POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

17.1.2013 - (COM(2011)0650/3 – C7‑0375/2012 – 2011/0294(COD)) - ***I

Odbor za promet in turizem
Poročevalca: Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Ismail Ertug

Predlogi sprememb

• 001-190 (PDF - 483 KB)
• 001-190 (DOC - 968 KB)
• 191-191 (DOC - 82709 KB)
• 192-193 (PDF - 95 KB)
• 192-193 (DOC - 306 KB)
• 194-196/REV1 (DOC - 233 KB)
• 197-197/REV1 (DOC - 285 KB)
• 197-200 (PDF - 113 KB)
• 197-200 (DOC - 302 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

(COM(2011)0650/3 – C7‑0375/2012 – 2011/0294(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0650/3),

–   ob upoštevanju členov 294(2) in 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katero je Komisija predstavila predlog Parlamentu (C7‑0375/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012[1],

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. maja 2012[2],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0012/2013),

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Načrtovanje, razvoj in delovanje vseevropskih prometnih omrežij prispeva k doseganju glavnih ciljev Unije, na primer k nemotenemu delovanju notranjega trga in krepitvi ekonomske in socialne kohezije, in ima tudi posebne cilje v zvezi z omogočanjem nemotene in trajnostne mobilnosti oseb in blaga ter zagotavljanje dostopnost do vseh regij Unije.	(2) Načrtovanje, razvoj in delovanje vseevropskih prometnih omrežij bi moralo biti skladno s cilji in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v beli knjigi o prometu („Načrt za enotni evropski prometni prostor“), in strategijo Evropa 2020. Prispevati bi moralo k doseganju glavnih ciljev Unije, na primer k popolnemu izvajanju in nemotenemu delovanju notranjega trga in krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Imeti bi moralo tudi posebne cilje v zvezi z omogočanjem nemotene, varne in trajnostne mobilnosti oseb in blaga med državami članicami ter zagotavljanjem primerne dostopnosti in povezljivosti vseh regij Unije, vključno z otoškimi, oddaljenimi in najbolj oddaljenimi regijami. Prispevati bi moralo k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnosti v svetovnem merilu. Poleg tega bi morali trajnostni vzorci potniškega prometa temeljiti na multimodalnih rešitvah za vse državljane in na boljšem socialnem vključevanju.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Te posebne cilje je treba doseči z zagotavljanjem povezav in interoperabilnosti med nacionalnimi prometnimi omrežji na način, ki je gospodaren z viri.	(3) Te posebne cilje je treba doseči z zagotavljanjem povezav in interoperabilnosti med nacionalnimi prometnimi omrežji na trajnosten način in z uporabo energetsko učinkovitih čistih tehnologij ob spoštovanju potreb po varovanju okolja. Železniško interoperabilnost bi lahko spodbujali z inovativnimi rešitvami za boljšo združljivost različnih sistemov, kot so oprema na vozilih in tiri z različno tirno širino. Za ustvarjanje evropske dodane vrednosti bi morala Unija svoja prizadevanja in sredstva osredotočiti predvsem na čezmejne odseke.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Posledice naraščanja prometa so povečani zastoji na mednarodnih prometnih koridorjih. Da se zagotovi mednarodna mobilnost blaga in potnikov, je treba optimirati in, če je potrebno, razširiti zmogljivosti vseevropskega prometnega omrežja in uporabo teh zmogljivosti z odstranitvijo ozkih grl na infrastrukturi ter premoščanjem infrastrukturnih povezav v državah članicah in med njimi.	(4) Posledice naraščanja prometa so povečani zastoji na mednarodnih prometnih koridorjih. Da se zagotovi mednarodna mobilnost blaga in potnikov, je treba optimirati in, če je potrebno, razširiti zmogljivosti vseevropskega prometnega omrežja in uporabo teh zmogljivosti z odstranitvijo ozkih grl na infrastrukturi ter premoščanjem infrastrukturnih povezav v državah članicah in med njimi ter, če je primerno, s sosednjimi državami, zlasti glede na priključitev Hrvaške k Uniji leta 2013 in sedanja pogajanja z drugimi državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Politika vseevropskega prometnega omrežja mora upoštevati razvoj prometne politike in lastništvo infrastrukture. V preteklosti so bile države članice glavni subjekti, ki so bili pristojni za oblikovanje in vzdrževanje prometne infrastrukture. Za izgradnjo multimodalnega vseevropskega prometnega omrežja so postali primerni tudi drugi subjekti, vključno z zasebnimi, kot so na primer upravljavci infrastrukture, koncesionarji ali pristaniški in letališki organi.	(7) Politika vseevropskega prometnega omrežja mora upoštevati razvoj prometne politike in lastništvo infrastrukture. V preteklosti so bile države članice glavni subjekti, ki so bili pristojni za oblikovanje in vzdrževanje prometne infrastrukture. Za izgradnjo multimodalnega vseevropskega prometnega omrežja in naložbe, povezane z njo, so postali primerni tudi drugi subjekti, vključno z zasebnimi partnerji, kot so na primer regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, koncesionarji ali pristaniški, medpristaniški in letališki organi.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8a) Pri izvajanju projektov TEN-T v skupnem interesu bi bilo treba ustrezno obravnavati posebne okoliščine posameznega projekta. Po možnosti bi bilo treba raziskati sinergije z drugimi politikami, na primer vidike turizma, z vključitvijo objektov nizke in visoke gradnje, kot so mostovi ali tuneli kolesarske infrastrukture, v kolesarske poti velike razdalje, na primer kolesarske poti EuroVelo.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8b) V okviru razvoja vseevropskega prometnega omrežja bi bilo treba vzpostaviti novo prometno infrastrukturo, oživiti in nadgraditi obstoječo infrastrukturo ter sprejeti ukrepe za spodbujanje z viri gospodarne uporabe infrastrukture.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Vseevropsko prometno omrežje bi se najbolje razvijalo s pristopom dvojne plasti, ki jo sestavljata celovito omrežje in osrednje omrežje, pri čemer sta plasti najvišja raven načrtovanja infrastrukture v Uniji.	(9) Vseevropsko prometno omrežje bi se moralo razvijati s pristopom dvojne plasti, ki jo sestavljata celovito omrežje in osrednje omrežje, pri čemer sta plasti najvišja raven načrtovanja infrastrukture v Uniji in temeljita na enotni in pregledni metodologiji.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Celovito omrežje bi moralo biti prometno omrežje v celotni Evropi, ki zagotavlja dostopnost do vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi in najbolj oddaljenimi regijami, kot si za to prizadeva tudi celostna pomorska politika1, in krepi njihovo medsebojno povezanost. Smernice bi morale opredeliti zahteve za infrastrukturo celovitega omrežja, da se do leta 2050 doseže omrežje visoke kakovosti v celotni Uniji.	(10) Celovito omrežje bi moralo biti prometno omrežje v celotni Evropi, ki zagotavlja dostopnost do vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami, kot je tudi skladno z Uredbo (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike1, in krepi njihovo medsebojno socialno in ekonomsko kohezijo. Smernice bi morale opredeliti zahteve za infrastrukturo celovitega omrežja, da se do leta 2050 razvije omrežje visoke kakovosti v celotni Uniji.
