropske dediščine).	(2) Podpora Unije kulturnim in ustvarjalnim sektorjem temelji na izkušnjah, pridobljenih z naslednjimi programi in ukrepi: Sklep št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013), Sklep št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007), Sklep št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju (MEDIA Mundus 2011–2013), Sklep št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 in Sklep št. 1194/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine1.
__________________	__________________
1 UL L	1 UL L 303, 22.11.11, str. 1.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“, ki jo je Svet podprl v resoluciji z dne 16. novembra 2007, določa cilje za prihodnje dejavnosti Evropske unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, kulturo kot pobudnico ustvarjalnosti v okviru za rast in delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije.	(3) „Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“, ki jo je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 10. aprila 20081, Svet pa v resoluciji z dne 16. novembra 2007, določa cilje za prihodnje dejavnosti Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, kulturo kot pobudnico ustvarjalnosti v okviru za rast in delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije.
	__________________
	1 UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij1 poudaril, da ustvarjalne in kulturne panoge prispevajo k pretvorbi lokalnega gospodarstva, saj spodbujajo nastajanje novih oblik gospodarske dejavnosti, ustvarjajo nova vzdržna delovna mesta in pripomorejo k večji privlačnosti evropskih regij, mest in podeželskih skupnosti, s tem pa delujejo v interesu socialne in teritorialne kohezije. Poleg tega ima kultura pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju čezmejnih območij. Spodbujanje kulture in ustvarjalnosti je torej sestavni del teritorialnega sodelovanja in bi ga bilo treba okrepiti.
	__________________
	1 UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Kulturni in ustvarjalni sektorji ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti njenih členov 11 in 21 pomembno prispevajo k boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo, in so pomembna podlaga za svobodo izražanja. Člen 22 nalaga obveznost spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Namen Unescove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija, je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in sočasni distribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh držav.	(5) Unescova Konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in ki je del pravnega reda Unije, poudarja, da imajo kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarsko kot kulturno naravo, saj so nosilke identitet, vrednot in pomenov, ter zato nanje ne smemo gledati, kot da imajo zgolj tržno vrednost. Namen konvencije je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in sočasni distribuciji, in solidarnost ter tako podpirati kulturno izražanje vseh držav in posameznikov. Pri tem določa, da je treba ustrezno pozornost nameniti različnim socialnim skupinam, tudi pripadnikom manjšin.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Eden od splošnih ciljev okvirnega programa, vzpostavljenega s to uredbo, je varovanje in spodbujanje evropske kulturne dediščine, kar je pravica, priznana tudi kot sestavni del pravice do udeležbe v kulturnem življenju in zapisana v okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo, ki je začela veljati 1. junija 2011. Ta konvencija izpostavlja vlogo kulturne dediščine pri graditvi mirne in demokratične družbe in pri procesu trajnostnega razvoja, spodbujanju kulturne raznolikosti, razvoju skupne evropske identitete in ohranjanju spomina nanjo.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Varovanje in spodbujanje materialne in nematerialne kulturne dediščine bi moralo biti sestavni del nalog Unije, v smislu Unescove Konvencije iz leta 2003 o varovanju nesnovne kulturne dediščine in Unescove Konvencije iz leta 1972 o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, in bi moralo zajemati spomenike, najdišča, zgodovinske komplekse, muzeje, pokrajino in filmske arhive, pri čemer bi sodobne umetniške projekte izvajali na teh lokacijah in jih tako ovrednotili, spodbujalo bi ustvarjalnost, ob tem pa ljudem vzbujalo občutek pripadnosti oziroma povezanosti z zadevnim objektom ali prostorom.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Unija je od 1. januarja 1995 članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) in je zato na splošno zavezana k spoštovanju obveznosti, sprejetih v sporazumih STO.	črtano
Obrazložitev
Ta uvodna izjava za predlagano uredbo ni več pomembna, zato jo je treba črtati.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) V sporočilu Evropske komisije o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.	(7) V sporočilu Evropske komisije o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Vendar so se z zmanjšanjem financiranja iz nacionalnih virov hudo omejile možnosti kulturnih delavcev in ustvarjalcev za delovanje v Evropi. Zato ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z delovnimi mesti in kulturno in ustvarjalno industrijo, če se ne bodo bistveno povečala sredstva za ustvarjalno mobilnost in sodelovanje v Evropi in drugod.
Obrazložitev
Zaradi finančne krize so se zmanjšala sredstva za ustvarjalne in kulturne sektorje na nacionalni ravni, zato bi lahko z evropskimi sredstvi deloma nadomestili te izgube.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Sklepi Sveta o službah, ki umetnikom in kulturnim delavcem dajejo informacije o mobilnosti1, so potrdili pomen mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev za Unijo in za doseganje njenih ciljev v okviru strategije Evropa 2020, ter pozvali države članice in Komisijo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in ob upoštevanju načela subsidiarnosti pripomorejo k posredovanju celostnih in točnih informacij umetnikom in kulturnim delavcem, ki skušajo biti mobilni znotraj Unije.
	_____________
	1 UL C 175, 15.6.2011, str. 5.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7b) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje1 priznava kulturno zavest in izražanje kot prednostni nalogi, predvsem pa izpostavlja pomen kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih (glasba, upodabljajoče in vizualne umetnosti in literatura), in sicer kot ključno kompetenco, ki naj bi jo imel vsak, da bi lahko uspel v družbi, ki temelji na znanju. Zato meni, da sta sodelovanje in aktivna udeležba v kulturi dejavnik inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti.
	_______________
	1 UL L 394, 30.12.06, str. 10.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Na podlagi navedenih spremljanj, ocen in javnih posvetovanj je očitno, da imajo programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in da so pomembni za potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vendar tudi, da je treba cilje vsakega novega programa uskladiti s cilji Evrope 2020. Iz navedenih ocen, posvetovanj in različnih neodvisnih študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer z zelo razdrobljenim trgom, vplivom digitalnega premika in globalizacije, s težavami pri dostopu do financ in pomanjkanjem primerljivih podatkov, zaradi katerih je potrebno ukrepanje na ravni Unije.	(9) Na podlagi navedenih spremljanj, ocen in javnih posvetovanj je očitno, da imajo programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti. Iz navedenih ocen, posvetovanj in različnih neodvisnih študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer z zelo razdrobljenimi trgom in predpisi, vplivom digitalnega premika in globalizacije, s težavami pri dostopu do financ, upravnimi bremeni in pomanjkanjem primerljivih podatkov, zaradi katerih je potrebno ukrepanje na ravni Unije.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji so sami po sebi razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah. Po eni strani je posledica razdrobljenosti kulturno raznoliko in zelo neodvisno kulturno okolje, ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij, ki oblikujejo raznolikost naše evropske dediščine. Po drugi strani pa so posledice razdrobljenosti omejeno in nezadostno nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev v Uniji in zunaj nje, geografsko neravnovesje in – zato – omejena izbira za potrošnika.	(10) Evropsko kulturno in ustvarjalno okolje v svojem delovanju in vplivu na gospodarstvo ni homogeno. Samo po sebi je razdrobljeno tudi ob nacionalnih in jezikovnih mejah. Po eni strani je posledica tega stanja kulturno raznoliko in zelo neodvisno kulturno okolje, ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij in eksperimentov ter uresničuje skupni kulturni prostor za narode Evrope. Po drugi strani pa razdrobljenost pomeni vrsto ovir, ki onemogočajo neovirano nadnacionalno kroženje in mobilnost kulturnih in ustvarjalnih del ter ovirajo kulturne in ustvarjalne akterje v Uniji in zunaj nje, kar lahko privede do geografskega neravnovesja na področju dostopa do kulturnih dobrin.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Sektor mora izboljšati svoja znanja in spretnosti glede razvoja občinstva, če se hoče spopasti s temi izzivi, kar lahko prinese kulturne, družbene in gospodarske koristi: kulturne v smislu, da se evropskim delom omogoči, da dosežejo širše občinstvo, in da se spodbuja plodno sodelovanje; družbene tako, da se pomaga doseči mlade in prikrajšane; in gospodarske tako, da se pomaga pri ustvarjanju novih tokov prihodkov.
Obrazložitev
Omembo privabljanja občinstva bi bilo treba razlagati v smislu dostopa do in udeležbe v umetnosti in kulturi (npr. vključitev prikrajšanih skupin, dvigovanje umetniške in kulturne pismenosti), pa tudi v smislu raznolikosti ponudbe (npr. podnapisi gledaliških iger). Izobraževanje ima pri razvoju občinstva zelo pomembno vlogo. Skladno z oceno učinka Evropske komisije o programu Kultura.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.	(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje ter za evropsko družbo na splošno. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali, večje in globalno občinstvo in nove priložnosti za nišne proizvode lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje kulturnih in umetniških del po svetu ter obenem prispevajo h krepitvi družbene povezanosti. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko v celoti izkoristili te priložnosti, razviti vodstvena in digitalna znanja in spretnosti in pridobiti dostop do boljših informacij, ter zato potrebujejo še boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter razvili lastne pravične in ustvarjalne poslovne modele.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Zaradi aktualnih procesov tehnološkega zbliževanja se spreminjajo načini, kako kulturna in ustvarjalna dela nastajajo, se razširjajo in sprejemajo. Zato je treba poiskati novo ravnovesje med vse večjo dostopnostjo teh del, pravičnim plačilom za imetnike pravic in ustvarjanjem novih poslovnih vzorcev.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) Odličnost in konkurenčnost Evrope na kulturnem in ustvarjalnem področju sta rezultat prizadevanj umetnikov, ustvarjalcev in profesionalcev, ki posedujejo tradicionalne in inovativne darove ter formalne in neformalne veščine, ki jih je treba ohranjati, spodbujati in nadgrajevati z možnostmi usposabljanja, izmenjavami in mobilnostjo – zlasti digitalna znanja in podjetniške veščine, po potrebi v programih izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
Obrazložitev
Ustvarjalci in umetniki imajo osrednjo vlogo v kulturnih in ustvarjalnih dejavnostih. Zagotoviti je treba, da se bodo njihove veščine in znanja redno krepili in da bodo imeli dostop do ustreznega usposabljanja, izmenjav in priložnosti za mobilnost.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12c) Za razvoj občinstva, predvsem mladih, je potrebna posebna zavezanost držav članic in Unije, da bodo v šolskih učnih načrtih in namenskih programih podpirale spodbujanje umetnostne, kulturne in ustvarjalne vzgoje, pa tudi filmsko in medijsko pismenost.
Obrazložitev
Vlagati je treba v vzgojo za umetnost, kulturo in ustvarjalnost, da bi v mladih vzbudili ljubezen do umetnosti.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12d) Države članice in Unija bodo morale ciljno usmeriti svoja prizadevanja, če želijo doseči nova občinstva in izboljšati dostop do posameznih družbenih skupin ter tako okrepiti vključenost teh skupin in udeležbo v njih.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12e) Številni kulturni sektorji, kot je na primer vizualna umetnost, temeljijo na tehnologiji, zaradi česar je težko ločiti tehnični vidik od umetniškega; zato je zelo pomembno, da je program prožen in upošteva tovrstne sektorje.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.	(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP) in nepridobitnimi organizacijami, je težaven dostop do sredstev – zlasti sredstev Unije, in sicer zaradi zelo zapletenih postopkov prijav –, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje in povečanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev svojih dejavnosti. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti in njihove lastne potrebe po tveganju in preizkušanju zaradi inovacij položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji. Tveganja izvajalcev morajo razumeti in podpirati tudi finančne institucije.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Sedanje posamezne programe Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje je treba združiti v enotni skupni okvirni program, da se bolj učinkovito podprejo izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zato da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in globalizacija, ter da se jim pomagajo obravnavati vprašanja, ki so trenutno vzrok za razdrobljenost trga. Program mora, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru neodvisnih sklopov upoštevati posebno naravo podsektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.	(15) Z združitvijo sedanjih programov Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus v enoten skupni okvirni program – ne da bi zmanjšali njihovo medsebojno neodvisnost – bi učinkoviteje podprli kulturne in ustvarjalne sektorje in jim pomagali, da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in globalizacija, ter da se jim pomagajo obravnavati vprašanja, ki so trenutno vzrok za razdrobljenost trga, predvsem z medkulturnim pristopom. Vsekakor pa je treba zagotoviti, da bo okvirni program upošteval posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, predvsem avdiovizualnega, in njihove posebne potrebe, in sicer s prilagojenimi pristopi v okviru neodvisnih programov.
Obrazložitev
V okvirnem okvirju Ustvarjalna Evropa bi bilo treba ohraniti neodvisnost programov Kultura in MEDIA, obenem pa zagotoviti učinkovito delovanje medsektorskih ukrepov za spoprijemanje s skupnimi izzivi, ki pestijo vse kulturne in ustvarjalne sektorje.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine pomagata krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu območju in prispevata k povečanju vrednosti kulturne dediščine. Treba je zagotoviti sredstva za ta ukrepa Unije.	(16) Zagotoviti bi bilo treba tudi sredstva za akcije Evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine, pa tudi za posebne ukrepe, kot so evropske kulturne nagrade, saj pomagajo krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, spodbujajo medkulturni dialog in medsebojno razumevanje ter prispevajo k povečanju vrednosti kulturne dediščine.
Obrazložitev
Namen je izrecneje navesti, da predlog ne zadeva samo financiranja ukrepov za evropsko prestolnico kulture in znak evropske dediščine za obdobje 2014–2020, zato je treba uvodno izjavo preoblikovati.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Okvirni program bi moral upoštevati dejstvo, da ima kultura svojo lastno vrednost, ki je ločena od gospodarskih vidikov kulturnih dobrin in storitev. To dvojnost kulture je treba imeti v mislih pri pripravi okvirnega programa, da se zagotovi, da poudarek ni samo na gospodarski konkurenčnosti.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V programu bodo v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, lahko sodelovale države pristopnice, države kandidatke in možne kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji; države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, in države evropskega sosedskega območja bodo lahko sodelovale v skladu s postopki, ki so bili s temi državami določeni v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Evropske unije. Sodelovanje Švicarske konfederacije je odvisno od posebnih dogovorov s to državo.	(17) V okvirnem programu bodo v okviru evropskega povezovanja v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, lahko sodelovale države članice, države pristopnice, države kandidatke in možne kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji; države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, in države evropskega sosedskega območja bodo lahko sodelovale v skladu s postopki, ki so bili s temi državami določeni v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Evropske unije. Sodelovanje Švicarske konfederacije je odvisno od posebnih dogovorov s to državo.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Program mora biti odprt še za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja z drugimi državami nečlanicami EU na podlagi dodatnih odobrenih proračunskih sredstev, ki jih je treba še opredeliti.	(18) Okvirni program bi moral biti odprt še za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja z drugimi državami nečlanicami EU na podlagi dodatnih odobrenih proračunskih sredstev in posebnih ureditev, ki jih morajo zadevne strani še opredeliti.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Spodbujati je treba sodelovanje programa in mednarodnih organizacij s področja kulture in avdiovizualnega področja, kot so UNESCO, Svet Evrope ter zlasti Eurimages, OECD in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).	(19) Spodbujati je treba sodelovanje programa in mednarodnih organizacij s področja kulture in avdiovizualnega področja, kot so UNESCO, Svet Evrope ter zlasti Eurimages in program evropskih kulturnih poti, OECD in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) ter mreža nacionalnih kulturnih inštitutov Evropske unije (EUNIC).
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Unija bi morala skupaj z državami članicami sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s tretjimi državami (ki jih je pokrival nekdanji program Media Mundus), večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, med drugim tudi z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami Organizacije združenih narodov, skladi in programi, zasebnimi fundacijami in donatorji, ki niso iz Unije.
Obrazložitev
Ker se program Media Mundus v naslednjem finančnem okviru vključi v skupni okvir, se ne sme pozabiti na njegove prednostne naloge, torej mednarodno sodelovanje in prikazovanje evropske kulturne produkcije v tujini.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in skladnost s členom 167(4) Pogodbe in drugimi dejavnostmi Unije, zlasti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, industrijske in kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov.	(20) Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru okvirnega programa, njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in drugimi ukrepi Unije ter skladnost s členom 167 Pogodbe, zlasti odstavka 4, in drugimi dejavnostmi Unije, kot so področja izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, raziskav in inovacij, industrijske in kohezijske politike, socialne in zdravstvene politike, turizma ter zunanjih odnosov, pa tudi digitalne agende.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Rezultate okvirnega programa bi bilo treba kolikor mogoče razširiti. Spodbujati bi bilo treba prepoznavanje in izmenjavo najboljših praks z močno evropsko razsežnostjo, ki so še posebej povezane s cilji okvirnega programa, in sicer na podlagi izkušenj s preteklimi pobudami, na primer s pobudo za evropske kulturne ambasadorje.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20b) Tiste organizacije, ki so doslej že bile imenovane za evropske kulturne ambasadorje v okviru programa Kultura 2007 in ki so tako s svojim vplivom na kulturno področje na evropski ravni imele jasno sposobnost biti evropski „predstavniki“ evropske kulture, bi morale imeti možnost, da ta naziv ohranijo za obdobje 2014–2020.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in posebej paziti, da so upravni in finančni postopki poenostavljeni.	črtano
Obrazložitev
Glede na predlagano besedilo ter vprašanja in problematiko, do katere utegne priti po združitvi programov Kultura in MEDIA, je bistveno zagotoviti, da bodo izpolnjeni pogoji obeh zakonodajalcev pri izvajanju novega okvirnega programa, in sicer z uvedbo delegiranih aktov po členu 290 PDEU.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Kot je navedeno v Poročilu Komisije o vplivu sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah pravnih podlag evropskih programov na področju vseživljenjskega učenja, kulture, mladih in državljanstva z dne 30. julija 2010, se je zaradi znatnega zmanjšanja zamud v postopkih upravljanja povečala učinkovitost programov. Tako poenostavljanje je treba nadaljevati.	črtano
Obrazložitev
Ti dogovori niso več aktualni, saj so se programi in postopki že spremenili. V predlaganem besedilu je najpomembneje, da si zakonodajalca zagotovita pravico do nadzora.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega programa je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki jih je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.	črtano
(Gl. predlog spremembe k uvodni izjavi 26a.)
Obrazložitev
Poročevalka predlaga, da bi se pooblastila za nebistvene prvine predlagane uredbe, tudi letne programe, prenesla na Komisijo, tako da gornja uvodna izjava o izvedbenih aktih po členu 291 PDEU ni več ustrezna in bi jo bilo treba črtati.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(26a) Za spremembo in dopolnitev nekaterih nebistvenih prvin te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s sprejemanjem letnih delovnih programov in prilagajanjem kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za oceno okvirnega programa. Zlasti pomembno je, da Komisija med pripravljalnim delom ves čas ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Postopki za spremljanje in ocenjevanje programa morajo v skladu z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna letna poročila in se nanašati na posebne, merljive, dosegljive, pomembne in časovno omejene cilje ter kazalnike, ki so določeni v tej uredbi.	(27) Postopki za spremljanje in ocenjevanje okvirnega programa bi morali v skladu z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna letna poročila ter se nanašati na posebne, merljive, dosegljive, pomembne in časovno omejene cilje in ustrezne in kvalitativne kazalnike, ki so določeni v tej uredbi.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Glede na nadnacionalno in mednarodno naravo predlaganih ukrepov države članice ne morejo same zadovoljivo uresničiti ciljev iz te uredbe. Zaradi obsega in pričakovanih učinkov navedenih ukrepov je nadnacionalne rezultate laže doseči z ukrepanjem na ravni Unije. Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za podporo doseganja ciljev varovanja in spodbujanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter krepitve konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 –	(30) Glede na nadnacionalno in mednarodno naravo predlaganih ukrepov države članice ne morejo same zadovoljivo uresničiti ciljev iz te uredbe, namreč varovanja, razvoja in spodbujanja evropske kulturne, jezikovne raznolikosti in kulturne dediščine, razvoja občutka evropske identitete med evropskimi državljani, krepitve zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter podpore konkurenčnosti evropske avdiovizualne industrije med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2020. Zaradi obsega in pričakovanih učinkov navedenih ukrepov je nadnacionalne rezultate laže doseči z ukrepanjem na ravni Unije. Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 1 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predmet	Uvedba in trajanje okvirnega programa
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba uvaja program Ustvarjalna Evropa, podporni program za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje (v nadaljnjem besedilu: program), za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.	Ta uredba uvaja program Ustvarjalna Evropa, okvirni program v podporo evropskim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (v nadaljnjem besedilu: okvirni program).
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Okvirni program se izvaja od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in ustvarjalnih izrazih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, in ne glede na to, katera vrsta strukture jih izvaja. Te dejavnosti vključujejo ustvarjanje, produkcijo, širjenje in ohranjanje izdelkov in storitev, ki vsebujejo kulturne, umetniške ali ustvarjalne izraze, ter sorodne funkcije, kot so izobraževanje, upravljanje ali urejanje. Kulturni in ustvarjalni sektorji vključujejo zlasti arhitekturo, arhive in knjižnice, umetniške veščine, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, video igrami in večpredstavnostnimi vsebinami), kulturno dediščino, oblikovanje, festivale, glasbo, uprizoritvene umetnosti, objavljanje, radio in vizualne umetnosti;	1. „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in ustvarjalnih izrazih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, in ne glede na to, katera vrsta strukture jih izvaja. Te dejavnosti vključujejo ustvarjanje, produkcijo, širjenje in ohranjanje izdelkov in storitev, ki vsebujejo kulturne, umetniške ali ustvarjalne izraze, ter sorodne funkcije, kot so izobraževanje ali upravljanje.
	Za namene te uredbe kulturni in ustvarjalni sektorji vključujejo zlasti:
	– arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetnostne obrti, materialno in nematerialno kulturno dediščino, oblikovanje, festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, založništvo, radio in vizualne umetnosti;
	– avdiovizualno področje (kot so filmi, vključno s dokumentarci, igranimi filmi, filmi za otroke in risanimi filmi, televizija, videoigre in večpredstavnostne vsebine).
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. „izvajalec“ pomeni strokovnjaka, organizacijo, podjetje ali institucijo, ki so dejavni v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	2. „izvajalec v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih“ pomeni strokovnjaka, organizacijo (pridobitno ali nepridobitno), institucijo ali podjetje, tudi mala in srednja podjetja, ki so dejavni v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. „finančni posredniki“ pomeni finančne institucije, ki zagotavljajo ali načrtujejo zagotavljanje posojil ali dodatnega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.	3. „sodelujoči finančni posredniki“, ki jih izbere jamstveni sklad kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v skladu z Uredbo (EU) št. XX/2012 [finančna uredba], pomeni finančne institucije, ki zagotavljajo ali načrtujejo zagotavljanje posojil ali dodatnega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. „MSP“ pomeni mikropodjetja, mala in srednja podjetja, dejavna v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikropodjetij, malih in srednjih podjetij1.
	___________________
	1 UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
Obrazložitev
Izvirno besedilo Komisije vsebuje izraz „mala in srednja podjetja“, vendar ni bil opredeljen, zato ga je treba pojasniti, da ne bi prišlo do nesporazumov.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. S programom se podpirajo samo ukrepi in dejavnosti, ki pomenijo morebitno evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter njenih vodilnih pobud.	1. Zaradi svojstvene in gospodarske vrednosti kulture se z okvirnim programom podpirajo ukrepi in dejavnosti, ki pomenijo evropsko dodano vrednost.
2. Evropska dodana vrednost se zagotovi zlasti s/z:	2. Evropska dodana vrednost se zagotovi vsaj z enim od naslednjih meril:
(a) nadnacionalno naravo dejavnosti programa in njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Unije;	(a) nadnacionalno naravo kulturnih in ustvarjalnih ukrepov in dejavnosti in njihovega vpliva na državljane EU in njihovo znanje o drugih kulturah, ki bo dopolnila regionalne, nacionalne in mednarodne programe ter druge programe in politike Unije;
	(aa) spodbujanjem medkulturnih izmenjav in dialoga, ki bo uspešno zajel evropsko kulturno raznolikost vzporedno s krepitvijo medsebojnega zavedanja in spodbujanjem vzpostavitve kulturnega in ustvarjalnega prostora in dejanskega kulturnega foruma, skupnega vsem Evropejcem;
(b) ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju spodbuja podpora Unije, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva;	(b) ekonomijo obsega in kritično maso, ki ju spodbuja podpora Unije, kar povzroča učinek vzvoda na dodatna sredstva;
(c) nadnacionalnim sodelovanjem, ki spodbuja izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in ima dolgoročne sistemske učinke na sektorje;	(c) nadnacionalnim sodelovanjem kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev, vključno z umetniki, ki spodbuja izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in inovacije, tj. ustvarjanje dolgoročnih premikov za celoten sektor, v smislu novih poslovnih modelov in razvoja;
(d) zagotovitvijo bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem.	(d) zagotovitvijo primernega upoštevanja položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upošteva zlasti položaj v državah članicah z nizko proizvodno zmogljivostjo ali evropskih regijah z geografsko in jezikovno omejenim območjem.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Splošna cilja programa	Splošna cilja okvirnega programa
	1. Okvirni program vzpostavi skladno podporno strukturo za različne kulturne in kreativne sektorje v obliki sistema nepovratnih sredstev, ki ga dopolnjuje finančni instrument.
Splošna cilja programa sta:	2. Splošna cilja okvirnega programa sta:
(a) podpirati varovanje in spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti;	(a) varovati, razvijati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter varovati in spodbujati evropsko kulturno dediščino in razvijati občutek evropske identitete med evropskimi državljani;
(b) okrepiti konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.	(b) povečati in okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, da bi jim pomagali prilagoditi se na spremembe v panogi in gospodarstvu, ter podpirati konkurenčnost evropske avdiovizualne industrije.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Posebni cilji programa	Posebni cilji okvirnega programa
Posebni cilji programa so:	Posebni cilji okvirnega programa so:
(a) podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje;	(a) okrepiti sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno in mednarodno delovanje in spoprijemanje z novimi izzivi, na primer digitalizacijo;
(b) spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;	(b) spodbujati in krepiti nadnacionalno kroženje evropskih kulturnih in ustvarjalnih del ter mobilnost izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zlasti umetnikov (še posebej žensk in mladih), pa tudi doseči širša in nova občinstva in izboljšati dostop do kulturnih in ustvarjalnih del v Uniji in zunaj nje, še posebej za mlade, pripadnike manjšin, prikrajšane skupine in invalide;
(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zlasti malih in srednjih podjetij in organizacij;	(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zlasti malih in srednjih podjetij, in zagotoviti enakost med podjetnicami in podjetniki;
(d) podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.	(d) podpirati nadnacionalno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih na področju politik in umetnosti za razvoj politik, inovacije, razvoj občinstva in nove poslovne modele.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 6 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Struktura programa	Struktura okvirnega programa
Predlog spremembe                      52 Predlog uredbe Člen 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Program sestavljajo naslednji sklopi:	Okvirni program sestavljajo:
(a) medsektorski sklop, ki je namenjen vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;	(a) medsektorski sklop;
(b) sklop Kultura, ki je namenjen kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;	(b) program Kultura;
(c) sklop MEDIA, ki je namenjen avdiovizualnemu sektorju.	(c) program MEDIA.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Logotipi programov
	1. Komisija zagotovi prepoznavnost okvirnega programa z uporabo posebnih logotipov za vse programe iz točk (b) in (c) člena 6.
	2. Prejemniki po programu Kultura uporabljajo njegov logotip, ki ga določi Komisija. Komisija natančneje določi, kako se ta logotip uporablja, in o tem obvesti zadevne prejemnike.
	3. Prejemniki po programu MEDIA uporabljajo njegov logotip, določen v točki 1 Priloge Ia. Komisija natančneje določi, kako se ta logotip uporablja, in o tem obvesti zadevne prejemnike.
	4. Pravico do uporabe logotipov programov imajo tudi Komisija in centri Ustvarjalne Evrope iz člena 8b.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen -7 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen -7
	Cilji medsektorskega sklopa
	Cilji medsektorskega sklopa so vzpostaviti jamstveni instrument, ki bo omogočal boljši dostop do financiranja malim in srednjim podjetjem ter organizacijam, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in imajo sedež v eni od držav iz točk (a), (c) in (d) člena 16(2a), ter podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politike in oblikovanje mreže centrov Ustvarjalne Evrope, kakor je navedeno v členu 8b.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje	Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje
1. Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Instrument ima naslednji prednostni nalogi:	1. Komisija v skladu s pravili iz Priloge I uvede jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje Unije. Jamstveni instrument deluje kot samostojni instrument in se vzpostavi in upravlja v skladu z naslovom VIII finančne uredbe. Odprt je za kulturna in ustvarjalna MSP in organizacije s sedežem v eni od držav iz točk (a), (c) in (d) člena 16(2a).
	Jamstveni instrument se uvede kot poskusni projekt in dopolnjuje finančna sredstva, dodeljena prek okvirnega programa.
	Jamstveni instrument kulturnim in ustvarjalnim sektorjem na splošno omogoča rast, predvsem pa zagotavlja zadostno podporo za dejavnosti in nove priložnosti.
	Komisija Evropskemu investicijskemu skladu posreduje sklop jasnih in natančnih parametrov, s pomočjo katerih bodo primerne banke in finančni posredniki izbrani, da delujejo v korist kulture ter kulturnih in ustvarjalnih projektov, in s pomočjo katerih bo v državah iz točk (a), (c) in (d) člena 16(2a) zagotovljeno uravnoteženo posojilo v smislu sektorjev in velikosti MSP, ki dobijo podporo.
	1a. Jamstveni instrument ima naslednje prednostne naloge:
(a) olajšati dostop do financ malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	(a) olajšati dostop do financ MSP ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in zagotoviti, da se v zameno za dostop do takšnega financiranja od izvajalcev ne zahteva ali pričakuje nadaljnjih jamstev v obliki osebnih jamstev ali odtujitve katerih koli lastninskih pravic, kot so pravice distribucije ali pravice produkcije;
(b) v ta namen izboljšati sposobnost finančnih institucij za ocenjevanje projektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s tehnično pomočjo in ukrepi za povezovanje v mreže.	(b) izboljšati sposobnost in pripravljenost sodelujočih finančnih posrednikov za ocenjevanje tveganj, povezanih z MSP in organizacijami v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter njihovimi projekti, vključno z ozaveščanjem, tehnično pomočjo in ukrepi za krepitev znanja in povezovanje v mreže.
	1b. V skladu s členom 130(3) finančne uredbe izvaja Komisija jamstveni instrument na podlagi posrednega upravljanja, pri čemer za izvajanje nalog pooblasti EIS iz člena 55(1)(iv) finančne uredbe, glede na pogoje dogovora, ki ga skleneta Komisija in EIS.
2. Prednostne naloge se izvajajo v skladu s Prilogo I.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 8 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija, da bi spodbudila razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in poslovne modele v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, izvaja naslednje podporne ukrepe za nadnacionalno sodelovanje na področju politik:	1. Medsektorski sklop za spodbujanje nadnacionalnega sodelovanja na področju politik podpira naslednje:
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 8 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nadnacionalno izmenjavo znanja in izkušenj o novih poslovnih modelih, dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže kulturnih izvajalcev in oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;	(a) nadnacionalno izmenjavo znanja in izkušenj o novih ekonomskih modelih, dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže kulturnih izvajalcev – zlasti med malimi kulturnimi izvajalci – in oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 8 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) tržne podatke, študije, spretnosti in znanja za predvidevanje in delovna orodja, ocene, analizo politike in podporo statističnim raziskavam;	(b) zbiranje tržnih podatkov, pripravo študij, analize trga dela in potreb po znanjih in spretnostih, analize evropske in nacionalnih kulturnih politik in statistične raziskave na podlagi posebnih instrumentov in meril za posamezne sektorje;
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 8 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) prispevek za članstvo v Evropskem avdiovizualnem observatoriju za spodbujanje zbiranja podatkov in analize v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	(c) prispevek za članstvo Unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju za spodbujanje zbiranja podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju;
Obrazložitev
Mandat observatorija zaenkrat ne sega širše od avdiovizualnega sektorja. Gl. predlog spremembe k členu 8(ca).
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 8 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) študijo izvedljivosti, ki se izvede do 30. junija 2014 in v kateri se preuči možnost zbiranja in analiziranja podatkov v drugih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih poleg avdiovizualnega, rezultati pa se predstavijo Evropskemu parlamentu in Svetu;
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 8 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) preskušanje novih in medsektorskih poslovnih pristopov k financiranju, distribuciji in denarnemu izražanju ustvarjanja;	(d) preskušanje novih in medsektorskih poslovnih pristopov k financiranju, distribuciji in denarnemu izražanju ustvarjanja, tudi inovativnih načinov za uporabo digitalnih tehnologij;
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 8 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) konference, seminarje in dialog o politikah, tudi na področju kulturne in medijske pismenosti;	(e) konference, usposabljanja, seminarje in dialog o politikah na področju kulturne, medijske in digitalne pismenosti, pa tudi filmske vzgoje, v sodelovanju z, med drugim, medijskimi organizacijami, kot so radiotelevizije, univerzami in drugimi kulturnimi institucijami;
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 8 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) usposabljanje za poklicne izvajalce v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, da se izboljšajo njihova znanja na kulturnem, medijskem in digitalnem področju;
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Medsektorsko ustvarjanje in preskušanje
	Za spodbuditev ustvarjanja in preskušanja med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji Evropska komisija vzpostavi podporne ukrepe prek pilotnih projektov, da bi tako okrepili sodelovanje med sektorji, ki nimajo izkušenj s sodelovanjem ali jih imajo le malo.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 8 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8b
	Mreža centrov Ustvarjalne Evrope
	1. Države, ki sodelujejo v okvirnem programu, ustanovijo centre Ustvarjalne Evrope v skladu z ustreznimi predpisi, notranjimi zahtevami in pogoji.
	2. Sedanja struktura kontaktnih točk na področju kulture in centrov MEDIA ter njihove naloge se ohranijo za zagotovitev spoštovanja obstoječega strokovnega znanja in posebnosti vsakega sektorja. Sodelovanje med njimi se vseeno okrepi z namenom, da se vzpostavi učinkovita mreža.