__________________	__________________
1COM(2007)575 konč.	1UL L 321, 05.12.11, str. 1.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Najbolj oddaljene regije še vedno morajo nujno optimirati svojo dostopnost, predvsem kar zadeva letalske povezave z evropsko celino in prevoz potnikov in blaga po morju, saj se bodo lahko le tako celoviteje vključile v notranji trg.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) Pri celovitem omrežju bi bilo treba upoštevati posebne probleme nekaterih držav članic, kot so redko naseljena območja brez alternativnih lokalnih cest, hkrati pa je treba zagotoviti učinkovito in ustrezno reševanje teh problemov. Tako bi pripomogli k temu, da bi lahko vsi državljani uživali pravico do prostega pretoka oseb v Uniji.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in izvajati kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla.	(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in izvajati kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, povezave za zadnji del poti, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla, s čimer bi do leta 2050 prispevalo k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz prometa v primerjavi v ravnmi iz leta 1990.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in izvajati kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) V fazi načrtovanja in izgradnje projektov bi bilo treba ustrezno upoštevati interese regionalnih in lokalnih organov, pa tudi lokalne civilne družbe, na katere bo posamezen projekt v skupnem interesu vplival.
Obrazložitev
Posvetovanje z organizacijami civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi organi, ki imajo strokovno znanje, je bistvenega pomena, da bi v prihodnje preprečili spore glede nekaterih projektov in načrtov.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) Upoštevati bi bilo treba posebni položaj ločenih ali delno ločenih železniških omrežij in zanje dovoliti odstopanja od nekaterih infrastrukturnih zahtev.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da se osrednje in celovito omrežje zagotovita na usklajen način in pravočasno ter se s tem omogočijo čim večje koristi omrežja, bi morale zadevne države članice poskrbeti, da se projekti skupnega interesa zaključijo do leta 2030 oziroma 2050.	(12) Da se osrednje in celovito omrežje zagotovita na usklajen način in pravočasno ter se s tem omogočijo čim večje koristi omrežja, bi morale zadevne države članice poskrbeti, da se projekti skupnega interesa zaključijo do leta 2030 oziroma 2050. Komisija bi morala v okviru pregleda v skladu s členom 57 oceniti, kako napredujejo projekti in bi morala imeti možnost, da po potrebi ponovno razmisli o teh rokih ob upoštevanju vseh sprememb, ki utegnejo vplivati na njihovo uresničevanje, pa tudi procesa zmanjševanja zaostanka novih držav članic.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Opredeliti je treba projekte skupnega interesa, ki bodo prispevali k zagotavljanju vseevropskega prometnega omrežja in bodo usklajeni s prednostnimi nalogami, določenimi v smernicah.	(13) Opredeliti je treba projekte skupnega interesa, ki bodo prispevali k zagotavljanju vseevropskega prometnega omrežja in k izpolnjevanju ciljev ter ki bodo usklajeni s prednostnimi nalogami, določenimi v smernicah.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Projekti skupnega interesa morajo jasno dokazati evropsko dodano vrednost. Čezmejni projekti imajo običajno visoko evropsko dodano vrednost, vendar so njihovi neposredni gospodarski učinki lahko manjši kot pri nacionalnih projektih. Zato je verjetno, da brez posega Unije ne bodo izvedeni.	(14) Projekti skupnega interesa bi morali jasno dokazati evropsko dodano vrednost tako, da bi krepili povezave med državami članicami ter izboljšali pretočnost, hitrost in trajnost prometnih tokov na celotnem ozemlju Unije. Čezmejni projekti imajo običajno visoko evropsko dodano vrednost. Njihovi neposredni gospodarski učinki, ki so manjši kot pri nacionalnih projektih, potrebujejo zato prednostno posredovanje Unije, da se zagotovi njihovo izvajanje.
Obrazložitev
S kratkim sklicevanjem na opredelitev "evropska dodana vrednost", kot je predlagana v osnutku poročila Evropskega parlamenta k tej uredbi, je treba pojasniti, kaj se v odstavku razume kot dodana vrednost. Zaradi njihove visoke evropske dodane vrednosti mora biti prednostna naloga posredovanje Unije s financiranjem čezmejnih projektov.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Za projekte skupnega interesa bi bilo treba opraviti socialno–ekonomsko analizo stroškov in koristi, ki bi bila prilagojena vseevropskim prometnim omrežjem in bi upoštevala vse socialne, ekonomske in okoljske koristi ter stroške. Rezultati te analize bi morali izkazati pozitivno neto sedanjo vrednost.
Obrazložitev
Na socialno–ekonomsko analizo stroškov in koristi, ki jo Komisija predlaga v členu 7, bi se morali sklicevati tudi v uvodni izjavi.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14b) Da bi prispevali k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb iz bele knjige o prometu, ki predvideva 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, bi bilo treba oceniti vpliv projektov skupnega interesa, ki predvidevajo izgradnjo nove infrastrukture, njeno razširitev ali posodobitev, na emisije toplogrednih plinov.
Obrazložitev
Treba je oceniti vpliv nekaterih infrastrukturnih projektov na podnebne spremembe, saj bodo naložbe v vseevropsko prometno infrastrukturo imele velik učinek na uporabo prometnih storitev in določale emisije CO2 do leta 2050 in pozneje. Razvoj ali posodobitev prometne infrastrukture lahko zelo vplivata na dekarbonizacijo prometa. Čeprav pri nekaterih vrstah infrastrukture obstaja tveganje za nezmožnost opustitve ogljično intenzivne tehnologije ali načinov prevoza, pa drugi projekti lahko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Komisija lahko v okviru pregleda izvajanja osrednjega omrežja v skladu s to uredbo v sodelovanju z ustreznimi državami članicami oceni, ali je mogoče v omrežje vključiti drugo infrastrukturo, katere standard se je izboljšal in ki lahko zagotovi izpolnitev zahtev iz te uredbe.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Inteligentni prometni sistemi so potrebni za zagotavljanje podlage za optimiranje prometa in prevozov ter izboljšanje ustreznih storitev.	(20) Inteligentni prometni sistemi so potrebni za zagotavljanje podlage za optimiziranje prometa in prevozov, izboljšanje ustreznih storitev ter kot pomoč pri izboljšanju prometne varnosti in varnosti prevozov. Zagotoviti bi bilo treba njihovo interoperabilnost in razširjeno uporabo v vseh vrstah prometa, državah članicah in regijah, da bi dosegli kar največje koristi za notranji trg, trajnostno rast in kohezijo.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Smernice bi morale zagotoviti razvoj celovitega omrežja v urbanih vozliščih, ker so ta vozlišča začetna ali končna postaja („zadnji del poti“) za potnike in tovor, ki se premikajo po vseevropskem prometnem omrežju, ter točke prenosa v različnih vrstah prevoza ali med njimi.	(21) Smernice bi morale zagotoviti razvoj celovitega omrežja v urbanih vozliščih v skladu s cilji Unije glede trajnostne mobilnosti v mestih, ker so ta vozlišča začetna ali končna postaja („zadnji del poti“) za potnike in tovor, ki se premikajo po vseevropskem prometnem omrežju, ter točke prenosa v različnih vrstah prevoza ali med njimi.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Vseevropsko prometno omrežje bi moralo zaradi svoje velikosti zagotoviti podlago za obsežno uvajanje novih tehnologij in inovacij, ki bi lahko na primer pomagale izboljšati skupno učinkovitost evropskega prometnega sektorja in omejiti njegov ogljični odtis. To bo prispevalo k strategiji Evropa 2020 in cilju 60–odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 (na podlagi ravni leta 1990), navedenega v beli knjigi o prometu, hkrati pa tudi k cilju povečanja energetske varnosti za Unijo.	(22) Vseevropsko prometno omrežje bi moralo zaradi svoje velikosti zagotoviti podlago za obsežno uvajanje novih tehnologij in inovacij, ki bi lahko na primer pomagale izboljšati skupno učinkovitost evropskega prometnega sektorja in omejiti njegov ogljični odtis.
Obrazložitev
Drugi del te uvodne izjave je vključen v ostale uvodne izjave, na primer v novo uvodno izjavo 14b.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Vseevropsko prometno omrežje mora zagotoviti učinkovito multimodalnost, da se omogoči boljša izbira vrst prevoza in združevanje velikih količin za prevoze na dolgih razdaljah. To bo povečalo gospodarsko privlačnost mutimodalnosti za pošiljatelje.	(23) Vseevropsko prometno omrežje mora zagotoviti učinkovito multimodalnost z dajanjem prednosti najbolj trajnostnim vrstam prevoza, da se omogoči boljša izbira vrst prevoza potnikov in tovora in združevanje velikih količin za prevoze na dolgih razdaljah. Naložbe v multimodalne zmogljivosti pretovarjanja bodo racionalizirale prevoz in tudi povečale gospodarsko privlačnost multimodalnosti za pošiljatelje, špediterje, potnike in uporabnike.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Da se doseže kakovostna in učinkovita prometna infrastruktura v vseh vrstah prevoza, bi morale smernice vsebovati določbe o varni mobilnosti potnikov in tovora, vplivu podnebnih sprememb, možnih naravnih nesreč na infrastrukturi in nesreč, ki jih povzroči človek, ter o dostopnosti za vse uporabnike prevozov.	(24) Da se doseže kakovostna in učinkovita prometna infrastruktura pri vseh načinih prevoza, bi morale smernice vsebovati določbe o varni mobilnosti potnikov in tovora, vplivu podnebnih sprememb, posledicah možnih naravnih nesreč na infrastrukturi in nesreč, ki jih povzroči človek, ter o dostopnosti za vse uporabnike prevozov, vključno s starejšimi, osebami z zmanjšano mobilnostjo in invalidnimi potniki.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Osrednje omrežje bi moralo biti podsklop celovitega omrežja in ga prekrivati. Predstavljati bi moralo strateško najpomembnejša vozlišča in povezave vseevropskega prometnega omrežja v skladu s potrebami prometa. Osrednje omrežje bi moralo biti multimodalno, kar pomeni, da bi moralo vključevati vse vrste prevoza in njihove povezave ter ustrezne sisteme za upravljanje prometa in informacij.	(25) Osrednje omrežje bi moralo biti podsklop celovitega omrežja in ga prekrivati. Predstavljati bi moralo strateško najpomembnejša vozlišča in povezave vseevropskega prometnega omrežja v skladu s potrebami prometa ter gospodarskimi in socialnimi potrebami regij in držav, v katerih se nahajajo, ter zagotavljati nemoteno mobilnost in dostopnost vseh regijah Unije. Osrednje omrežje bi moralo biti multimodalno, kar pomeni, da bi moralo vključevati vse vrste prevoza in njihove povezave ter ustrezne sisteme za upravljanje prometa in informacij.