	3. Komisija skupaj z državami, ki sodelujejo v okvirnem programu, podpira mrežo centrov Ustvarjalne Evrope, ki sestoji iz vseh kontaktnih točk na področju kulture in centrov MEDIA.
(f) podporo nacionalnim članom mreže centrov Ustvarjalne Evrope pri izvajanju naslednjih nalog:	4. Centri Ustvarjalne Evrope izvajajo naslednje naloge:
spodbujanju programa Ustvarjalna Evropa na nacionalni ravni;	(a) spodbujanje okvirnega programa in obveščanje o njem na posameznih področjih v sodelujočih državah;
pomoči kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v zvezi s programom Ustvarjalna Evropa in zagotavljanju informacij o različnih vrstah pomoči, ki so na voljo v okviru politike Unije;	(b) pomoč kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v zvezi z okvirnim programom in zagotavljanje informacij o drugih ustreznih možnostih podpore, ki so na voljo v okviru politike Unije;
spodbujanju čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, institucionalnih platform in mrež v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	(c) spodbujanje čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, institucionalnih platform in mrež v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
podpori Komisije z zagotavljanjem pomoči v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v državah članicah, na primer z zagotavljanjem podatkov o teh sektorjih;	(d) podpora Komisiji z zagotavljanjem pomoči v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v državah, ki sodelujejo v okvirnem programu, na primer z zagotavljanjem podatkov o teh sektorjih, ki so na voljo tudi zainteresiranim stranem;
podpori Komisije z zagotavljanjem primerne komunikacije ter širjenja rezultatov in učinkov programa.	(e) podpora Komisiji z zagotavljanjem primerne komunikacije ter širjenja rezultatov in učinkov okvirnega programa.
	(f) spodbujanje čim večjega sodelovanja izvajalcev iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v okvirnem programu, in sicer z dejanskim razširjanjem informacij in vzpostavitvijo ustreznih pobud za njihovo medsebojno mrežno povezovanje;
	(g) razvoj tesnejšega sodelovanja med njimi, da se vzpostavi učinkovita evropska mreža za opravljanje storitev kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Poglavje III – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sklop Kultura	Program Kultura
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 9 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prednostne naloge sklopa Kultura	Prednostne naloge programa Kultura
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prednostne naloge za krepitev zmogljivosti sektorja so:	1. Prednostne naloge programa Kultura so:
(a) podpirati ukrepe, ki izvajalcem zagotavljajo spretnosti ter znanje in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim tehnologijam, vključno s preskušanjem novih pristopov za privabljanje občinstva in poslovne modele;	(a) podpirati ukrepe, ki izvajalcem v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih zagotavljajo veščine, spretnosti ter znanje in izkušnje, ki prispevajo k krepitvi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno s tistimi, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim tehnologijam. To vključuje preskušanje inovativnih pristopov za razvoj občinstva in testiranje novih poslovnih modelov in novih partnerstev;
(b) podpirati ukrepe, ki izvajalcem omogočajo mednarodno uveljavljanje v Evropi in zunaj nje;	(b) podpirati ukrepe, ki izvajalcem v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih omogočajo sodelovanje na mednarodni ravni ter mednarodno uveljavljanje svojega poklica in dejavnosti v Uniji in zunaj nje, na podlagi dolgoročnih strategij;
(c) zagotavljati podporo za krepitev evropskih izvajalcev in mednarodnih kulturnih mrež, da se olajša dostop do poklicnih priložnosti.	(c) zagotavljati podporo evropskim izvajalcem v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, predvsem organizacijam in mednarodnim mrežam, da se olajša pristop do poklicnih priložnosti, da bodo lahko razvijali svoja področja dejavnosti in preskušanja, ob tem pa tudi zagotavljati njihov prispevek k razpravi o razvoju politike na evropski ravni.
2. Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja so:	2. Prednostne naloge na področju mobilnosti in nadnacionalnega kroženja so:
(a) podpirati mednarodne turneje, prireditve in razstave;	(a) podpirati mednarodne turneje, prireditve, razstave in festivale;
(b) podpirati kroženje evropske literature;	(b) podpirati kroženje evropskih literarnih del oziroma izdanih del, povezanih z umetnostjo, obrtjo in kulturo, da bi zagotovili čim širšo dostopnost teh del;
(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela.	(c) podpirati razvoj občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela in izboljšati dostop do teh del in do materialne in nematerialne kulturne dediščine za čim več državljanov v interesu boja proti družbeni izključenosti.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 10 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podporni ukrepi sklopa Kultura	Podporni ukrepi programa Kultura
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sklop Kultura podpira naslednje ukrepe:	1. Da bi se izvedle prednostne naloge iz člena 9, program Kultura podpira:
(a) ukrepe sodelovanja, ki bodo povezali izvajalce iz različnih držav, da bodo izvajali sektorske ali medsektorske dejavnosti;	(a) nadnacionalne projekte sodelovanja, ki bodo povezali izvajalce iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz različnih držav, da bodo izvajali sektorske ali medsektorske kulturne in ustvarjalne dejavnosti;
(b) dejavnosti evropskih organov, ki vključujejo mreže izvajalcev iz različnih držav;	(b) dejavnosti evropskih mrež izvajalcev iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz različnih držav ter dejavnosti, ki potekajo na kulturnih prireditvah evropskega značaja;
(c) dejavnosti organizacij, ki zagotavljajo promocijsko evropsko platformo za razvoj uveljavljajočih se talentov in spodbujanje kroženja umetnikov in del s sistemskim in velikim učinkom;	(c) dejavnosti organizacij, ki zagotavljajo evropske platforme za razvoj uveljavljajočih se talentov ter promocijo in podpiranje mobilnosti umetnikov in poklicnih izvajalcev iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ter kroženje njihovih del po vsej Evropi in zunaj nje, z možnostjo širokega vpliva na celoten sektor ter zagotavljanja trajnih učinkov;
(d) podporo literarnega prevajanja;	(d) literarno prevajanje (na primer leposlovja, romanov, zgodb, novel, gledaliških iger, poezije, stripov itd.) in prevajanje del v zvezi z umetnostjo, obrtjo in kulturo, ter njihovo nadaljnjo promocijo;
(e) posebne ukrepe za dosego večje prepoznavnosti bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, vključno z evropskimi kulturnimi nagradami, znakom evropske dediščine in evropskimi prestolnicami kulture.	(e) posebne ukrepe za povečanje prepoznavnosti bogastva in raznolikosti evropskih kultur ter spodbujanje medkulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja, vključno s kulturnimi nagradami Unije, znakom evropske dediščine in evropskimi prestolnicami kulture.
	1a. Podporni ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni predvsem podpori nepridobitnih projektov.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Poglavje IV – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sklop MEDIA	Program MEDIA
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prednostne naloge za krepitev zmogljivosti sektorja so:	1. Za krepitev zmogljivosti evropskega avdiovizualnega sektorja program MEDIA podpira:
(a) omogočati pridobivanje znanj in spretnosti in razvoj mrež ter zlasti spodbujati uporabo digitalnih tehnologij, da se zagotovi prilagajanje razvoju trga;	(a) pridobivanje in izpopolnjevanje znanj in spretnosti na avdiovizualnem področju in razvoj mrež ter zlasti uporaba digitalnih tehnologij, da se zagotovi prilagajanje razvoju trga;
(b) povečati sposobnost izvajalcev v avdiovizualnem sektorju za razvijanje avdiovizualnih del, ki bodo lahko krožila po Evropi in zunaj nje, ter pospeševanje evropske in mednarodne koprodukcije, tudi s ponudniki storitev radiotelevizije;	(b) povečati sposobnost evropskih izvajalcev v avdiovizualnem sektorju za razvijanje avdiovizualnih del, ki bodo lahko krožila po Uniji in zunaj nje, ter pospeševanje evropske in mednarodne koprodukcije, tudi z izdajatelji televizijskih programov;
(c) spodbujati izmenjave med podjetji z olajšanjem dostopa do trgov in poslovnih orodij za izvajalce v avdiovizualnem sektorju, da se bo povečala prepoznavnost njihovih projektov na evropskih in mednarodnih trgih.	(c) spodbujati izmenjave med podjetji z olajšanjem dostopa do trgov in poslovnih orodij za izvajalce v avdiovizualnem sektorju, da bodo lahko povečali prepoznavnost svojih projektov na trgih v Uniji in mednarodnih trgih;
	(ca) sprejeti ukrepe zlasti za olajšanje evropske in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del.
2. Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja so:	2. Prednostne naloge za spodbujanje nadnacionalnega kroženja so:
(a) podpirati kinematografsko distribucijo z nadnacionalnim trženjem, trženjem blagovnih znamk, distribucijo in razstavljanjem avdiovizualnih projektov;	(a) podpirati kinematografsko distribucijo z nadnacionalnim trženjem, trženjem blagovnih znamk, distribucijo in razstavljanjem avdiovizualnih del;
(b) podpirati nadnacionalno trženje in distribucijo na spletnih platformah;	(b) spodbujati nadnacionalno trženje, trženje blagovnih znamk in distribucijo avdiovizualnih del na spletnih platformah;
(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za avdiovizualna dela, zlasti s promocijo, prireditvami, filmsko pismenostjo in festivali;	(c) krepiti zanimanje občinstva za evropska avdiovizualna dela, zlasti s promocijo, prireditvami, filmsko pismenostjo in festivali;
	(ca) pomagati evropskim in mednarodnim koprodukcijskim partnerjem pri sodelovanju in zagotavljanju podpore za avdiovizualna dela, ki nastanejo v koprodukciji;
(d) spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.	(d) spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 12 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podporni ukrepi sklopa MEDIA	Podporni ukrepi programa MEDIA
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sklop MEDIA podpira naslednje ukrepe:	Da bi izvedli prednostne naloge iz člena 11, program MEDIA podpira:
(a) podporo razvoju obsežne ponudbe pridobivanja novih znanj in spretnosti, izmenjave znanj in pobud za povezovanje v mreže;	(a) zagotavljanje obsežne palete ukrepov za usposabljanje, s katerimi se strokovnjake v avdiovizualnem sektorju spodbuja k pridobivanju novih znanj in spretnosti, izmenjavi znanj in pobudam za povezovanje v mreže, tudi z vključevanjem digitalnih tehnologij;
	(aa) podnaslavljanje, nadnaslavljanje, sinhronizacijo in zvočni opis avdiovizualnih del;
(b) podporo izvajalcem v avdiovizualnem sektorju, da bodo razvili evropska avdiovizualna dela, ki imajo večje možnosti za čezmejno kroženje;	(b) ukrepe za podporo evropskim izvajalcem v avdiovizualnem sektorju, da bodo razvili evropska avdiovizualna dela, ki imajo večje možnosti za čezmejno kroženje, pri čemer je namen teh ukrepov zlasti spodbujati razvoj projektov produkcije filmov in evropskih televizijskih oddaj (igranih filmov, otroških in animiranih filmov in dokumentarcev in kratkih filmov) ter interaktivnih del (zlasti videoiger) kot samostojnih avdiovizualnih del za evropski in mednarodni trg;
(c) podporo dejavnostim, namenjenim pospeševanju evropskih in mednarodnih koprodukcij, vključno s televizijo;	(c) ukrepe za podporo dejavnostim evropskih avdiovizualnih produkcijskih družb, zlasti neodvisnih družb, namenjene pospeševanju evropskih in mednarodnih koprodukcij avdiovizualnih del, vključno s televizijskimi, pa tudi podpori mednarodnih koprodukcijskih skladov s sedežem v Evropi;
(d) olajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih tržnih prireditev in trgov ter uporabe spletnih poslovnih orodij v Evropi in zunaj nje;	(d) ukrepe za olajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih tržnih prireditev in trgov ter spodbujanje uporabe spletnih poslovnih orodij v Evropi in zunaj nje, zlasti v okviru koprodukcijskih forumov, pa tudi za spodbujanje evropskih avdiovizualnih projektov in del na evropskih in mednarodnih filmskih trgih;
(e) vzpostavitev podpornih sistemov za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov na vseh platformah in za mednarodne prodajne dejavnosti;	(e) ukrepe za vzpostavitev podpornih sistemov za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov na vseh platformah za kinematografsko distribucijo in vseh ostalih platformah, vključno s platformami videa na zahtevo in mobilnimi platformami, in za mednarodne prodajne dejavnosti;
(f) pospeševanje kroženja evropskih filmov po svetu in mednarodnih filmov na vseh platformah v Evropi;	(f) ukrepe za pospeševanje kroženja evropskih filmov po svetu in mednarodnih filmov na vseh platformah v Evropi, in sicer s projekti sodelovanja zlasti med različnimi akterji avdiovizualnega sektorja (festivali, pooblaščenimi prodajnimi zastopniki, distributerji in distribucijskimi platformami na splošno);
(g) podporo mreži evropskih lastnikov kinodvoran, ki predvajajo precejšnji del nenacionalnih evropskih filmov, vključno z vključevanjem digitalnih tehnologij;	(g) ukrepe za podporo mreži evropskih lastnikov kinodvoran, ki večinoma predvajajo evropske filme, med katerimi je precejšnji del nenacionalnih evropskih filmov, vključno s podporo vključevanju digitalnih tehnologij, pri čemer se spodbuja zlasti digitalizacija kinodvoran teh lastnikov;
(h) podporo pobudam, ki predstavljajo in spodbujajo raznolikost evropskih avdiovizualnih del;	(h) ukrepe za podporo pobudam, vključno s festivali, ki predstavljajo in spodbujajo raznolikost evropskih avdiovizualnih del in avdiovizualne ter kinematografske dediščine in izboljšujejo dostop za evropsko in mednarodno občinstvo, med drugim s pomočjo vzpostavljanja mrež in spletnih platform;
(i) podporo dejavnostim, namenjenim povečevanju znanja in zanimanja občinstev;	(i) ukrepe za podporo dejavnostim, namenjenim povečevanju znanja in zanimanja občinstva za evropski film, zlasti dejavnostim za spodbujanje filmske pismenosti, predvsem med mladim občinstvom;
(j) podporo inovativnim ukrepom za preskušanje novih poslovnih modelov in orodij na področjih, za katera je verjetno, da bosta na njih vplivala uvedba in uporaba digitalnih tehnologij.	(j) ukrepe za podporo inovativnim dejavnostim za preskušanje novih poslovnih modelov in orodij na področjih, za katera je verjetno, da bosta na njih vplivala uvedba in uporaba digitalnih tehnologij.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 12a
	Sodelovanje v Evropskem avdiovizualnem observatoriju
	1. Sodelovanje Unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju je sestavni del programa MEDIA in prispeva k uresničevanju ciljev tega programa:
	(a) s podpiranjem preglednosti in vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju do pravnih in finančnih/tržnih informacij ter s prispevanjem k primerljivosti pravnih in statističnih informacij;
	(b) z zagotavljanjem podatkov in tržnih analiz, ki so koristni za opredelitev področij delovanja programa MEDIA in za oceno njihovega učinka na trg.
	2. Komisija zastopa Unijo v odnosih z observatorijem.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno doslednost in dopolnjevanje z:	1. Komisija v sodelovanju z državami članicami v skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotovi splošno doslednost in dopolnjevanje okvirnega programa in njegovih sinergij z naslednjimi politikami in programi, ki polno upoštevajo cilje programa Ustvarjalna Evropa, da bi tako zagotovili spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti:
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja in razvoja;	(a) z zadevnimi politikami Unije, na primer na področju izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, družbene in ozemeljske kohezije, zdravja, notranjega trga, mladine, državljanstva, zunanjih odnosov, trgovine, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja, širitve in razvoja;
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, finančnimi instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo.	(b) z drugimi zadevnimi viri financiranja Unije za politike na področju kulture in medijev, zlasti z Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj in programi za raziskave in inovacije;
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) s finančnimi instrumenti v zvezi s pravosodjem in državljanstvom, programi zunanjega sodelovanja in predpristopnimi instrumenti;
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) z drugimi programi Unije;
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strategijami.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ta uredba se uporablja in izvaja ob spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije.	2. Ta uredba se uporablja in izvaja brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija zagotovi redno spremljanje in zunanje ocenjevanje programa Ustvarjalna Evropa na podlagi naslednjih kazalnikov uspešnosti. Treba je upoštevati, da je uresničitev rezultatov izvedbe odvisna od dopolnilnega učinka drugih dejavnosti, ki potekajo na evropski in nacionalni ravni ter vplivajo na kulturne in ustvarjalne sektorje:	1. Komisija zagotovi redno spremljanje in zunanje ocenjevanje okvirnega programa na podlagi naslednjih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov uspešnosti:
	Posebna pozornost se nameni jamstvenemu instrumentu. Ker gre za poskusni projekt, se celoten postopek vzpostavitve, delovanja in rezultatov spremlja in ocenjuje na letni osnovi glede na različne ustanovitvene faze, kot so sklenitev sporazuma med Komisijo in EIS, javni razpis v državah članicah, določitev oblike dogovora med EIS in izbranimi bankami/finančnimi posredniki, usposabljanje osebja, učinkovito obveščanje izvajalcev o samem orodju in priprava študije o učinku ter poročila o napredku z namenom, da se stanje upošteva v naslednjem programskem obdobju.
(a) kazalnika za splošne cilje iz člena 4:	(a) kazalniki za splošna cilja iz člena 4:
delež zaposlenih v sektorjih in njihov delež BDP;	– raven in delež zaposlenih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, spremembe v zaposlovanju v teh sektorjih in njihov delež v bruto domačem proizvodu;
odstotek ljudi, ki poročajo, da imajo dostop do evropskih kulturnih del.	– statistični podatki o dostopu v državah članicah do nenacionalnih evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, zlasti avdiovizualnih;
	– statistični podatki o dostopu do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, zlasti avdiovizualnih del, v drugih sodelujočih državah in drugod.
(b) kazalnika za posebne cilje iz člena 5:	(b) kazalniki za posebne cilje iz člena 5:
Kar zadeva cilj podpore sposobnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz člena 5(a):	Kar zadeva cilj iz člena 5(a):
internacionalizacija kulturnih izvajalcev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev;	– obseg mednarodnih dejavnosti izvajalcev iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev;
	– število dejavnosti, ki jih podpira okvirni program in ki so izboljšale veščine, znanja in spretnosti izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter s tem povečale njihove možnosti za zaposlitev;
število učnih izkušenj za umetnike/kulturne izvajalce, ki so obogatile njihova znanja in spretnosti ter jim povečale možnosti za zaposlitev.	– število učnih izkušenj za umetnike/kulturne izvajalce, ki so obogatile njihova znanja in spretnosti ter jim povečale možnosti za zaposlitev.
Kar zadeva cilj spodbujanja nadnacionalnega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev ter doseganja novih občinstev v Evropi in zunaj nje iz člena 5(b):	Kar zadeva cilj iz člena 5(b):
Sklop Kultura:	Program Kultura:
število ljudi, ki so jih neposredno in posredno dosegli projekti, ki jih program podpira.	– število ljudi, ki so jih dosegli projekti, ki jih okvirni program podpira.
Sklop MEDIA:	Program MEDIA
število gledalcev evropskih filmov v Evropi in po svetu (10 najpomembnejših neevropskih trgov);	– število gledalcev v kinodvoranah v Uniji za nacionalne in nenacionalne evropske filme in za evropske filme po svetu (10 najpomembnejših neevropskih trgov);
odstotek evropskih avdiovizualnih del v kinematografih, na televiziji in digitalnih platformah.	– odstotek evropskih avdiovizualnih del v kinematografih, na televiziji in na digitalnih platformah;