Obrazložitev
Ob izpolnjevanju potreb prometa mora osrednje omrežje zagotavljati teritorialno kohezijo po vsej Uniji, saj bo to ustvarilo evropsko dodano vrednost.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25a) Osrednje omrežje je opredeljeno na podlagi objektivne metodologije načrtovanja. Ta metodologija opredeljuje najpomembnejša urbana vozlišča, pristanišča, letališča in mejne prehode. Omenjena vozlišča so po možnosti povezana z multimodalnimi povezavami, če so te povezave ekonomsko uspešne, okoljsko trajnostne in izvedljive do leta 2030. Metodologija zagotavlja povezavo vseh držav članic in vključitev glavnih otokov v osrednje omrežje.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Da bi lahko začeli izvajati osrednje omrežje v načrtovanem času, bi lahko uporabili pristop koridorjev, in sicer kot instrument za čezmejno usklajevanje različnih projektov ter usklajevanje razvoja koridorja in tako povečanje prednosti, ki jih omrežje ponuja.	(26) Da bi lahko začeli izvajati osrednje omrežje v načrtovanem času, bi lahko uporabili pristop koridorjev, in sicer kot instrument za čezmejno usklajevanje različnih projektov ter usklajevanje razvoja koridorjev in povezav med njimi in tako povečanje prednosti, ki jih omrežje ponuja. Koridorski pristop ne bi smel voditi v prednostno obravnavo nekaterih projektov osrednjega omrežja pred drugimi.
Obrazložitev
Evropski koordinator mora zagotoviti izvajanje projektov za razvoj osrednjega omrežja, vendar je pomembno, da se zavzema tudi za vozlišča osrednjega omrežja v bližini koridorja. Tako bo mogoče vzpostaviti učinkovite povezave med koridorji, s tem pa se bo združilo osrednje evropsko omrežje in se bomo izognili marginalizaciji nekaterih projektov in oddvojenosti koridorjev.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Koridorji osrednjega omrežja bi morali obravnavati tudi širše cilje politik ter olajšati modalno vključevanje in multimodalne prevoze. To bi moralo omogočati posebej razvite koridorje, ki imajo optimirano porabo energije in emisije, kar bi zmanjšalo učinke na okolje, in so privlačni tudi zaradi zanesljivosti, omejenih zastojev ter nizkih operativnih in upravnih stroškov. Začetni seznam koridorjev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope], vendar bi moral biti prilagodljiv, da bi upošteval spremembe prometnih tokov.	(27) Koridorji osrednjega omrežja bi morali obravnavati tudi širše cilje politik ter olajšati modalno vključevanje in multimodalne prevoze. To bi moralo omogočati posebej razvite koridorje, ki imajo optimirano porabo energije in emisije, kar bi zmanjšalo učinke na okolje in povečati konkurenčnost, in so privlačni tudi zaradi zanesljivosti, omejenih zastojev ter nizkih operativnih in upravnih stroškov. Njihovo upravljanje pa ne bi smelo povzročiti prekomernega povečanja upravnih stroškov. Začetni seznam koridorjev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope], vendar bi moral biti prilagodljiv, da bi upošteval spremembe prometnih tokov in povečal dostopnost vseh regij Unije. Na podlagi tega seznama bi bilo treba koridorje osrednjega omrežja prikazati na shematskem indikativnem zemljevidu iz Priloge I k tej uredbi.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Oblikovanje platform za takšne koridorje osrednjega omrežja bi olajšalo načrtovanje prave strukture upravljanja in opredeljevanje virov financiranja za kompleksne čezmejne projekte. Evropski koordinatorji bi morali olajšati usklajeno izvajanje koridorjev osrednjega omrežja.	(28) Države članice si bi morale pri načrtovanju prave strukture upravljanja deliti odgovornost z zadevnim prebivalstvom v skladu z obstoječimi nacionalnimi postopki in zakoni. Oblikovanje platform za takšne koridorje osrednjega omrežja bi z javnimi naložbami in privabljanjem zasebnega kapitala olajšalo opredeljevanje virov financiranja za kompleksne čezmejne projekte. Evropski koordinatorji bi morali olajšati usklajeno izvajanje koridorjev osrednjega omrežja in povezav med njimi.
Obrazložitev
Razvoj prometnih koridorjev in njihovo ustrezno načrtovanje in upravljanje bi bilo treba izvajati z vključitvijo vseh zainteresiranih strani in deležnikov prek ustreznih posvetovanj o njihovih predlogih in načrtih.