	– število evropskih digitalnih iger, ki se predvajajo na glavnih igralnih platformah (glavne konzole, mobilne in spletne platforme).
Kar zadeva cilj okrepitve finančne sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz člena 5(c):	Kar zadeva cilj iz člena 5(c):
obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega instrumenta;	– obseg posojil, odobrenih v okviru jamstvenega instrumenta, razvrščenih po državi izvora, velikosti ter podsektorjih malih in srednjih podjetij in organizacij;
	– obseg posojil, ki jih dodelijo finančni posredniki, razvrščeni po državi izvora;
število in geografska razširjenost finančnih institucij, ki zagotavljajo dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;	– število in geografska razširjenost finančnih posrednikov;
število, narodnost in podsektorji končnih upravičencev pomoči finančnega instrumenta.	– število, država izvora in podsektorji malih in srednjih podjetij in organizacij, ki so prejemnice pomoči jamstvenega instrumenta;
	– povprečna stopnja neplačila posojil, razvrščenih glede na državo izvora, velikost in podsektorje malih in srednjih podjetij in organizacij;
	– stanje glede lastniškega kapitala končnih prejemnikov finančnih sredstev.
Kar zadeva cilj podpore nadnacionalnega sodelovanja na področju politik iz člena 5(d):	Kar zadeva cilj iz člena 5(d):
število držav članic, ki uporabljajo rezultate odprte metode koordinacije pri razvoju nacionalne politike, in število novih pobud.	– število držav članic, ki uporabljajo rezultate odprte metode koordinacije pri razvoju nacionalne politike, in število novih pobud;
	– število in kakovost vlog, ki jih obdelajo v kontaktnih točkah na področju kulture in centrih MEDIA;
	– kakovost storitve, ki jo koordinatorjem potencialnih projektov nudijo kontaktne točke na področju kulture in centri MEDIA, kar oceni neodvisen in zunanji strokovni urad.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Za zagotovitev čim boljšega spremljanja in ocene okvirnega programa se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 17b za prilagoditev kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti iz odstavka 1.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Rezultati spremljanja in ocenjevanja se upoštevajo pri izvajanju programa.	črtano
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ocenjevanje poteka v pravem obsegu in se izvede dovolj pravočasno, da se njegovi rezultati uporabijo v procesu odločanja.	črtano
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	1b. Komisija zagotovi, da je okvirni program ocenjevan redno, zunanje in neodvisno. Da se oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost okvirnega programa, se ocenjuje možnosti poenostavitev, njegova notranja in zunanja skladnost ter dolgoročna ustreznost njegovih ciljev. Ocenjevanje poleg pregleda kazalnikov iz odstavka 1 zajema oceno drugih ustreznih dejavnikov, kot je razlika med povprečno obrestno mero posojil v okviru jamstvenega instrumenta in povprečno obrestno mero posojil, ki jih mala in srednja podjetja dobijo iz drugih virov pod običajnimi tržnimi pogoji. Upoštevajo se tudi rezultati ocene dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo z oceno do 31. decembra 2017.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Države članice brez poseganja v zahteve iz odstavka 1b Komisiji najpozneje 30. septembra 2017 predložijo poročilo o izvajanju in učinkih okvirnega programa na njihovem ozemlju.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1d. Komisija končno oceno okvirnega programa predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij najpozneje 30. junija 2022.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Komisija oceni dolgoročnejše učinke in trajnostnost učinkov ukrepov tako, da lahko rezultate ocene uporabi pri odločitvi o možnem podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa v prihodnosti.	1e. Komisija oceni dolgoročnejše učinke in trajnost učinkov okvirnega programa z vidika prihodnje generacije večletnih finančnih programov.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija in EIS zagotovita, da se centrom Ustvarjalne Evrope iz člena 8b posredujejo informacije v zvezi z njihovimi nalogami.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Mreža centrov Ustvarjalne Evrope iz člena 8(f) zagotovi obveščanje in širjenje informacij o dodeljenih sredstvih Unije in rezultatih, doseženih v njihovi državi.	2. Mreža centrov Ustvarjalne Evrope zagotovi obveščanje in širjenje informacij o dodeljenih sredstvih Unije in rezultatih, doseženih v njihovih sodelujočih državah.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Poglavje VI – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dostop do programa	Dostop do okvirnega programa
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 16 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Določbe o državah nečlanicah EU in mednarodnih organizacijah	Določbe o sodelujočih državah
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Program spodbuja kulturno raznolikost na mednarodni ravni v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.	1. Okvirni program spodbuja kulturno raznolikost na mednarodni ravni v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V sklopih lahko sodelujejo naslednje države, če so izpolnjeni zahtevani pogoji, vključno s tistimi iz Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev za sklop MEDIA, in zagotovljena dodatna sredstva:	2. V okvirnem programu lahko sodelujejo države iz odstavka 2a, če so te države:
	– podpisale in ratificirale Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005;
	– izpolnile pogoje iz Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede programa;
	– zagotovile dodatna sredstva.
	2a. V skladu s pogoji iz odstavka 2 lahko v okvirnem programu, razen glede ukrepov iz člena 7, sodelujejo naslednje države:
	(a) države članice;
(a) države pristopnice, države kandidatke in možne kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;	(b) države pristopnice, države kandidatke in možne države kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;
(b) države Efte, ki so članice EGP, v skladu z določbami Sporazuma EGP;	(c) države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu z določbami Sporazuma EGP;
(c) Švicarska konfederacija na podlagi dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo;	(d) Švicarska konfederacija na podlagi dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo;
(d) države evropskega sosedskega območja v skladu s postopki, ki so bile s temi državami določene v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Evropske unije.	(e) države evropskega sosedskega območja v skladu s postopki, ki so bile s temi državami določene v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Unije.
	2b. Države iz točk (a), (c) in (d) odstavka 2a sodelujejo v jamstvenem instrumentu, kot je določeno v členu 7.
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Program je odprt za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja, usmerjene na izbrane države ali regije, na podlagi dodatnih sredstev.	3. Okvirni program je odprt za dvostranske ali večstranske ukrepe sodelovanja, usmerjene na izbrane države ali regije, na podlagi dodatnih sredstev.
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Program dopušča sodelovanje in skupne ukrepe z državami, ki ne sodelujejo v programu, in z mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kot so UNESCO, Svet Evrope, OECD ali Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, na podlagi skupnih prispevkov za uresničitev ciljev programa.	4. Okvirni program dopušča sodelovanje in skupne ukrepe z državami, ki v njem ne sodelujejo, in z mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kot so UNESCO, Svet Evrope, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, na podlagi skupnih prispevkov za uresničitev ciljev okvirnega programa.
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Člen 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17	črtano
Izvajanje programa
Komisija za izvajanje programa v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2) sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti. V letnih delovnih programih so določeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. Vsebujejo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneska, dodeljenega vsaki dejavnosti, in okviren urnik izvajanja. V zvezi z donacijami vključujejo še prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja.
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Člen 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 17a
	Letni delovni programi
	1. Komisijo se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 17b o letnih delovnih programih.
	2. V letnih delovnih programih so določeni zlasti cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta.
	3. Letni delovni programi vsebujejo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneska, dodeljenega vsakem delu, in okviren urnik izvajanja. V zvezi z donacijami ti vključujejo še prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja.
	4. Za jamstveni instrument vsebuje letni delovni program merila za upravičenost in izbiro finančnih posrednikov, merila za izključitev, povezana z vsebino projektov, ki se predložijo sodelujočim finančnim posrednikom, letna sredstva EIS in merila za ugotavljanje upravičenosti, merila za izbor in za dodelitev donacije za ponudnike, ki krepijo zmogljivosti.
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Člen 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 17b
	Izvajanje pooblastila
	1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 14(1a) in 17a(1) se prenese na Komisijo za obdobje sedem let od datuma začetka veljavnosti te uredbe in za čas trajanja okvirnega programa.
	3. Pooblastilo iz členov 14(1a) in 17a(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
	4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 14(1a) in 17a(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisiji pomaga Odbor za program Ustvarjalna Evropa. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.	črtano
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.	črtano
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje tega programa v obdobju iz člena 1(1) se določijo na 1 801 000 000 EUR.	1. V smislu točke [17] medinstitucionalnega sporazuma .../... med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se primarna referenčna vrednost za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v zvezi s finančnimi sredstvi za izvajanje tega programa v obdobju iz člena 1(1) določi na 1 801 000 000 EUR.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Porazdelitev proračunskih sredstev med programoma MEDIA in Kultura ter medsektorskim sklopom iz člena 6 je naslednja:
	– najmanj 55 % za program MEDIA;
	– najmanj 30 % za program Kultura;
	– največ 15 % za medsektorski sklop, pri čemer se najmanj 4 % dodeli za ukrepe nadnacionalnega sodelovanja iz člena 8 in za mrežo centrov Ustvarjalne Evrope iz člena 8b.
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe uredbe Sveta, ki opredeljuje večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepiti vlogo Evropskega parlamenta kot proračunskega organa v letnem proračunskem postopku.
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Sredstva, ki se v okviru medsektorskega sklopa ne dodelijo za ukrepe iz člena 7, se dodelijo programoma Kultura in MEDIA.
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Finančni okvir programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, predvsem stroške študij, sestankov strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komunikacije, vključno z institucionalno komunikacijo o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če se nanašajo na splošne cilje te uredbe, stroške, povezane z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.	2. Finančni okvir okvirnega programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje okvirnega programa in uresničitev njegovih ciljev, predvsem stroške študij, sestankov strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komunikacije, vključno z institucionalno komunikacijo o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če se nanašajo na splošne cilje te uredbe, stroške, povezane z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija pri upravljanju okvirnega programa. Ta okvir mora biti jasno opredeljen in viden.
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v okviru programa. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.	2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v okviru programa. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, pridobljeno iz okvirnega programa, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Priloga I
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
UREDITEV ZA IZVAJANJE INSTRUMENTA ZA KULTURNE IN USTVARJALNE SEKTORJE	JAMSTVENI INSTRUMENT ZA KULTURNE IN USTVARJALNE SEKTORJE
	(1) Jamstveni instrument je neodvisni dolžniški instrument, ki zagotavlja jamstva, tehnično strokovno znanje in izkušnje ter zmogljivost za oceno in kritje tveganj in morebitno kapitalsko olajšavo za projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z izkoriščanjem možnosti za finančne posrednike.
	(1a) Proračunska dodelitev pokriva vse stroške jamstvenega instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih posrednikov, kot so izgube zaradi jamstev, provizija za upravljanje za EIS, ki upravlja vire Unije, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki.
	(1b) Cilj za obseg finančnih jamstev v okviru jamstvenega instrumenta za leto 2020 so posojila v vrednosti 1 milijarde EUR.
Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Tako zagotovljena finančna podpora se nameni malim in srednjim podjetjem in organizacijam, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
1. Naloge
Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje opravlja naslednje naloge:	(1c) Jamstveni instrument zagotavlja:
(a) zagotavlja jamstva ustreznim finančnim posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa;	(a) jamstva ustreznim finančnim posrednikom iz ene od držav iz točk (a), (c) in (d) člena 16(2a);
(b) zagotavlja finančnim posrednikom dodatno strokovno znanje in izkušnje ter sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana z izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.	(b) finančnim posrednikom dodatno strokovno znanje in izkušnje ter sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana z malimi in srednjimi podjetji ter njihovimi kulturnimi in ustvarjalnimi projekti.
2. Izbira posrednikov	(2) Izbira finančnih posrednikov
Posrednike izberejo skladno z najboljšo prakso na trgu v zvezi z učinkom na:	Finančne posrednike izbere Evropski investicijski sklad skladno z najboljšo prakso na trgu, ob upoštevanju težav s presojo tveganj pri kulturnih in ustvarjalnih projektih in specifičnih ciljev iz člena 7.
	Prednost imajo finančni posredniki z veliko izkušnjami pri financiranju malih in srednjih podjetij iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.
	Merila za izbiro zlasti zajemajo:
obseg posojila, ki je na voljo izvajalcu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, in/ali	– obseg posojila, ki je doslej na voljo malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
	– obseg posojila, ki je rezerviran za mala in srednja podjetja ter organizacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
dostop izvajalca v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih do finančnih virov in/ali
tveganje pri financiranju, ki ga izvaja zadevni posrednik in je namenjeno izvajalcu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
	– politiko upravljanja tveganja za posojilne dejavnosti, zlasti v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi projekti;
	– zmožnost razviti raznovrsten posojilni portfelj ter malim in srednjim podjetjem v vseh regijah in podsektorjih predlagati načrt trženja in promocije.
3. Trajanje instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje	(3) Trajanje jamstvenega instrumenta
Posamezna jamstva imajo lahko rok zapadlosti do 10 let.	Posamezna jamstva imajo lahko rok zapadlosti do 10 let.
V skladu s členom 18(2) Uredbe XX/2012 [finančna uredba] se prihodki in vračila, ustvarjeni z jamstvi, dodelijo finančnemu instrumentu. Za finančne instrumente, ki so bili vzpostavljeni že v prejšnjem večletnem finančnem okviru, se prihodki in vračila, ustvarjeni z dejavnostmi, ki so se začele v prejšnjem obdobju, dodelijo finančnemu instrumentu tekočega obdobja.	V skladu s točko (h) člena 18(3) Uredbe XX/2012 [finančna uredba] se prihodki in vračila, ustvarjeni z jamstvi, dodelijo jamstvenem instrumentu za obdobje, ki ni daljše kot obdobje obveznosti plus deset let. Za produkcijski jamstveni sklad MEDIA se prihodki in vračila, ustvarjena z dejavnostmi tega sklada, ki so se začele v obdobju pred obdobjem, ki ga zajema okvirni program, dodelijo jamstvenemu instrumentu tekočega obdobja.
4. Krepitev zmogljivosti	(4) Krepitev zmogljivosti
Krepitev zmogljivosti v okviru instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje je v bistvu zagotavljanje storitev strokovnjakov finančnim posrednikom, ki so podpisali sporazum o odobrenih sredstvih v okviru instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, da se vsem finančnim posrednikom zagotovijo dodatno strokovno znanje ter sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana s financiranjem kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Poleg tega bi lahko imeli izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih korist od krepitve zmogljivosti, tako da bi pridobili ustrezna znanja in spretnosti za oblikovanje poslovnih načrtov in pripravo natančnih podatkov o svojih projektih, ki bi finančnim posrednikom pomagali učinkovito oceniti projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.	Krepitev zmogljivosti v okviru jamstvenega instrumenta je zagotavljanje strokovnega znanja in izkušenj finančnim posrednikom, da bi izboljšali njihovo razumevanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev – glede nematerialne narave sredstev zavarovanja s premoženjem, velikosti trga, ki nima kritične mase, in prototipske narave proizvodov in storitev – in vsem finančnim posrednikom zagotovili dodatno strokovno znanje in izkušnje na področju razvoja portfeljev in analize tveganj, povezanih s kulturnimi in ustvarjalnimi projekti.
	Sredstva, dodeljena za krepitev zmogljivosti, se omejijo na [10 %] proračuna za jamstveni instrument.
	EIS izbere ponudnike na področju krepitve zmogljivosti v imenu jamstvenega instrumenta in pod nadzorom Komisije z javnim in odprtim postopkom oddaje javnega naročila, na podlagi meril, kot so izkušnje pri financiranju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, strokovno znanje, geografski doseg, sposobnosti izvedbe in poznavanje trga.
5. Proračun
Proračunska dodelitev pokriva vse stroške instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih posrednikov, kot so izgube zaradi jamstev, provizija za upravljanje za EIS, ki upravlja vire Unije, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki.
6. Prepoznavnost in ozaveščanje	(5) Prepoznavnost in ozaveščanje
Vsak posrednik zagotovi ustrezno raven prepoznavnosti in preglednosti podpore, ki jo daje Unija, vključno z ustreznimi informacijami o finančnih možnostih, ki jih ponuja program.	Vsak posrednik zagotovi ustrezno raven prepoznavnosti in preglednosti podpore v okviru jamstvenega instrumenta, vključno z ustreznimi informacijami o finančnih možnostih, ki jih ponuja jamstveni instrument.
Zagotovi se, da so končni upravičenci ustrezno obveščeni o razpoložljivih možnostih financiranja.	Zagotovi se, da so končni upravičenci ustrezno obveščeni o razpoložljivih možnostih financiranja.
	(6) Vrste posojil
	Jamstveni instrument zajema zlasti vrste posojil, ki zadevajo:
	– naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva;
	– prenos podjetij;
	– obratna sredstva (kot so začasno financiranje, financiranje za premostitev vrzeli, davčne spodbude, denarni tokovi, kreditne linije itd.).
	Obratni kapital lahko vključuje ustrezne kratkoročne bančne kredite, s katerimi se lahko zavarujejo sredstva producentov.
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Priloga I a (novo) – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Priloga Ia
	Logotip programa MEDIA
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Priloga I (novo) – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlog spremembe Parlamenta 1. Logotip programa MEDIA je naslednji:

• [1]  UL C 181, 21.6.2012, str. 35.
• [2]  UL C 277, 13.9.2012, str 156.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Poročevalka meni, da sta varstvo in spodbujanje ustvarjalnosti in kulture bistvena za krepitev korenin in prihodnosti evropske enotnosti v raznolikosti ter njenega pluralizma, demokracije in mirnega sobivanja, pa tudi evropskega socialnega modela, inovativnosti, socialnega vključevanja, trajnostnega razvoja, medkulturnega dialoga in odprtosti za tretje države.

EU v ta namen varuje in spodbuja materialno in nematerialno dediščino ter zagotavlja, da se kulturna razsežnost upošteva na vseh področjih politike.

Poročevalka priznava prizadevanja Komisije za zagotovitev, da se izkoristi ves potencial ustvarjalnega in kulturnega sektorja z vidika rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi z vidika varovanja in spodbujanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti.

Kulturni in ustvarjalni sektor ustvarjata 2,6 % evropskega BDP (ta delež narašča), kar je izjemno v današnjem kontekstu krize, ter zagotavljata več kot 5 milijonov delovnih mest.

Posebna pozornost je bila namenjena skladnosti in dopolnilnosti predlaganega programa z drugimi področji politike in ukrepi Unije (zlasti na področju izobraževanja, kohezije, raziskav in podjetništva).

1. Struktura programa (členi 1 do 6)

Poročevalka pozdravlja poskus Komisije, da bi vzpostavila povezavo med kulturnim in avdiovizualnim sektorjem z uvedbo medsektorskega sklopa, ki jima bo v pomoč pri reševanju sedanjih svetovnih izzivov: razdrobljenost evropskega trga zaradi jezikovne in kulturne raznolikosti, potreba po prilagajanju globalizaciji in digitalnem prehodu, pomanjkanje primerljivih podatkov ter težave malih in srednjih podjetij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pri dostopanju do posojil, ki zahtevajo ukrepanje Unije.

Vendar meni, da je treba pri tem upoštevati posebno naravo obeh sektorjev ter njune posebnosti in specifične potrebe. Zato bi moral biti predlagani program Ustvarjalna Evropa vzpostavljen kot okvirni program (predloga sprem. 27 in 28) z dvema neodvisnima programoma, namreč programom Kultura in programom MEDIA ter enim medsektorskim sklopom, pri čemer bi imel vsak program ločene specifične prednostne cilje in merila za ocenjevanje.

2. Opredelitve in cilji (členi 2 do 5)

Poročevalka predlaga, da se pojasni opredelitev kulturnega in ustvarjalnega sektorja (predlog sprem. 30), izvajalcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju (predlog sprem. 31) ter malih in srednjih podjetij (predlog sprem. 32).

Predlaga, da se kot splošen cilj (člen 4) doda varovanje in krepitev evropske kulturne dediščine (predloga sprem. 7 in 39), kot specifični cilji pa podpiranje umetniškega in ustvarjalnega izražanja z mobilnostjo, kroženjem in partnerstvom, ter spodbujanje izvajalcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti žensk (predlog sprem. 44), in boljšega dostopa do kulture za državljane (predlog sprem. 46).

3. Medsektorski sklop (poglavje II)

a. Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje (člen 7 in Priloga I)

Poročevalka predlaga boljši opis delovanja jamstvenega instrumenta v členu 7 (predlogi sprem. 56 do 61) in v Prilogi I (predlogi sprem. 175 do 195). Zlasti predlaga, da se kot upravičence do sredstev iz tega instrumenta opredelijo izključno mala in srednja podjetja in organizacije s sedežem v državah članicah (predlog sprem. 57).

Ker ni posebnih in jasnih določb o delovanju jamstvenega instrumenta, se predlaga tudi pojasnitev določb o merilih za izbiro in nadzornih mehanizmih (predlogi sprem. 180 do 187).

Poročevalka poziva k uravnoteženi izbiri projektov in portfeljev (predlogi sprem. 144 do 158, 187) ter predlaga, da se nedodeljena sredstva za določbe iz člena 7 porazdelijo med programa Kultura in MEDIA (predlog sprem. 174).

b. Nadnacionalno sodelovanje (člen 8)

Poročevalka predlaga, da se okrepijo nekatere točke v zvezi z ukrepi v okviru nadnacionalnega sodelovanja, denimo s spodbujanjem digitalnih platform, bolj urejenega mreženja, boljšega sodelovanja izvajalcev tudi z univerzami in kulturnimi ustanovami na področju kulturne, medijske in digitalne pismenosti ter filmske vzgoje (predlog sprem. 68). Predlaga tudi posebno podporo za usposabljanje strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, da bi okrepili njihove digitalne veščine (predlog sprem. 69).

Meni, da je treba odpraviti pomanjkanje primerljivih podatkov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ter predlaga študijo izvedljivosti, da se preuči možnost zbiranja in analiziranja podatkov v drugih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih poleg avdiovizualnega (predlog sprem. 66).

Nadalje meni, da bi moral Evropski avdiovizualni observatorij še naprej zbirati podatke samo v avdiovizualnem sektorju (predlog sprem. 65), ter predlaga pojasnitev udeležbe Unije v observatoriju z uvedbo novega člena 12a (predlog sprem. 121).

c. Mreža centrov Ustvarjalne Evrope

Poročevalka predlaga, da se to vprašanje obravnava v ločenem členu ter da se državam članicam omogoči, da se same odločijo, kako bodo delovali njihovi centri (predlogi sprem. 70 do 77), pri čemer se krepijo njihova vloga in zmogljivosti. Tudi Komisija bi morala podpirati mrežo centrov Ustvarjalne Evrope (predlog sprem. 71).

4. Program Kultura (poglavje III)

Večji poudarek je na raznih pozitivnih učinkih boljšega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev, da bi dosegli širše občinstvo, zlasti otroke, mladino, invalide in slabše zastopane skupine (predlog sprem. 44).

Poročevalka meni, da bi moral biti program Kultura dostopen za avdiovizualna dela le, če gre za pomožne dejavnosti glede na njegove cilje (predlog sprem. 53), ter poudarja, da bi moral ta program podpirati predvsem neprofitne projekte (predlog sprem. 96).

Poročevalka obravnava tudi nekatera druga vprašanja, kot so ustvarjalna partnerstva in aktivna udeležba (predlog sprem. 81), festivali (predlog sprem. 84), digitalne platforme za kulturne izmenjave in kroženje kulturnih in ustvarjalnih del (predlog sprem. 87), spodbujanje mobilnosti in usposabljanja (predlog sprem. 92) ter podpiranje prevajanja, zlasti knjižnega, podnaslavljanja in zvočnega opisa kulturnih in ustvarjalnih del na predstavah v živo in razstavah (predlog sprem. 94).

5. Program MEDIA (poglavje IV)

Danes 38 % od 30 000 evropskih kinematografov še vedno uporablja celuloid (vir: Mediasalles), koprodukcije pa imajo v primerjavi z nacionalnimi produkcijami trikrat večjo možnost za distribucijo v tujini (vir: Eurimages).

Podpirajo se pridobitev in izboljšava digitalnih tehnologij za kinematografe ter ukrepi za uvedbo sistemov za podpiranje distribucije nenacionalnih evropskih filmov v kinematografih in na drugih platformah, zlasti satelitska distribucija, pa tudi podpiranje mednarodnih prodajnih dejavnosti, vključno s kinematografskimi in televizijskimi koprodukcijami (predlog sprem. 101).

Spodbujajo se tudi podnaslavljanje, sinhronizacija in zvočni opis avdiovizualnih del (predlog sprem. 110). Podpreti je treba vzpostavitev evropskih digitalnih platform (predlog sprem. 114).

Obravnavali smo tudi vprašanja pridobivanja znanj in spretnosti (predlog sprem. 109), formiranja občinstva (predlog sprem. 100), aktivne udeležbe in ustvarjalnih partnerstev (predlog sprem. 118), spodbujanja filmske in medijske pismenosti ter sodelovanja med izvajalci in univerzami ali kulturnimi ustanovami (predlog sprem. 119).

7. Rezultati izvedbe in širjenje (poglavje V)

Poročevalka predlaga uporabo kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za oba programa pri spremljanju okvirnega programa (predlog sprem. 129) ter njihovo podrobno opredelitev (predlogi sprem. 30 do 152).

8. Dostop do okvirnega programa (člen 16)

Poročevalka predlaga, naj bo program MEDIA dostopen za enako število držav kot program Kultura ter naj se določijo manj strogi pogoji sodelovanja (predlog sprem. 160).

9. Logotipi in prepoznavnost (člen 6a novo)

Poročevalka je zaskrbljena, da bi lahko združitev programov Kultura in MEDIA ogrozila njuno prepoznavnost, zlasti prepoznavnost vsesplošno priznanega programa MEDIA.

Zato predlaga, da se ohranita sedanja logotipa programov MEDIA in Kultura (predlogi sprem. 54, 197 in 198). Poleg tega meni, da bi bilo treba zaradi prepoznavnosti okvirnega programa ustvarjalna Evropa oblikovati njegovo vidno podobo, med drugim s posebnim simbolom.

10. Letni delovni program in delegirani akti (člen 17a novo)

Ker je osnutek predloga dokaj odprt in splošen, poročevalka meni, da predlagane izvedbene določbe zakonodajalcem ne zagotavljajo zadostnega nadzora in spremljanja procesa izvajanja programa.

Predlog Komisije o uporabi svetovalnega postopka za izvajanje programa v skladu s členom 4 uredbe 182/2011/EU ni ustrezen, saj v tem primeru Parlament ne bo mogel izvajati nadzora nad tem, kako Komisija izvaja program, tj. ne bo imel pravice do obveščenosti ali pravice do nadzora nad letnim delovnim programom, v katerem so podrobno navedeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja, skupni znesek finančnega načrta, opis financiranih ukrepov, sredstva, dodeljena za posamezne donacije, prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja.

Ti elementi v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije dopolnjujejo nebistvene elemente temeljnega akta, zato jih ne bi smeli vključiti v temeljni akt ali jih sprejeti z delegiranimi akti.

Zato poročevalka predlaga uvedbo delegiranih aktov (predlogi sprem. 24, 166 in 167) in v skladu s tem črtanje vseh določb o izvedbenih aktih (predlogi sprem. 23, 165, 168, 169 in 170).

11. Proračun (člen 18)

Poročevalka pozdravlja predlagani proračun v višini 1,801 milijarde EUR, kar je 37-odstotno dejansko povišanje skupnega proračuna za sedanje programe MEDIA, MEDIA Mundus in Kultura 2007.

Vendar je obseg okvirnega programa širši kot pred vključitvijo kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter povečanjem števila upravičencev in sodelujočih držav in števila financiranih ukrepov.

Poročevalka zato predlaga razčlenitev proračuna za oba programa in medsektorski sklop (predlog sprem. 172) ter podaja smernice za najvišjo stopnjo sofinanciranja (predlog sprem. 173).

MNENJE Odbora za proračun (16.11.2012)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa
(COM(2011)0785 – C7‑0435/2011 – 2011/0370(COD))

Pripravljavka mnenja: Barbara Matera

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Komisija je v osnutku naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 odločila, da mora biti podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (KUS) še naprej bistveni sestavni del naslednjega finančnega svežnja, in predlagala enotni okvirni program „Ustvarjalna Evropa“, ki bo združil sedanje programe Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus ter vključil nov finančni instrument za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja (MSP) ter organizacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011 (2010/2156) so ti sektorji bistveni za strategijo Evropa 2020 in naslednji večletni finančni okvir.

Kulturni in ustvarjalni sektorji med drugim vključujejo arhitekturo in oblikovanje, umetniško obrt, avdiovizualne in multimedijske vsebine, knjižna dela in tisk, kulturno dediščino in arhive, knjižnice, glasbo, uprizoritvene umetnosti, videoigre in vizualne umetnosti. Ti sektorji pomembno prispevajo k delovnim mestom in rasti v Evropi, saj so leta 2008 ustvarili 4,5 % skupnega evropskega BDP in zaposlovali približno 3,8 % delovne sile (8,5 milijonov delovnih mest). Poleg neposrednega prispevka k BDP imajo učinke na druga področja gospodarstva, kot je turizem, in spodbujajo vsebine za IKT. Širše gledano bo imela ustvarjalnost bistveno vlogo v sodobnem izobraževanju in bo prispevala k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Spodbujala bo inovacije, podjetništvo in pametno in trajnostno rast ter prispevala k socialni vključenosti.

Proračun

Predlagani proračun za program Ustvarjalna Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru znaša 1,8 milijard EUR, medtem ko v sedanjem večletnem finančnem okviru znaša 1,17 milijard EUR za tri programe, in sicer Kultura (400 milijonov EUR), Media (755 milijonov EUR in Media Mundus (15 milijonov EUR), ki se bodo vključili v en razdelek. Novi program naj bi sestavljali trije sklopi z naslednjo razčlenitvijo: 15 % za medsektorski sklop, 30 % za sklop Kultura in 55 % za sklop MEDIA. Pripravljavka mnenja pozdravlja predlagano povečanje proračunskih sredstev na ravni Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Obenem pa poudarja, da je treba načrtovano porazdelitev deleža sredstev vključiti v zakonodajno besedilo, ne pa le v priloženo oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga. V zakonodajnem besedilu je treba tudi podrobno opisati vzpostavitev in izvajanje novega (finančnega) instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje. Pripravljavka mnenja poleg tega poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Cilji

Splošna cilja programa bosta: (i) varovati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter (ii) okrepiti konkurenčnost sektorja; s čimer bo program prispeval k uresničevanju strategije EU 2020 in njenih vodilnih pobud. Posebni cilji programa so:

–   podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da bodo delovali nadnacionalno, vključno s krepitvijo odnosov in mrež med izvajalci;

–   spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;

–   okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;

–   podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.