Evropski koordinator mora zagotoviti izvajanje projektov za razvoj osrednjega omrežja, vendar je pomembno, da se zavzema tudi za vozlišča osrednjega omrežja v bližini koridorja. Tako bo mogoče vzpostaviti učinkovite povezave med koridorji, s tem pa združiti osrednje evropsko omrežje in preprečiti marginalizacijo nekaterih projektov in oddvojenost koridorjev.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28a) Koridorski pristop bi moral biti pregleden in jasen. Ne bi smel povzročati dodatnih upravnih obremenitev.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28b) Vloga evropskih koordinatorjev je poglavitnega pomena za spodbujanje in povečanje evropske dodane vrednosti koridorjev in odsekov ter za zagotavljanje racionalnega načrtovanja infrastrukture s pomočjo strukturiranega dialoga z lokalnimi organi in zadevnim prebivalstvom.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Pri razvoju koridorjev osrednjega omrežja je treba ustrezno upoštevati tovorne železniške koridorje, ki so določeni v skladu z Uredbo (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, in Evropski razvojni načrt za ERTMS, opredeljen v Odločbi Komisije 2009/561/ES z dne 22. julija 2009 o spremembi Odločbe 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje–upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.	(29) Pri razvoju koridorjev osrednjega omrežja bi se treba ozirati na tovorne železniške koridorje, ki so določeni v skladu z Uredbo (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, in Evropski razvojni načrt za ERTMS, opredeljen v Odločbi Komisije 2009/561/ES z dne 22. julija 2009 o spremembi Odločbe 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje–upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. Ohraniti bi bilo treba sedanje strukture za sodelovanje iz teh pravnih aktov in upoštevati dejavnosti, ki se izvajajo v okviru teh struktur, pri delovanju multimodalnih koridorjev osrednjega omrežja ter zelenih koridorjev.
Obrazložitev
Koridorji vseevropskega prometnega omrežja morajo uporabljati strukture koridorjev tovornega prometa in ERTMS, da se zagotovi njihovo hitro in optimalno izvajanje.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Da bi zagotovili, da se bo politika financiranja vseh finančnih programov izvajala v skladu s cilji in prednostnimi nalogami smernic TEN–T, bi bilo treba zbirati, obdelati in redno objavljati podrobne statistične podatke o vseh vrstah zadevne finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev, posojil ali drugih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo pri posameznem projektu skupnega interesa in pri vsaki vrsti prevoza tako v osrednjem kot tudi v celovitem omrežju na ravni Unije in posameznih držav članic.
Obrazložitev
Glede na pretekle izkušnje v zvezi z nekaterimi pomembnimi viri financiranja vseevropskega prometnega omrežja je treba v naslednjem obdobju financiranja tega omrežja bistveno izboljšati stanje, kar zadeva zagotavljanje preglednih, podrobnih in rednih informacij.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30b) Vseevropsko omrežje se lahko optimalno izgradi le s pomočjo večjega združevanja finančnih virov, zato bi bilo treba iz inovativnih oblik financiranja Unije zagotoviti še dodatne vire.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Za posodobitev prilog in zlasti zemljevidov zaradi upoštevanja morebitnih sprememb, ki izhajajo iz dejanske uporabe nekaterih elementov prometne infrastrukture, analiziranih na podlagi vnaprej določenih količinskih meja, je treba Komisijo v zvezi s spremembami teh prilog pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.	(31) Za posodobitev prilog in zlasti zemljevidov zaradi upoštevanja morebitnih sprememb, ki izhajajo iz dejanske uporabe nekaterih elementov prometne infrastrukture, analiziranih na podlagi vnaprej določenih količinskih meja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami teh prilog. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja z ustreznimi organi, tudi na ravni strokovnjakov ter s civilno družbo z lokalnim strokovnim znanjem. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Komisija bi morala pri pregledu izvajanja osrednjega omrežja v skladu s to uredbo po posvetovanju z državami članicami oceniti vključitev drugih delov omrežja, zlasti prednostnih projektov iz Sklepa št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja1.
	_________________
	1 UL L 204, 05.08.10, str. 1.
Obrazložitev
Nekateri prednostni projekti iz Sklepa št. 661/2010/EU niso vključeni v osrednje omrežje. Glede na dosedanja prizadevanja držav članic bi jih bilo treba preučiti vsaj v pregledu, predvidenem za leto 2023.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Smernice predvidevajo ukrepe za izvajanje vseevropskega omrežja.	4. Smernice predvidevajo ukrepe in roke za izvajanje vseevropskega omrežja.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– ukrepi za spodbujanje učinkovitega upravljanja in uporabe te infrastrukture.	– ukrepi za spodbujanje učinkovitega upravljanja in uporabe te infrastrukture ter za zagotovitev trajnostnih in učinkovitih prevoznih storitev.