Pripravljavka mnenja meni, da mednarodni vidiki kulturnih in ustvarjalnih sektorjev niso dovolj določeni in se zato v predlogu Komisije zgubi velik del programa Media Mundus. Pripravljavka mnenja namerava v zakonodajni predlog ponovno vključiti poglavitne elemente globalnega sodelovanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1a. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le okvirna za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen dogovor o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;
Obrazložitev
Ko še potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru, zneski v tematski pravni podlagi ne morejo veljati kot končni, kar je skladno z načelom „nič ni določeno, dokler ni vse določeno“.
Predlog spremembe  2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo)
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	1b. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo lahko Unija uresničila svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poziva Svet, naj v primeru, da se ne strinja s tem pristopom, jasno opredeli, katere od prednostnih političnih nalog ali projektov bi bilo mogoče kljub dokazani evropski dodani vrednosti povsem opustiti; poudarja, da bo tudi ob najmanj 5-odstotnem povečanju ravni sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru glede na raven iz leta 2013 mogoč le delen prispevek k doseganju dogovorjenih ciljev in zavez ter načela solidarnosti Unije;
	______________
	1Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
Obrazložitev
Evropski parlament poziva Svet, naj, če namerava znižati zneske večletnega finančnega okvira, opredeli „neprednostne naloge“ kljub njihovi dodani vrednosti in novim nalogam, ki jih ima Unija po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem.	(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) V sporočilu Evropske komisije o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.	(7) V sporočilu Evropske komisije o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Vendar so se z zmanjšanjem financiranja iz nacionalnih virov hudo omejile možnosti kulturnih delavcev za delovanje v Evropi. Zato ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z delovnimi mesti in ustvarjalno industrijo, če se ne bodo bistveno povečala sredstva za ustvarjalno mobilnost in sodelovanje v Evropi in drugod.
Obrazložitev
Zaradi finančne krize so se zmanjšala sredstva za ustvarjalne in kulturne sektorje na nacionalni ravni, zato bi lahko z Evropskimi sredstvi deloma nadomestili te izgube.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.	(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko v celoti izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.	(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti za ohranjanje konkurenčnosti, rast ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s tretjimi državami (nekdanji program Media Mundus), večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, med drugim tudi z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami Združenih narodov, skladi in programi, zasebnimi fundacijami in donatorji, ki niso iz Unije.
Obrazložitev
Ker se program Media Mundus v naslednjem finančnem okviru vključi v skupni okvir, se ne sme pozabiti na njegove prednostne naloge, torej mednarodno sodelovanje in prikazovanje evropske kulturne produkcije v tujini.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa in pomeni za proračunski organ v okviru letnega proračunskega postopka prednostni referenčni okvir v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.	(21) Ta uredba določa okvirna finančna sredstva za celotno trajanje programa in pomeni za proračunski organ v okviru letnega proračunskega postopka finančni referenčni okvir v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Obrazložitev
Uskladitev uvodne izjave s členom 19(1).
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in posebej paziti, da so upravni in finančni postopki poenostavljeni.	(23) Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Zlasti malim in srednjim subjektom je treba omogočiti dostop do programa, ne pa ga omejiti le na velike izvajalce. Program ne sme podpirati le večletne projekte, temveč tudi kratko- in srednjeročne dejavnosti. Posebej je treba paziti, da so upravni in finančni postopki poenostavljeni.
Obrazložitev
Zaradi narave kulturnih in ustvarjalnih sektorjev malih in srednjih projektov in podjetij ne bi smeli izključiti iz področja projekta, saj lahko prav tako prispevajo k ustvarjalnosti in raznolikosti, ki sta bistveni za razcvet evropske kulture.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Določiti bi bilo treba ukrepe za prehod od programov Kultura 2007, MEDIA 2007 in MEDIA Mundus k programu iz te uredbe.	(29) Določiti bi bilo treba ukrepe za prehod od programov Kultura 2007, MEDIA 2007 in MEDIA Mundus k programu iz te uredbe. Vendar se v prehodnem obdobju in med delovanjem novega skupnega programa ne bi smel zmanjšati pomen individualne usmeritve in ciljev vsakega od teh programov (Kultura, Media in Media Mundus).
Obrazložitev
Ker se program Media Mundus v naslednjem finančnem okviru vključi v skupni okvir, se ne sme pozabiti na njegove prednostne naloge, torej mednarodno sodelovanje in prikazovanje evropske kulturne produkcije v tujini.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 7 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje	Finančni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje
Obrazložitev
V imenu novega podpornega instrumenta bi bilo treba izrecno izraziti, da gre za finančni instrument.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Prednostne naloge se izvajajo v skladu s Prilogo I.	2. Finančni instrument je dolžniški instrument, ki zagotavlja jamstva, tehnično strokovno znanje in izkušnje ter zmogljivost za oceno in kritje tveganj in morebitno kapitalsko olajšavo za projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z izkoriščanjem možnosti za finančne posrednike.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Finančni posredniki, izbrani za podporo, spoštujejo najboljšo prakso na trgu ob upoštevanju težav pri ocenjevanju tveganja v ustvarjalnih projektih. Izberejo pa se na podlagi obsega posojila, ki je na voljo izvajalcem v kulturnih ali ustvarjalnih sektorjih, in zmožnosti izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih za dostop do financiranja ter na podlagi tveganja in dodatnega financiranja, ki je finančnim posrednikom na voljo za podporo izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Posamezna jamstva lahko imajo rok zapadlosti do 10 let. V skladu s členom XX.X Uredbe (EU) št. XX/2012 [o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] se prihodki in povračila, ustvarjeni z jamstvi, ponovno dodelijo finančnemu instrumentu. Za finančne instrumente, ki so bili vzpostavljeni že v prejšnjem večletnem finančnem okviru, se prihodki in vračila, ustvarjeni z dejavnostmi, ki so se začele v prejšnjem obdobju, dodelijo finančnemu instrumentu v tekočem obdobju.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Gradnja zmogljivosti v okviru finančnega instrumenta je v bistvu zagotavljanje strokovnih storitev finančnim posrednikom, ki so podpisali sporazum o instrumentu v okviru finančnega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, da se vsem finančnim posrednikom zagotovita dodatno strokovno znanje in sposobnost, da ocenijo tveganja, povezana s financiranjem kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Poleg tega imajo izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih korist od gradnje zmogljivosti, tako da pridobijo ustrezna znanja in spretnosti za oblikovanje poslovnih načrtov in pripravo natančnih podatkov o svojih projektih, ki lahko finančnim posrednikom pomagajo učinkovito oceniti projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Proračunska dodelitev pokriva vse stroške finančnega instrumenta, vključno s plačilnimi obveznostmi do finančnih posrednikov, kot so izgube zaradi jamstev, provizija za upravljanje za Evropski investicijski sklad, ki upravlja vire Unije, in vsi drugi upravičeni stroški ali izdatki.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2e. Vsak finančni posrednik zagotovi ustrezno raven prepoznavnosti in preglednosti podpore, ki jo daje Unija, vključno z ustreznimi informacijami o finančnih možnostih, ki jih ponuja program. Zagotovi se, da so končni upravičenci ustrezno obveščeni o razpoložljivih možnostih financiranja.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2f. Cilj za obseg finančnih jamstev v okviru finančnega instrumenta za leto 2020 so posojila v vrednosti 1 milijarde EUR.
Obrazložitev
Finančni instrument bi bilo treba podrobno opisati predvsem v zakonodajnem besedilu in ne samo v prilogi ali računovodskem izkazu. Cilj za instrument bi bilo treba določiti kot količinski kazalnik.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) povečanje konkurenčnosti evropske avdiovizualne industrije in distribucije evropskih del zunaj Evrope ter povečanje javnega povpraševanja po kulturno raznolikih avdiovizualnih vsebinah.
Obrazložitev
Pri podpiranju mednarodnega kroženja evropske medijske produkcije je pomembno podpreti konkurenčnost evropske avdiovizualne industrije in spodbuditi povpraševanje po teh avdiovizualnih vsebinah, da bi premagali konkurenco iz Združenih držav Amerike in vse večjo konkurenco iz Azije.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje tega programa v obdobju iz člena 1(1) se določijo na 1 801 000 000 EUR.	1. V smislu točke [17] medinstitucionalnega sporazuma .../... med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se primarna referenčna vrednost za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v zvezi s finančnimi sredstvi za izvajanje tega programa v obdobju iz člena 1(1) določi na 1 801 000 000 EUR.
Obrazložitev
V zakonodajni predlog bi bilo treba vključiti razčlenitev programa na tri sklope, da se zagotovi ustrezno in zadostno financiranje vseh prednostnih nalog.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe uredbe Sveta, ki opredeljuje večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, in medinstitucionalnega sporazuma z dne xxx/201z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepiti vlogo Evropskega parlamenta kot proračunskega organa v letnem proračunskem postopku.

POSTOPEK

Naslov	Program Ustvarjalna Evropa
Referenčni dokumenti	COM(2011)0785 – C7-0435/2011 – 2011/0370(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CULT 30.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 30.11.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Barbara Matera 6.2.2012
Datum sprejetja	15.11.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Zuzana Brzobohatá, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ivars Godmanis, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, George Lyon, Barbara Matera, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, Derek Vaughan
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Jürgen Klute, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis, Nils Torvalds

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (20.9.2012)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa
(COM(2011)0785 – C7‑0435/2011 – 2011/0370(COD))

Pripravljavka mnenja: Kinga Göncz

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V današnjem času, ko imajo finančna kriza ter varčevalni ukrepi neprimerljive hude socialne posledice in posledice za zaposlovanje, zaradi česar državljanom grozita velika in dolgotrajna revščina in socialna izključenost, morajo naši zakonodajni predlogi državljanom dejansko olajšati življenje, hkrati pa morajo biti dostopni za vse ne glede na njihovo nacionalnost ali socialno okolje, iz katerega prihajajo.

Danes je v Evropski uniji 24,5 milijona brezposelnih, kar pomeni 10,2 % delovno aktivnih državljanov, mladi pa se morajo spopasti s pretresljivo stopnjo brezposelnosti več kot 22,4 % ali celo več (v nekaterih državah članicah skoraj 50 %)[1]. Tako je treba storiti vse in sektorjem z možnostmi za rast ponuditi priložnosti in pomoč. Nedvomno so v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih očitne možnosti za rast in razvoj, saj se je „med letoma 2000 in 2007 zaposlovanje v teh sektorjih v povprečju povečalo za 3,5 % na leto v primerjavi z 1 % v vseh gospodarstvih držav EU-27 skupaj“[2]. Leta 2008 so ti sektorji predstavljali 4,5 % skupnega evropskega BDP ter zaposlovali približno 3,8 % delovne sile; poleg tega so pozitivno in spodbujevalno vplivali na druge sektorje, kot so turizem, informacijske tehnologije, izobraževanje in tako dalje.

Program Ustvarjalna Evropa (program) je še en okvirni program, ki bi utegnil občutno izboljšal življenje izvajalcev ustvarjalnih in kulturnih panog, vendar le, če bo dobro zastavljen in bo odgovarjal na potrebe in izzive sektorjev in vseh izvajalcev.

Obenem so kulturni in ustvarjalni sektorji tako raznovrstni in raznoliki kot celotna Evropska unija. Predlog Evropske komisije že omenja, da so kulturni in ustvarjalni sektorji Evropske unije razdeljeni po nacionalnih in jezikovnih mejah, vendar ni mogoče zanemariti dejstva, da se možnosti izvajalcev za začetek in nadaljevanje dejavnosti še dodatno razlikujejo. V nekaterih državah članicah z manjšo proizvodno zmogljivostjo, omejeno kupno močjo in možnostmi sponzoriranja so razmere v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih še težavnejše. Tako pripravljavka mnenja predlaga, da si je treba pri teh državah še posebej prizadevati, da bi povečali možnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da dosežejo kupce.

Drug dejavnik, vreden omembe, je zahtevna naloga, pred katero so izvajalci iz socialno šibkejših skupin (kot so invalidi, pripadniki različnih manjšin itd), in sicer dostop do programa in financiranja na splošno. Pripravljavka mnenja bi rada poudarila, da je treba kulturne pravice teh ljudi zaščititi in promovirati.

Dodati je treba nov vidik, in sicer pomen mikropodjetij. Po podatkih Evropske komisije predstavljajo mala in srednja podjetja 99 % vseh podjetij v EU, 90 % od njih pa so dejansko mikropodjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih, oziroma v povprečju dejansko 5 zaposlenih. Ta mikropodjetja zaposlujejo 53 % delovne sile v Evropi, torej so bistvena za naša gospodarstva. Ravno tako imajo pomembno vlogo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako je izredno pomembno, da jim program koristi.

Ne sme se zanemariti mladih izvajalcev: dobiti morajo čim več pomoči in spodbud za začetek, vodenje in mednarodno uveljavljanje svojih podjetij in organizacij.

Program bi jih moral podpreti pri njihovem mednarodnem delovanju, tako da bi pridobili komunikacijska in podjetniška znanja, potrebna v tem okolju, hkrati pa bi moral spodbujati tudi dostopnost vodstvenega, poslovnega in podjetniškega usposabljanja, prilagojenega strokovnjakom v tem sektorju, da bi povečali njihovo finančno neodvisnost ter dosegli vzdržnost dejavnosti; vse to bi okrepilo konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter pripomoglo k uresničevanju strategije Evropa 2020.

Treba je zagotoviti splošno skladnost in dopolnjevanje programa z drugimi ustreznimi viri financiranja EU, kot so Evropski socialni sklad, Program Evropske unije za socialne spremembe in inovacije, Evropski sklad za regionalni razvoj idr., s čimer bi dosegli večji napredek teh sektorjev.

Kot pri drugih programih sta tudi tukaj bistvenega pomena spremljanje in vrednotenje, za kar je nujen dobro zasnovan niz kazalnikov. Če želimo imeti natančnejšo sliko o razmerah v sektorjih ter spremembah, ki jih je prinesel program, so potrebni podatki o deležu zaposlenosti in BDP, pa tudi številke o spremembah v sektorju na področju vzdržnosti dejavnosti pri izvajalcih ter o dostopnosti programa za socialno šibkejše izvajalce. Poleg tega je treba pri cilju krepitve finančne sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev spremljati in vrednotiti obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega instrumenta, pa tudi število finančnih upravičencev do pomoči finančnega instrumenta, ki prihajajo iz kohezijskih držav ter socialno šibkejših skupin.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe             1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem.	(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter po potrebi upošteva pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da bodo lahko prispevali k socialnemu in gospodarskemu razvoju, ter olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti z začetnim ali stalnim poklicnim usposabljanjem.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“, ki jo je Svet podprl v resoluciji z dne 16. novembra 2007, določa cilje za prihodnje dejavnosti Evropske unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, kulturo kot pobudnico ustvarjalnosti v okviru za rast in delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije.	(3) „Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“, ki jo je Svet podprl v resoluciji z dne 16. novembra 2007, določa cilje za prihodnje dejavnosti Evropske unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Njen namen je spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, poklicno mobilnost, zaščititi in spodbujati kulturne pravice pripadnikov manjšin in ljudi na robu družbe, spodbujati kulturo kot pobudnico ustvarjalnosti in socialnega vključevanja v okviru Strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta ter kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Namen Unescove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija, je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in sočasni distribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh držav.	(5) Namen Unescove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija, je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in sočasni distribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh držav in posameznikov. Pri tem Konvencija določa, da je treba ustrezno pozornost nameniti različnim socialnim skupinam, tudi pripadnikom manjšin.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji so sami po sebi razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah. Po eni strani je posledica razdrobljenosti kulturno raznoliko in zelo neodvisno kulturno okolje, ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij, ki oblikujejo raznolikost naše evropske dediščine. Po drugi strani pa so posledice razdrobljenosti omejeno in nezadostno nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev v Uniji in zunaj nje, geografsko neravnovesje in – zato – omejena izbira za potrošnika.	(10) Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji so sami po sebi razdrobljeni ob nacionalnih in jezikovnih mejah. Upoštevati pa je tudi treba, da obstajajo regionalni kulturni in ustvarjalni sektorji, ki niso vedno omejeni z nacionalnimi in jezikovnimi mejami držav članic, ter da so kulturni in ustvarjalni sektorji razdrobljeni, kar zadeva njihove možnosti, da se predstavijo širši javnosti. Pri nacionalnih razlikah ni mogoče spregledati, da so razmere za kulturne in ustvarjalne sektorje precej težavnejše v nekaterih državah članicah z manjšo proizvodno zmogljivostjo, omejeno kupno močjo in možnostmi sponzoriranja; zato si je treba posebej prizadevati za povečanje možnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da dosežejo potrošnike. Po eni strani je posledica razdrobljenosti kulturno raznoliko in zelo neodvisno kulturno okolje, ki omogoča izražanje različnih kulturnih tradicij, ki oblikujejo raznolikost naše evropske dediščine. Po drugi strani pa so posledice razdrobljenosti omejeno in nezadostno nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del in izvajalcev v Uniji in zunaj nje, geografsko in socialno neravnovesje in – zato – omejena izbira za potrošnika.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.	(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Zagotavlja boljši dostop do kulturnih dobrin in omogoča močne medkulturne vezi. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele. Izvajalci iz socialno šibkejšega okolja težko izpolnjujejo te nove zahteve, zato bi jim bilo treba na tem področju nameniti posebno pozornost.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.	(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti nevladnih organizacij ali združenj, malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, začetek delovanja, rast, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za mikropodjetja in MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in skladnost s členom 167(4) Pogodbe in drugimi dejavnostmi Unije, zlasti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, industrijske in kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov.	(20) Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in skladnost s členom 167(4) Pogodbe in drugimi dejavnostmi Unije, zlasti na področju izobraževanja, zaposlovanja, raziskav in inovacij, socialne, industrijske in kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Postopki za spremljanje in ocenjevanje programa morajo v skladu z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna letna poročila in se nanašati na posebne, merljive, dosegljive, pomembne in časovno omejene cilje ter kazalnike, ki so določeni v tej uredbi.	(27) Postopki za spremljanje in ocenjevanje programa morajo v skladu z načeli za oceno uspešnosti vključevati podrobna letna poročila in se nanašati na merljive, dosegljive, pomembne in časovno omejene cilje ter količinske in kakovostne kazalnike, ki so določeni v tej uredbi. Letna poročila bi bilo treba predložiti in predstaviti Evropskemu parlamentu.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) V okviru izvajanja programa je treba nadzorovati kakovost delovnih mest, ustvarjenih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, saj so za ta sektorja pogosto značilna negotova in nestalna delovna razmerja.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30b) Izvajanje programa bi moral spremljati dialog z vsemi zainteresiranimi stranmi v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z akterji iz civilne družbe in netrgovinskega sektorja.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nadnacionalno naravo dejavnosti programa in njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Unije;	(a) nadnacionalno in medkulturno naravo dejavnosti programa in njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Unije;
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotovitvijo bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem.	(d) zagotovitvijo bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem ter izvajalci iz skupin z omejenimi možnostmi.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) okrepiti konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.	(b) okrepiti kulturne in ustvarjalne sektorje, njihovo konkurenčnost in tudi njihovo razsežnost socialnega vključevanja, da se jim omogoči sodelovanje pri evropskem socialnem in gospodarskem razvoju ter spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje;	(a) podpirati sposobnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za nadnacionalno delovanje, med drugim tako, da se izvajalcem posredujejo komunikacijska in podjetniška znanja, potrebna v tem okolju;
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zlasti malih in srednjih podjetij in organizacij;	(c) okrepiti finančno samostojnost in sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zlasti mikro-, malih in srednjih podjetij in organizacij, javnih, nekomercialnih in socialno šibkejših izvajalcev, ter spodbujati dostopnost programov vodstvenega, poslovnega in podjetniškega usposabljanja, posebej prilagojenih strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, pa tudi razširiti sedanje izobraževalne programe, na primer program vseživljenjskega učenja, Erasmus itd.;
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Instrument ima naslednji prednostni nalogi:	1. Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mikro-, mala in srednja podjetja, združenja in fundacije v skladu s priporočilom Komisije 2003/361, ki se nanaša na opredelitev mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij. Instrument ima naslednji prednostni nalogi:
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a
Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
(a) olajšati dostop do financ malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	(a) olajšati dostop do financ mikro-, malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pri čemer se posebna pozornost nameni mladim izvajalcem in izvajalcem iz šibkejših socialnih skupin;
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 8 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nadnacionalno izmenjavo znanja in izkušenj o novih poslovnih modelih, dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže kulturnih izvajalcev in oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;	(a) nadnacionalno izmenjavo znanja in izkušenj o novih poslovnih modelih, modelih socialnega vključevanja, programih usposabljanja, dejavnosti vzajemnega učenja in povezovanje v mreže kulturnih izvajalcev in oblikovalcev politik pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 8 – točka f – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– spodbujanju programa Ustvarjalna Evropa na nacionalni ravni;	– spodbujanju programa Ustvarjalna Evropa na nacionalni in regionalni ravni;
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 8 – točka f – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– spodbujanju čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, institucionalnih platform in mrež v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	– spodbujanju čezmejne mobilnosti in sodelovanja strokovnjakov, institucionalnih platform in mrež v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) podpirati kulturno delovanje in sodelovanje umetnikov pri dejavnostih socialnega vključevanja;
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) podpirati ustvarjalnost in preskušanje kulturnih izvajalcev ne glede na velikost zadevne organizacije;
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotavljati podporo za krepitev evropskih izvajalcev in mednarodnih kulturnih mrež, da se olajša dostop do poklicnih priložnosti.	(c) zagotavljati podporo za krepitev evropskih izvajalcev in mednarodnih kulturnih mrež, da se olajšata dostop do poklicnih priložnosti in nadaljnjega poklicnega usposabljanja ter mobilnost izvajalcev.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podpirati kroženje evropske literature;	(b) podpirati mednarodno kroženje evropskih del ter kulturnih in umetniških izdelkov;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela.	(c) podpirati privabljanje občinstva in dostop do kulture za vse kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ukrepe sodelovanja, ki bodo povezali izvajalce iz različnih držav, da bodo izvajali sektorske ali medsektorske dejavnosti;	(a) ukrepe sodelovanja, ki bodo povezali izvajalce iz različnih držav, da bodo izvajali sektorske ali medsektorske dejavnosti, pri čemer se posebna pozornost nameni socialno šibkejšim izvajalcem;
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 10 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) dejavnosti organizacij, ki zagotavljajo promocijsko evropsko platformo za razvoj uveljavljajočih se talentov in spodbujanje kroženja umetnikov in del s sistemskim in velikim učinkom;	(c) dejavnosti organizacij, ki zagotavljajo promocijsko evropsko platformo za razvoj uveljavljajočih se talentov in spodbujanje mobilnosti umetnikov in del; umetniki morajo imeti možnost, da dejansko uveljavljajo svoje pravice, brez diskriminacije, zlasti na področju socialne varnosti, pravic v primeru brezposelnosti ali pokojninskih pravic, ne glede na to, v kateri državi EU delajo;
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 12 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) podporo izvajalcem v avdiovizualnem sektorju, da bodo razvili evropska avdiovizualna dela, ki imajo večje možnosti za čezmejno kroženje;	(b) podporo izvajalcem v avdiovizualnem sektorju, da bodo razvili evropska avdiovizualna dela, ki imajo večje možnosti za čezmejno kroženje, pri čemer se posebna pozornost nameni socialno šibkejšim izvajalcem;
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 12 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) olajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih tržnih prireditev in trgov ter uporabe spletnih poslovnih orodij v Evropi in zunaj nje;	(d) olajšanje dostopa do strokovnih avdiovizualnih tržnih prireditev, trgov in tečajev usposabljanja ter uporabe spletnih poslovnih orodij v Evropi in zunaj nje;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 12 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) podporo pobudam, ki predstavljajo in spodbujajo raznolikost evropskih avdiovizualnih del;	(h) podporo pobudam, ki predstavljajo in spodbujajo raznolikost evropskih avdiovizualnih del, vključno z njihovo jezikovno raznolikostjo, z zagotavljanjem podpore za prevajanje, sinhronizacijo in podnaslavljanje;
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 12 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) podporo dejavnostim, namenjenim povečevanju znanja in zanimanja občinstev;	(i) podporo dejavnostim, namenjenim povečevanju znanja in zanimanja občinstev v zvezi z raznolikim in zapletenim značajem družb;
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 12 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) podporo uvedbi pomožne tehnologije v kulturnih in izobraževalnih središčih z namenom razširitve dostopa do kulture, izobraževanja in poklicnega usposabljanja za naglušne in slabovidne osebe.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja in razvoja;	(a) zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na področju kulture, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih zadev, zdravja, raziskav in inovacij, industrije, podjetništva, trgovine, turizma, pravosodja in razvoja;
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, finančnimi instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo.	(b) drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Programom Evropske unije za socialne spremembe in inovacije (zlasti Mikrofinančnim instrumentom Progress), Evropskim skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, finančnimi instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– spremembe v sektorjih v zvezi s trajnostjo dejavnosti različnih izvajalcev;
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a – alinea 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– spremembe v sektorjih v zvezi z dostopom socialno šibkejših izvajalcev do programa;
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b – pododstavek 1 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– internacionalizacija kulturnih izvajalcev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev;	– diverzifikacija, internacionalizacija in mobilnost kulturnih izvajalcev in število sklenjenih nadnacionalnih partnerstev;
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b – pododstavek 3 – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število končnih upravičencev iz držav članic z majhno proizvodno zmogljivostjo, omejeno kupno močjo in omejenimi možnostmi sponzoriranja itd.;
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b – pododstavek 3 – alinea 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– število končnih upravičencev do pomoči finančnega instrumenta, ki prihajajo iz socialno šibkejših skupin.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	(a) Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilo o zunanji oceni se posreduje in predstavi Evropskemu parlamentu.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Tako zagotovljena finančna podpora se nameni malim in srednjim podjetjem in organizacijam, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.	Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mikro-, mala in srednja podjetja. Tako zagotovljena finančna podpora se nameni mikro-, malim in srednjim podjetjem in organizacijam, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

POSTOPEK

Naslov	Program Ustvarjalna Evropa
Referenčni dokumenti	COM(2011)0785 – C7-0435/2011 – 2011/0370(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CULT 30.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 19.1.2012
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Kinga Göncz 15.12.2011
Obravnava v odboru	31.5.2012	10.7.2012	17.9.2012
Datum sprejetja	18.9.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Marije Cornelissen, Emer Costello, Frédéric Daerden, Sari Essayah, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kinga Göncz, Richard Howitt, Jan Kozłowski, Svetoslav Hristov Malinov, Anthea McIntyre, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Birgit Sippel, Csaba Sógor

• [1]  Sporočilo Eurostata, http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=STAT/12/52&
• [2]  Sporočilo Evropske komisije za medije, http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/1399

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (12.6.2012)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa
(COM(2011)0785 – C7‑0435/2011 – 2011/0370(COD))

Pripravljavka mnenja: Silvia-Adriana Ţicău

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pomen kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (KUS)

Kulturni in ustvarjalni sektorji pomembno prispevajo k delovnim mestom in gospodarski rasti, saj so leta 2008 predstavljali 4,5 % celotnega evropskega BDP in zaposlovali približno 3,8 % delovne sile. Poleg tega ti sektorji prispevajo tudi k razvoju drugih sektorjev gospodarstva, kot so turizem ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Hkrati s spodbujanjem inovacij in podjetništva kot sestavnih delov pametne in trajnostne rasti prispevajo k socialni vključenosti.

Težave in skupni izzivi

Kulturni in ustvarjalni sektorji se soočajo z različnimi skupnimi izzivi in težavami, kot so razdrobljen trg, globalizacija in digitalni premik, pomanjkanje podatkov in pomanjkanje financiranja iz zasebnega sektorja. S težavami pri dostopu do financiranja se srečujejo zlasti mala in srednja podjetja ter organizacije iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Te težave so v večini primerov posledica:

· nematerialne narave številnih njihovih sredstev, kot so na primer avtorske pravice;

· dejstva, da se kulturna dela za razliko od drugih industrijskih projektov običajno ne proizvajajo množično ter da gre pogosto za edinstven prototip, medtem ko so za zagotavljanje dobičkonosnosti potrebne dolgoročne naložbe;

· tega, da podjetniki v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih pogosto nimajo potrebnih spretnosti na področju trženja, da bi promovirali projekte pri finančnih ustanovah;

· slabega poznavanja kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v finančnih ustanovah, ki zato niso pripravljene vlagati v razvoj znanja, potrebnega za ocenjevanje tveganj, povezanih z njimi;

· pogostega pomanjkanja zanesljivih podatkov, kar omejuje možnosti za mala in srednja podjetja v tem sektorju, da bi si zagotovila kreditiranje.

Opis programa Ustvarjalna Evropa

Program Ustvarjalna Evropa združuje in nadaljuje programe Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus. Celotni proračun za ukrepe (2014–2020) znaša 1801 milijard EUR, kar predstavlja 37-odstotno povečanje glede na sedanjo raven izdatkov. Program Ustvarjalna Evropa sestavljajo trije sklopi: medsektorski sklop, ki je namenjen vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (15 % proračuna programa); kulturni sklop, ki je namenjen kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (30 % proračuna programa); ter sklop MEDIA, ki je namenjen avdiovizualnemu sektorju (55 % proračuna programa).

Medsektorski sklop zagotavlja kulturnim in ustvarjalnim sektorjem mehanizem, ki malim in srednjim podjetjem ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev omogoča dostop do financiranja ter izboljšuje sposobnost finančnih ustanov za ocenjevanje kulturnih in ustvarjalnih projektov. Ta mehanizem bo dopolnjeval druge mehanizme EU v okviru strukturnih skladov in programa za konkurenčnost in inovacije.

S prednostnimi nalogami in podpornimi ukrepi za programa Kultura in MEDIA se skuša okrepiti sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da bi: spodbudili uporabo digitalnih tehnologij, s čimer bi se prilagajali razvoju trga; se prilagodili na digitalne tehnologije, nove modele poslovanja in distribucije ter podprli nadnacionalno trženje in distribucijo na spletnih platformah.

Komisija bo za izvajanje programa z izvedbenimi akti sprejela letne delovne programe v skladu s svetovalnim postopkom. Večino donacij, ki se dodeljujejo v okviru programa Ustvarjalna Evropa, bo prek razpisov upravljala Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Zagotovljena finančna pomoč ne sme presegati 50 % končnih stroškov dejavnosti, ki se podpirajo (razen če je v letnem programu navedeno drugače). Komisija bo neposredno upravljala določene vidike programa, na primer: podeljevanje nagrad, sodelovanje z mednarodnimi institucijami, financiranje mednarodnih avdiovizualnih koprodukcij ter financiranje programov evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine.

Komisija bo redno spremljala program Ustvarjalna Evropa na podlagi kazalnikov uspešnosti iz člena 14, ki vključujejo: delež zaposlenih v sektorjih in njihov delež BDP; stopnjo internacionalizacije kulturnih izvajalcev in število nadnacionalnih partnerstev; število gledalcev evropskih filmov v Evropi in po svetu; odstotek evropskih avdiovizualnih del v kinematografih, na televiziji in digitalnih platformah ter obseg posojil, odobrenih v okviru finančnega instrumenta.