Obrazložitev
Področje uporabe bi moralo biti skladno s cilji iz člena 4.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „projekt skupnega interesa“ pomeni vsak del načrtovane prometne infrastrukture, obstoječe prometne infrastrukture ali vsako spremembo obstoječe prometne infrastrukture, ki izpolnjuje določbe Poglavja II, in vse ukrepe, ki zagotavljajo učinkovito upravljanje in uporabo takšne infrastrukture;	(a) „projekt skupnega interesa“ pomeni vsak del načrtovane prometne infrastrukture, obstoječe prometne infrastrukture ali vsako spremembo obstoječe prometne infrastrukture, ki izpolnjuje določbe Poglavja II, in vse ukrepe, ki zagotavljajo učinkovito upravljanje in uporabo takšne infrastrukture v skladu s to Uredbo;
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „evropska dodana vrednost “ v zvezi s projektom pomeni vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in je dodatek k vrednosti, ki bi jo sicer ustvaril le ukrep države članice;	(e) „evropska dodana vrednost“ v zvezi s projektom pomeni vrednost, ki izhaja iz političnih odločitev ali finančnega ukrepanja Unije ali države članice ali obojega in ,poleg dodatka k možni vrednosti za posamezno državo članico, prispeva k znatnemu in merljivemu izboljšanju prometnih povezav in prometnih tokov med državami članicami z vidika trajnosti, učinkovitosti, konkurenčnosti in kohezije, kot izhaja iz ciljev vseevropskega prometnega omrežja, določenih v členu 4;
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) „inteligentni prometni sistemi (ITS)“ pomenijo sisteme, ki uporabljajo informacijsko, komunikacijsko, navigacijsko tehnologijo in tehnologijo za pozicioniranje/ugotavljanje kraja za upravljanje mobilnosti in prometa na vseevropskem prometnem omrežju ter za zagotavljanje storitev z dodano vrednostjo državljanom in prevoznikom, tudi za varno, zaščiteno in okolju prijazno uporabo omrežja ter učinkovito uporabo njegovih zmogljivosti. Obsegajo lahko tudi naprave v vozilih, če te oblikujejo nedeljiv sistem z ustreznimi sestavnimi deli infrastrukture. Obsegajo sisteme, tehnologije in storitve, navedene v točkah od (h) do (l);	(g) „inteligentni prometni sistemi (ITS)“ pomenijo sisteme, ki uporabljajo informacijsko, komunikacijsko, navigacijsko tehnologijo in tehnologijo za pozicioniranje/ugotavljanje kraja za učinkovito upravljanje mobilnosti in prometa na vseevropskem prometnem omrežju ter za zagotavljanje storitev z dodano vrednostjo državljanom in prevoznikom, tudi za varno, zaščiteno in okolju prijazno uporabo omrežja ter učinkovito uporabo njegovih zmogljivosti. Obsegajo lahko tudi naprave v vozilih, če te oblikujejo nedeljiv sistem z ustreznimi sestavnimi deli infrastrukture. Obsegajo sisteme, tehnologije in storitve, navedene v točkah od (h) do (l);
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) „sistemi spremljanja in obveščanja za ladijski promet“ (VTMIS) pomenijo sisteme, uvedene za spremljanje in upravljanje prometa in pomorskega prometa, ki uporabljajo informacije iz sistema za samodejno prepoznavanje ladij (AIS), prepoznavanja in sledenja ladij na velike razdalje (LRIT), obalne radarske sisteme in radijske komunikacije, kakor je opredeljeno v Direktivi 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS;	(i) „sistemi spremljanja in obveščanja za ladijski promet“ (VTMIS) pomenijo sisteme, uvedene za spremljanje in upravljanje prometa in pomorskega prometa, ki uporabljajo informacije iz sistema za samodejno prepoznavanje ladij (AIS), prepoznavanja in sledenja ladij na velike razdalje (LRIT), obalne radarske sisteme in radijske komunikacije, kakor je opredeljeno v Direktivi 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS, in vključujejo združevanje nacionalnih sistemov SafeSeaNet;
Obrazložitev
SafeSeaNet je osrednji sistem za izmenjavo pomorskih informacij na ravni EU in na nacionalni ravni ter bistven tehnološki element za zagotavljanje pomorske varnosti, ki združuje VTMIS v okviru Direktive 2002/59.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka k
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) „e–pomorske storitve“ pomenijo storitve, ki uporabljajo napredne in interoperabilne informacijske tehnologije v sektorju pomorskega prometa za lažjo prepustnost tovora na morju in v pristaniških območjih;	(k) „e–pomorske storitve“ pomenijo storitve, ki uporabljajo napredne in interoperabilne informacijske tehnologije v sektorju pomorskega prometa za poenostavitev upravnih postopkov in za lažji pretok tovora na morju in v pristaniških območjih, vključno s storitvami enotnega okenca, kot so enotno okence za celostno pomorsko politiko iz Direktive 2010/65/EU, sistemi pristaniških skupnosti in ustrezni carinski informacijski sistemi;
Obrazložitev
Pobuda EU za e–pomorstvo je namenjena spodbujanju doslednih, preglednih, učinkovitih in poenostavljenih rešitev, ki temeljijo na naprednih informacijskih tehnologijah. Zato je treba jasno navesti sestavne dele njenih storitev in sistemov.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(na) „interoperabilnost“ pomeni zmožnost posamezne vrste prevoza za zagotavljanje varne in nemotene vožnje vozil, s čimer dosega zahtevane ravni uspešnosti, ki je odvisna od vseh tehničnih, operativnih in regulativnih razmer te vrste prometa, in vključuje inovativne rešitve za boljšo združljivost med različnimi sistemi.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka n b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(nb) „medsebojna povezanost vrst prevoza“ pomeni fizično povezanost vrste prevoza ali pripadajočega omrežja ali obojega z opremo ali napravami in objekti, ki pripadajo drugi vrsti prevoza ali omrežju;