Stališče pripravljavke mnenja

V predlaganih spremembah pripravljavka mnenja za odbor ITRE zagovarja uvedbo novih posebnih ciljev za program, ki krepijo sklopa za prilagajanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na globalizacijo in digitalni premik. Spremembe so še posebej usmerjene v spletno dostopnost kulturnega gradiva ter izboljšujejo način digitalnega upravljanja in hranjenja tega gradiva ter spodbujajo partnerstva med kulturnimi ustanovami in zasebnim sektorjem. Pri tem bi oblikovali nove načine financiranja digitalizacije kulturnega gradiva in spodbujali njegovo inovativno uporabo. Pripravljavka mnenja se zavzema tudi za to, da se med specifične cilje programa uvrsti izboljšanje dostopa do proizvodov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za invalide.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem.	(1) Cilj Pogodbe je vse tesnejša unija med narodi Evrope in med drugim daje Uniji nalogo, da prispeva k razcvetu kultur držav članic in pri tem upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati zagotavlja pogoje, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije. Unija, če je to potrebno, podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic na področjih spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, krepitve konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in olajševanja prilagajanja spremembam v industriji, zlasti s poklicnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Invalidi imajo še vedno omejen dostop do kulturnih in ustvarjalnih proizvodov, tako da bi moral biti poseben cilj programa Ustvarjalna Evropa omogočiti invalidom dostop do teh proizvodov.
Obrazložitev
Da se pomaga zaščititi in spodbujati evropsko jezikovno in kulturno raznolikost ter da se utrdi konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, je treba med posebne cilje posebnega programa vključiti podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, tako da se invalidom omogoči dostop do kulturnih in ustvarjalnih proizvodov.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) V sporočilu Evropske komisije o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.	(7) V sporočilu Evropske komisije o evropski strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je opredeljena strategija, katere namen je preoblikovati Unijo v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija je v tej strategiji opozorila, da mora Unija zagotoviti privlačnejše okvirne pogoje za inovativnost in ustvarjalnost, med drugim s pobudami za rast podjetij, temelječih na znanju, in večji dostop do financ kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, pa tudi spodbujati visoko raven digitalne pismenosti in dostopnosti.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Kultura ima v času gospodarske in finančne krize odločilno vlogo in s podpiranjem inovacij, prek katerih dosega rezultate na socialnem področju, ustvarjalno prispeva k uresničevanju ciljev socialne politike.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Na podlagi navedenih spremljanj, ocen in javnih posvetovanj je očitno, da imajo programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in da so pomembni za potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vendar tudi, da je treba cilje vsakega novega programa uskladiti s cilji Evrope 2020. Iz navedenih ocen, posvetovanj in različnih neodvisnih študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer z zelo razdrobljenim trgom, vplivom digitalnega premika in globalizacije, s težavami pri dostopu do financ in pomanjkanjem primerljivih podatkov, zaradi katerih je potrebno ukrepanje na ravni Unije.	(9) Na podlagi navedenih spremljanj, ocen in javnih posvetovanj je očitno, da imajo programi Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus zelo pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in da so pomembni za potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vendar tudi, da je treba cilje vsakega novega programa uskladiti s cilji Evrope 2020. Iz navedenih ocen, posvetovanj in različnih neodvisnih študij, zlasti študije o podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij, je razvidno tudi, da se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo s skupnimi izzivi, in sicer z zelo razdrobljenim trgom, vplivom digitalnega premika in globalizacije, s težavami pri dostopu do financ in pomanjkanjem primerljivih podatkov, zaradi katerih je potrebno ukrepanje na ravni Unije. Vseeno bi bilo treba digitalni premik za razliko od ostalih izzivov razumeti kot spodbudo in priložnost.
Obrazložitev
Tehnologija in razpoložljivost infrastrukture za širokopasovni dostop v mestih in na podeželju odpira nove možnosti za ustvarjalce, da svoja dela ustvarjajo in distribuirajo širšemu občinstvu za nižje stroške ne glede na fizične in ozemeljske omejitve. Če ponudniki kulturnih vsebin v celoti uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije ter se spreminjajo tradicionalni vzorci produkcije in distribucije, to ponuja potencialno širše občinstvo in večje trge za ustvarjalce ter bolj raznoliko ponudbo za državljane.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Kulturni in ustvarjalni sektorji se soočajo z digitalnim prehodom, ki pretresa tradicionalne modele, spreminja vrednostne verige in zahteva nove poslovne modele. Digitalni premik in širši dostop do kulturnih virov ponujata velike ekonomske priložnosti in sta pogoj za nadaljnji razvoj kulturnih in ustvarjalnih zmogljivosti Evrope ter njene industrijske prisotnosti na tem področju.
Obrazložitev
Poleg tega je digitalno gradivo mogoče ponovno uporabiti, tako za komercialne kot nekomercialne namene, kot so razvoj učnih in izobraževalnih vsebin, dokumentarne namene, uporabo v turizmu, igre, animacijo in oblikovalska orodja, če se pri tem v celoti spoštujejo avtorske in sorodne pravice.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.	(11) Digitalni premik občutno vpliva na to, kako se kulturne in ustvarjalne dobrine in storitve ustvarjajo oziroma opravljajo, širijo, kako se do njih dostopa ter kako se porabijo in denarno izrazijo. Te spremembe ponujajo velike priložnosti za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje ter za evropsko družbo na splošno. Nižji stroški distribucije, novi distribucijski kanali in nove priložnosti za proizvode tržne niše lahko olajšajo dostop in povečajo kroženje po svetu ter obenem prispevajo h krepitvi socialne kohezije. Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo, da bi lahko izkoristili te priložnosti ter se prilagodili digitalnemu premiku in globalizaciji, razviti nova znanja in spretnosti ter zahtevati boljši dostop do financ, da bodo lahko nadgradili opremo, razvili nove produkcijske in distribucijske postopke ter prilagodili poslovne modele.
Obrazložitev
Lokalne in regionalne razvojne strategije so uspešno vključile kulturne in ustvarjalne sektorje v več področij: spodbujanje poslovne rabe kulturne dediščine, razvoj kulturne infrastrukture in storitev za podporo trajnostnega turizma, združevanje lokalnih podjetij in partnerstev med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji in industrijo, raziskovanjem, izobraževanjem in drugimi sektorji, ustanavljanje laboratorijev za inovacije in trajnostni razvoj mest.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Digitalno gradivo bi bilo treba učinkovito upravljati in vzdrževati, da se prepreči, da bi informacije, shranjene v digitalni obliki, postale nečitljive, ko bosta strojna in programska oprema, uporabljeni za njihovo shranjevanje, zastareli, ko bodo pomnilniki zaradi starosti postali manj uporabni in/ali ko te naprave ne bodo več dovolj zmogljive za velik obseg novih in nenehno spreminjajočih se vsebin. Inovativne internetne tehnologije za shranjevanje podatkov bi utegnile imeti pomembno vlogo pri ohranjanju kulturnih in ustvarjalnih podatkov, pri čemer je treba omogočiti, varovati in zagotavljati zaščito podatkov, prilagodljivost digitalne infrastrukture in dostop do teh podatkov.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) Evropski kulturni in ustvarjalni sektorji za svoj razcvet potrebujejo sodoben, dostopen in pravno varen sistem varstva pravic intelektualne lastnine.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Sedanje prakse na področju distribucije sicer podpirajo sistem financiranja filmov, vendar je potreba po spodbujanju privlačnih zakonitih spletnih ponudb in inovacij vse večja, zato je treba spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov.	(12) Sedanje prakse na področju distribucije sicer podpirajo sistem financiranja filmov, vendar je potreba po spodbujanju privlačnih zakonitih spletnih ponudb in inovacij vse večja, zlasti pri mobilnem internetu, zato je treba spodbujati prožnost novih načinov distribucije za vzpostavitev novih poslovnih modelov. Zagotavljanje teh zakonitih in privlačnih spletnih ponudb bi moralo temeljiti na celoviti strategiji za celotno Unijo, ki bi vključevala vse zainteresirane strani. Tovrstne nove zakonite spletne ponudbe bi morale biti namenjene spodbujanju umetniškega ustvarjanja in zaščiti interesov njihovih ustvarjalcev, hkrati pa bi morale zagotavljati čim večjo dostopnost proizvodov kulturnega in ustvarjalnega sektorja za javnost.
Obrazložitev
Ker se do interneta vedno pogosteje dostopa z mobilnih naprav (telefonskih naprav, računalnikov itd.), bi bilo treba navesti mobilne internetne tehnologije, ki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju novih in prožnih oblik distribucije. Zakonite in privlačne spletne ponudbe bi morale spodbuditi umetniško ustvarjanje in ščititi interese ustvarjalcev, zagotavljati pa bi morale tudi kar najširši dostop javnosti do proizvodov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Unija bi morala nemudoma ukrepati, da bi izkoristila prednosti digitalnega premika in ohranjanja digitalnega gradiva. Če države članice na tem področju ne bodo povečale naložb, bi lahko kulturne in ekonomske prednosti digitalnega premika izkoristile druge celine in ne Evropa.
Obrazložitev
Digitalizacija je pomembno sredstvo za zagotavljanje večjega dostopa do kulturnega gradiva in njegove uporabe. Stroški digitalizacije celotne kulturne dediščine Evrope so visoki in jih ni mogoče kriti zgolj z javnimi sredstvi. Sponzorstva iz zasebnega sektorja za digitalizacijo ali partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem lahko v prizadevanja za digitalizacijo vključujejo zasebne subjekte in bi jih bilo treba dodatno spodbujati.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) Knjige, časopisi in revije so sestavni del kulturnih industrij, pa tudi pluralistične in raznolike evropske medijske krajine. Digitalna doba postavlja pred izziv tudi vzdržnost tradicionalnih sektorjev v teh industrijah, kot so knjižno založništvo, knjigotrštvo in tiskani mediji.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12c) Spletna dostopnost kulturnega gradiva bo državljanom po vsej Uniji omogočila, da do njega dostopajo in ga uporabljajo v prostem času, za študij ali delo. Raznoliki in večjezični dediščini Evrope bo to dalo jasen profil na internetu, evropskim kulturnim institucijam pa bo digitalizacija njihovega imetja pomagala pri nadaljnjem opravljanju njihovega poslanstva, in sicer zagotavljanje dostopa do naše dediščine in njeno ohranjanje v digitalnem okolju.
Obrazložitev
Spletna dostopnost kulturnega gradiva bo državljanom po vsej EU omogočila, da do njega dostopajo in ga uporabljajo v prostem času, za študij ali delo. Obenem bo spletna dostopnost kulturnega gradiva pomenila, da bo raznolika in večjezična dediščina Evrope dobila jasen profil na internetu.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.	(13) Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti malih izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in mikropodjetji, je težaven dostop do sredstev, ki jih potrebujejo za financiranje dejavnosti, rast, ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje konkurenčnosti ali mednarodno uveljavitev. Medtem ko je tak izziv za MSP na splošno nekaj običajnega, pa je zaradi nematerialne narave številnih njihovih sredstev, prototipičnosti njihovih dejavnosti ter zanje značilne potrebe po tveganju in preizkušanju zaradi inovacij, nepripravljenosti izvajalcev, da bi vlagali v sektorje, in nezadostne pripravljenosti finančnih institucij za vlaganje položaj v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih precej težji.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Sedanje posamezne programe Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje je treba združiti v enotni skupni okvirni program, da se bolj učinkovito podprejo izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zato da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in globalizacija, ter da se jim pomagajo obravnavati vprašanja, ki so trenutno vzrok za razdrobljenost trga. Program mora, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru neodvisnih sklopov upoštevati posebno naravo podsektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.	(15) Sedanje posamezne programe Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje je treba združiti v enotni skupni okvirni program, da se bolj učinkovito podprejo izvajalci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zato da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponujata digitalni premik in globalizacija, ter da se jim pomagajo obravnavati vprašanja, ki so trenutno vzrok za razdrobljenost trga. Program mora, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru neodvisnih sklopov upoštevati posebno naravo podsektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. Pri spremembah, povezanih s tem, bi bilo treba prednost nameniti poenostavitvi postopka prijave in skladnosti s postopki finančnega poročanja, tako da mala in srednja podjetja, organizacije skupnosti ter prostovoljne organizacije ne bodo preveč obremenjeni z upravnimi nalogami.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine pomagata krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu območju in prispevata k povečanju vrednosti kulturne dediščine. Treba je zagotoviti sredstva za ta ukrepa Unije.	(16) Evropske prestolnice kulture in športa ter znak evropske dediščine pomagajo krepiti občutek pripadnosti skupnemu kulturnemu območju in prispevajo k povečanju vrednosti kulturne dediščine. Ta ukrepa Unije se bosta financirala prek programa Ustvarjalna Evropa.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in posebej paziti, da so upravni in finančni postopki poenostavljeni.	(23) Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, med drugim s posvetovanji s sektorji po ustreznih kanalih, in posebej paziti, da so upravni in finančni postopki poenostavljeni, zlasti za mala in srednja podjetja, organizacije skupnosti in prostovoljne organizacije.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Kot je navedeno v Poročilu Komisije o vplivu sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah pravnih podlag evropskih programov na področju vseživljenjskega učenja, kulture, mladih in državljanstva z dne 30. julija 2010, se je zaradi znatnega zmanjšanja zamud v postopkih upravljanja povečala učinkovitost programov. Tako poenostavljanje je treba nadaljevati.	(25) Kot je navedeno v Poročilu Komisije o vplivu sklepov Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah pravnih podlag evropskih programov na področju vseživljenjskega učenja, kulture, mladih in državljanstva z dne 30. julija 2010, se je zaradi znatnega zmanjšanja zamud v postopkih upravljanja povečala učinkovitost programov. Tako poenostavljanje je treba nadaljevati in dodatno izboljšati s poudarkom na skrajšanju časa za dodelitev donacij in pogostejši uporabi elektronskih orodij za upravljanje projektov.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in ustvarjalnih izrazih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, in ne glede na to, katera vrsta strukture jih izvaja. Te dejavnosti vključujejo ustvarjanje, produkcijo, širjenje in ohranjanje izdelkov in storitev, ki vsebujejo kulturne, umetniške ali ustvarjalne izraze, ter sorodne funkcije, kot so izobraževanje, upravljanje ali urejanje. Kulturni in ustvarjalni sektorji vključujejo zlasti arhitekturo, arhive in knjižnice, umetniške veščine, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, video igrami in večpredstavnostnimi vsebinami), kulturno dediščino, oblikovanje, festivale, glasbo, uprizoritvene umetnosti, objavljanje, radio in vizualne umetnosti;	1. „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in ustvarjalnih izrazih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, in ne glede na to, katera vrsta strukture jih izvaja. Te dejavnosti vključujejo ustvarjanje, produkcijo, širjenje in ohranjanje izdelkov in storitev, vključno z digitalizacijo storitev, ki vsebujejo kulturne, umetniške ali ustvarjalne izraze, ter sorodne funkcije, kot so izobraževanje, upravljanje ali urejanje in usposabljanje. Kulturni in ustvarjalni sektorji vključujejo sektorje, kot so arhitektura, arhivi in knjižnice, umetniške veščine, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, radiem, video igrami in večpredstavnostnimi vsebinami), kulturna dediščina, oblikovanje, glasba, uprizoritvene umetnosti, objavljanje, šport, vizualne umetnosti in snemanje;
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nadnacionalno naravo dejavnosti programa in njihovega vpliva, ki bo dopolnila nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Unije;	(a) nadnacionalno naravo dejavnosti programa in njihovega vpliva, zlasti na izmenjavo znanja, ki bo dopolnila lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne programe ter druge programe Unije;
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) nadnacionalnim sodelovanjem, ki spodbuja izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in ima dolgoročne sistemske učinke na sektorje;	(c) nadnacionalnim sodelovanjem, ki spodbuja izčrpnejše, hitrejše in učinkovitejše odgovore na globalne izzive in inovacije ter ima dolgoročne sistemske učinke na sektorje;
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) krepitvijo socialne kohezije prek izboljšanja dostopa do proizvodov kulturnega in ustvarjalnega sektorja za vse državljane Evrope, še posebej invalide;
Obrazložitev
Boljši dostop do proizvodov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za vse evropske državljane, zlasti invalide, bo pomembno prispeval k socialni koheziji v EU.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 4 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) okrepiti konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.	(b) okrepiti konkurenčnost in prožnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 5 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;	(b) omogočiti nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev in doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 5 – točka (b a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) podpirati mobilnost umetnikov, medkulturni dialog in umetniško izobraževanje;
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 5 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zlasti malih in srednjih podjetij in organizacij;	(c) okrepiti finančno sposobnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zlasti javnih knjižnic, malih in srednjih podjetij, mikropodjetij ter organizacij skupnosti in prostovoljnih organizacij;
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 5 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.	(d) podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva, novi poslovni modeli in podjetništvo.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 5 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujati partnerstva med kulturnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, da se oblikujejo novi načini financiranja digitalizacije kulturnega gradiva in spodbuja njegova inovativna uporaba, hkrati pa se zagotovi, da so javno-zasebna partnerstva za digitalizacijo pravična in uravnotežena.
Obrazložitev
Za spodbujanje varstva in promocijo evropske jezikovne in kulturne raznolikosti ter za utrditev konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, morajo posebni cilji vključevati spodbujanje partnerstev med kulturnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, da se oblikujejo novi načini financiranja digitalizacije kulturnega gradiva in spodbuja njegova inovativna uporaba.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 5 –točka (d b) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) spodbujati visoko raven digitalne pismenosti in dostopnosti v vseh državah članicah, da bodo imeli državljani Unije enake možnosti za uživanje v kulturnih, umetniških in avdiovizualnih delih;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 5 – točka (d c) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) spodbuditi trajnostno zaposlovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kar bo pozitivno vplivalo na zaposlovanje v sorodnih sektorjih, kot sta turizem in digitalni sektor;
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 5 – točka (d d) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dd) izboljšati pogoje za digitalizacijo in spletno dostopnost gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami;
Obrazložitev
Za spodbujanje varstva in promocije evropske jezikovne in kulturne raznolikosti ter za utrditev konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, morajo posebni cilji vključevati izboljšanje pogojev za digitalizacijo in spletno dostopnost avtorsko zaščitenega gradiva.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 5 – točka d e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(de) izboljšati pogoje na področju digitalne infrastrukture in zakonodajni okvir za upravljanje in shranjevanje gradiva v digitalni obliki, s čimer bi zagotovili njegovo dolgoročno ohranitev;
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 5 – točka d f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(df) podpreti trajnostno in vključujočo rast tako, da se invalidom omogoči dostop do proizvodov kulturnega in ustvarjalnega sektorja;
Obrazložitev
Da se pomaga zaščititi in spodbujati evropsko jezikovno in kulturno raznolikost ter da se utrdi konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, je treba med posebne cilje posebnega programa vključiti podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, tako da se invalidom omogoči dostop do kulturnih in ustvarjalnih proizvodov.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja. Instrument ima naslednji prednostni nalogi:	1. Komisija uvede instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki deluje v okviru dolžniškega instrumenta Unije za mala in srednja podjetja, mikropodjetja, organizacije skupnosti in prostovoljne organizacije. Instrument ima naslednji prednostni nalogi:
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) olajšati dostop do financ malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;	(a) olajšati dostop do financ malim in srednjim podjetjem, mikropodjetjem, javnim knjižnicam ter organizacijam skupnosti in prostovoljnim organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 8 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) konference, seminarje in dialog o politikah, tudi na področju kulturne in medijske pismenosti;	(e) konference, seminarje in dialog o politikah, tudi na področju kulturne in medijske pismenosti, ki so namenjeni zainteresiranim stranem, neposredno vključenim v zadevni sektor;
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 8 – točka f – alinea 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– zagotavljanje rednih povratnih informacij o upravnih obremenitvah za mala in srednja podjetja ter organizacije skupnosti in prostovoljne organizacije, pa tudi praktičnih predlogov za zmanjšanje teh obremenitev.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podpirati ukrepe, ki izvajalcem zagotavljajo spretnosti ter znanje in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim tehnologijam, vključno s preskušanjem novih pristopov za privabljanje občinstva in poslovne modele;	(a) podpirati ukrepe, ki izvajalcem, vključno z javnimi knjižnicami, zagotavljajo spretnosti ter znanje in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim tehnologijam, vključno s preskušanjem novih pristopov za privabljanje občinstva in poslovne modele, med drugim z uporabo socialnih medijskih platform; glede na vedno večjo rabo tehnologij mobilnega interneta bi morale biti te tehnologije sestavni del tega procesa;
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela.	(c) podpirati privabljanje občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela, tudi s pomočjo socialnih medijskih platform.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 10 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) dejavnosti javnih knjižnic za digitalizacijo literarnih del, oblikovanje integriranih spletnih katalogov in vključevanje javnih knjižnic v nacionalne in mednarodne mreže;
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 10 – točka (e)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) posebne ukrepe za dosego večje prepoznavnosti bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, vključno z evropskimi kulturnimi nagradami, znakom evropske dediščine in evropskimi prestolnicami kulture.	(e) posebne ukrepe za dosego večje prepoznavnosti bogastva in raznolikosti evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga ter medsebojnega razumevanja, vključno z evropskimi kulturnimi nagradami, znakom evropske dediščine ter evropskimi prestolnicami kulture in športa.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) omogočati pridobivanje znanj in spretnosti in razvoj mrež ter zlasti spodbujati uporabo digitalnih tehnologij, da se zagotovi prilagajanje razvoju trga;	(a) omogočati pridobivanje znanj in spretnosti in razvoj mrež ter zlasti spodbujati uporabo digitalnih tehnologij in socialnih medijev, da se zagotovi prilagajanje razvoju trga; glede na vedno večjo rabo tehnologij mobilnega interneta bi morale biti te tehnologije sestavni del tega procesa;
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (b a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) spodbujati projekte za razvoj s kombiniranimi mediji in več platformami s tehničnega in ustvarjalnega vidika;
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) podpirati razvoj pilotnih projektov ter njihovo promocijo in uresničitev.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 12 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) glede na večplastne vidike ustvarjalne industrije razvijati politike, ki spodbujajo inovacije na tehnični in ustvarjalni ravni.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja in razvoja;	(a) zadevnimi politikami EU, zlasti tistimi na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, raziskav in inovacij, podjetništva, turizma, pravosodja, razvoja in športa;
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programi za raziskave in inovacije, finančnimi instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo.	(b) drugimi zadevnimi viri financiranja EU za politike na področju kulture in medijev, zlasti Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programom za raziskave in inovacije, programom Erasmus za vse, finančnimi instrumenti za pravosodje in državljanstvo, programi za zunanje sodelovanje in predpristopnimi instrumenti. Zagotoviti bo treba zlasti sinergije na ravni izvajanja med programom ter nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo.
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	(a) Komisija poleg rednega spremljanja najpozneje do konca leta 2017 pripravi poročilo o zunanji oceni, v katerem oceni učinkovitost uresničevanja ciljev ter uspešnost programa in njegovo evropsko dodano vrednost, da se lahko odloči o podaljšanju, spremembi ali opustitvi programa. Komisija Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo o rezultatih in kazalnikih uspešnosti programa. Ocenjujejo se možnosti poenostavitev, notranja in zunanja skladnost programa, dolgoročna ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri ocenjevanju se upoštevajo rezultati ocenjevanja dolgoročnega učinka sklepov št. 1855/2006/ES, št. 1718/2006/ES in št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Obrazložitev
Komisija bi morala Evropskemu parlamentu predložiti letno poročilo na podlagi spremljanja in ocenjevanja v skladu s členom 14, da bi Parlament lahko spremljal rezultate in kazalnike uspešnosti programa.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravičenci projektov, ki jih podpira program, zagotovijo obveščanje in širjenje informacij o prejetih sredstvih Unije in doseženih rezultatih.	1. Upravičenci projektov, ki jih podpira program, zagotovijo obveščanje in širjenje informacij o prejetih sredstvih Unije in doseženih rezultatih, vključno z vidnim prikazovanjem ustreznih logotipov, poimenovanj in simbolov.

POSTOPEK

Naslov	Program Ustvarjalna Evropa
Referenčni dokumenti	COM(2011)0785 – C7-0435/2011 – 2011/0370(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CULT 30.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 30.11.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Silvia-Adriana Ţicău 27.1.2012
Obravnava v odboru	21.3.2012
Datum sprejetja	31.5.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	54 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Amelia Andersdotter, Josefa Andrés Barea, Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Ivo Belet, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Jürgen Creutzmann, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Christian Ehler, Gaston Franco, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Edit Herczog, Kent Johansson, Romana Jordan, Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Marisa Matias, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Vittorio Prodi, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Jens Rohde, Paul Rübig, Salvador Sedó i Alabart, Francisco Sosa Wagner, Patrizia Toia, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia i Cutchet, Francesco De Angelis, Ioan Enciu, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Roger Helmer, Jolanta Emilia Hibner, Seán Kelly, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Zofija Mazej Kukovič, Vladimír Remek
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	María Auxiliadora Correa Zamora, Franziska Keller

POSTOPEK

Naslov	Program Ustvarjalna Evropa
Referenčni dokumenti	COM(2011)0785 – C7-0435/2011 – 2011/0370(COD)
Datum predložitve EP	23.11.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CULT 30.11.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 30.11.2011	DEVE 30.11.2011	BUDG 30.11.2011	EMPL 19.1.2012
	ITRE 30.11.2011	LIBE 30.11.2011	FEMM 30.11.2011
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	AFET 20.12.2011	DEVE 5.12.2011	LIBE 5.12.2011	FEMM 10.7.2012
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Silvia Costa 2.2.2012
Obravnava v odboru	9.7.2012	8.10.2012	27.11.2012
Datum sprejetja	18.12.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Lorenzo Fontana, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Marietje Schaake, Marco Scurria, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Timothy Kirkhope, Iosif Matula, Raimon Obiols, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Rui Tavares
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Leonardo Domenici
Datum predložitve	14.1.2013