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka n c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(nc) „modalno vključevanje“ pomeni dosledno združevanje različnih vrst prevoza za zagotavljanje nemotenih in učinkovitih povezav med njimi;
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka n d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(nd) „čezmejni odsek“ pomeni odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med najbližjima urbanima vozliščema na obeh straneh meje med državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo;
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka o
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o) „urbano vozlišče“ pomeni urbano območje, na katerem je prometna infrastruktura vseevropskega prometnega omrežja povezana z drugimi deli te infrastrukture ter z infrastrukturo za regionalni in lokalni promet;	(o) „urbano vozlišče“ pomeni urbano območje, na katerem je prometna infrastruktura vseevropskega prometnega omrežja, kot so pristanišča, letališča, železniške postaje, logistične platforme ter tovorni in potniški terminali, ki se nahajajo na urbanem območju ali v njegovi okolici, povezana z drugimi deli te infrastrukture ter z infrastrukturo za regionalni in lokalni promet;
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka o a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(oa) „ozko grlo“ pomeni fizično ali funkcionalno oviro, ki povzroči ohromitev sistema in s tem vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje, odpraviti pa jo je mogoče z gradnjo nove infrastrukture ali bistveno nadgradnjo obstoječe infrastrukture, s čimer se lahko stanje bistveno izboljša in odpravijo omejitve ozkega grla;
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka q
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q) „tovorni terminal“ pomeni strukturo, ki je opremljena za pretovarjanje med vsaj dvema vrstama prevoza in začasno skladiščenje tovora, na primer terminale v pristaniščih, pristaniščih na celinskih vodah, letališčih in železniško–cestne terminale;	(q) „tovorni terminal“ pomeni strukturo, ki je opremljena za pretovarjanje med vsaj dvema vrstama prevoza in med dvema različnima železniškima sistemoma ter za začasno skladiščenje tovora, na primer terminale v pristaniščih, pristaniščih na celinskih vodah, letališčih in železniško–cestne terminale;
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka r a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ra) „socialno–ekonomska analiza stroškov in koristi“ pomeni predhodno količinsko opredeljeno vrednotenje vrednosti projekta ali programa na podlagi usklajene metodologije, vključno s presojo vpliva na podnebje, ki upošteva vse socialne, gospodarske in okoljske koristi in stroške ter služi kot kazalnik za ocenjevanje prispevka k blaginji;
Obrazložitev
Vključiti je treba opredelitev socialno-ekonomske analize stroškov in koristi, ki se v členu 7 navaja kot pomemben element za ocenjevanje projekta skupnega interesa. Nujno je treba zagotoviti, da bodo projekti po opravljeni analizi vseh koristi in stroškov, vključno s socialnimi in okoljskimi, na splošno pozitivno prispevali k blaginji.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka r b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(rb) „ločeno omrežje“ pomeni železniško omrežje države članice ali del tega omrežja, katerega tirna širina se razlikuje od standardne evropske nominalne tirne širine (1435 mm) in za katerega zaradi njegovih posebnosti, povezanih z njegovo geografsko odmaknjenostjo ali obrobno lego, z vidika stroškov in koristi ni mogoče upravičiti določenih večjih naložb v infrastrukturo;
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka r c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(rc) „presoja vpliva na podnebje“ pomeni predhodno ovrednotenje absolutnih in relativnih vplivov toplogrednih plinov iz nove, razširjene ali posodobljene prometne infrastrukture na podlagi usklajene metodologije, javno dostopne državljanom v skladu z aarhuško konvencijo, in vključuje:
	(i) spremembe emisij toplogrednih plinov, nastalih zaradi prometa;
	(ii) spremembe emisij toplogrednih plinov, nastalih zaradi delovanja, vzdrževanja in upravljanja infrastrukture;
	(iii) emisije toplogrednih plinov pri izgradnji in razvoju infrastrukture ter procesih ob koncu življenjskega cikla; in
	(iv) posredne učinke na druge sektorje;
Obrazložitev
Informacije iz presoje vpliva na podnebje, kot je presoja vplivov na okolje, bi morale biti javno dostopne.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vseevropsko prometno omrežje omogoča prometne storitve in prevoze, ki:	1. Vseevropsko prometno omrežje prispeva k doseganju ciljev, opredeljenih v naslednjih štirih kategorijah:
(a) izpolnjujejo potrebe po mobilnosti in prevozih njegovih uporabnikov v Uniji in v povezavi s tretjimi državami, s čimer prispevajo k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnosti;	(a) učinkovitost, ki zajema:
	(i) odpravo ozkih grl in premoščanje manjkajočih povezav na prometni infrastrukturi in povezovalnih točkah med njenimi deli tako na ozemljih držav članic kot mejnih prehodih med njimi;
	(ii) nemotene povezave med prometno infrastrukturo za promet na dolge razdalje na eni strani ter regionalni in lokalni promet na drugi strani tako za potniški kot tudi tovorni promet;
	(iii) medsebojno povezanost in interoperabilnost regionalnih in nacionalnih prometnih omrežij;
	(iv) spodbujanje gospodarsko učinkovitega, interoperabilnega in visokokakovostnega prometa, ki prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnosti;
	(v) optimalno združevanje in medsebojno povezovanje vseh vrst prevoza in učinkovito uporabo nove in obstoječe infrastrukture;
	(vi) najnaprednejše tehnološke in operativne koncepte, ki jih je treba na splošno spodbujati v vseh državah članicah.
(b) so gospodarsko učinkoviti, prispevajo k ciljem nizkoogljičnega in čistega prometa, energetski varnosti in varstvu okolja, so varni in imajo visoke standarde kakovosti za potniški in tovorni promet;	(b) trajnost, ki zajema:
	(i) spodbujanje trajnostnega, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega prometa s ciljem zmanjšanja emisij CO2 iz prometnega sektorja Unije za 60 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990;
	(ii) zmanjšanje vse vrste onesnaževanja iz prometa s spodbujanjem čistega prometa ter zmanjšanje drugih zunanjih stroškov;
	(iii) dosledno in usklajeno varstvo okolja;
(c) spodbujajo najsodobnejše tehnološke in operativne koncepte;	(c) povečanje koristi za vse uporabnike, kar zajema:
	(i) izpolnjevanje potreb uporabnikov po mobilnosti in prevozih v Uniji in v povezavi s tretjimi državami;
	(ii) visokokakovostne storitve potniškega prevoza, ki so cenovno sprejemljive in dostopne vsem državljanom, vključno z dostopnostjo za starejše, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike;
	(iii) visokokakovostne storitve tovornega prometa;
	(iv) varne in zanesljive visokokakovostne prometne rešitve, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam;
	(v) določitev infrastrukturnih zahtev na področju interoperabilnosti, varnosti in zanesljivosti ter kakovosti, učinkovitosti in trajnosti prometnih storitev;
(d) zagotavljajo primerno dostopnost do vseh regij Unije in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo rast.	(d) kohezija, ki zajema:
	(i) prispevanje k zagotavljanju dostopnosti in povezanosti vseh regij Unije, vključno z oddaljenimi, najbolj oddaljenimi, otoškimi in obrobnimi regijami ter gorskimi območji, in posledično spodbujanjem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije ter podpiranjem vključujoče rasti, in zmanjšanjem razlik v prometni infrastrukturi med različnimi deli Unije.
2. Pri razvijanju infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja se dosegajo naslednji cilji:
(a) medsebojna povezanost in interoperabilnost nacionalnih prometnih omrežij;
(b) odstranitev ozkih grl in premoščanje manjkajočih povezav na prometni infrastrukturi in povezovalnih točkah med njenimi deli na ozemljih držav članic in mejnih prehodih med njimi;
(c) razvoj vseh vrst prevoza na način, ki je usklajen z zagotavljanjem trajnostnega in gospodarsko učinkovitega prometa na dolgi rok;
(d) optimalna vključenost in povezanost vseh vrst prevoza;
(e) učinkovita uporaba infrastrukture;
(f) spodbujanje široke uporabe prevozov z ogljično najbolj nevtralnim učinkom;
(g) prometne infrastrukturne povezave med vseevropskim prometnim omrežjem in omrežji prometne infrastrukture sosednjih držav ter spodbujanje njihove interoperabilnosti;
(h) določitev infrastrukturnih zahtev, predvsem na področju interoperabilnosti in varnosti, ki bodo merilo za ugotavljanje kakovosti, učinkovitosti in trajnosti prometnih storitev;
(i) nemotene povezave med prometno infrastrukturo za promet na dolge razdalje na eni strani ter regionalni in lokalni promet na drugi strani za potniški in tovorni promet;
(j) prometna infrastruktura, ki odraža posebne razmere v različnih delih Unije in zagotavlja enakomerno pokrivanje evropskih regij, vključno z najbolj oddaljenimi in drugimi obrobnimi regijami;
(k) dostopnost za starejše ljudi, osebe z omejeno mobilnostjo in invalidne potnike.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in, če je primerno, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter drugi javni in zasebni subjekti morajo načrtovati, razvijati in upravljati vseevropsko prometno omrežje na način, ki je gospodaren z viri, z:	1. Države članice in, če je primerno, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter drugi javni in zasebni subjekti morajo načrtovati, razvijati in upravljati vseevropsko prometno omrežje na način, ki je gospodaren z viri, z:
(a) optimizacijo združevanja in medsebojnega povezovanja infrastrukture;	(a) optimizacijo združevanja in medsebojnega povezovanja infrastrukture;
(b) obsežnim uvajanjem novih tehnologij in inteligentnih prometnih sistemov;	(b) obsežnim uvajanjem novih tehnologij in inteligentnih prometnih sistemov;
(c) izboljšanjem in vzdrževanjem obstoječe prometne infrastrukture;	(c) izboljšanjem in vzdrževanjem obstoječe prometne infrastrukture;
	(ca) socialno-ekonomska analizo stroškov in koristi, vključno z glavnimi možnostmi za projekt skupnega interesa, kot sta nadgradnja obstoječe infrastrukture in gradnja nove;
(d) upoštevanjem možnih sinergij z drugimi omrežji, zlasti z vseevropskim energetskim in/ali telekomunikacijskim omrežjem;	(d) upoštevanjem možnih sinergij z drugimi omrežji, zlasti z vseevropskim energetskim in/ali telekomunikacijskim omrežjem;
(e) presojo strateških vplivov na okolje z zagotavljanjem ustreznih načrtov in programov ter presojo vplivov na blaženje podnebnih sprememb;	(e) presojo strateških vplivov na okolje z zagotavljanjem ustreznih načrtov in programov ter presojo vplivov na blaženje podnebnih sprememb;
(f) ukrepi za načrtovanje in povečevanje zmogljivosti infrastrukture, kjer je to potrebno;	(f) ukrepi za načrtovanje in povečevanje zmogljivosti infrastrukture, kjer je to potrebno;
(g) ustreznim obravnavanjem občutljivosti prometne infrastrukture na podnebne spremembe ter naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.	(g) ustreznim obravnavanjem občutljivosti prometne infrastrukture na podnebne spremembe ter naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, da se infrastruktura prilagodi tem okoliščinam;
	(ga) spodbujanjem trajnostnih in učinkovitih prevoznih storitev.
	1a. Pri načrtovanju in razvoju vseevropskega prometnega omrežja države članice, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter javni in zasebni subjekti upoštevajo različne danosti v različnih delih Unije, zlasti turistične in topografske posebnosti zadevnih regij. Prilagodijo lahko podrobne prilagoditve tras v okviru omejitev iz člena 54(3)(c), pri čemer zagotovijo skladnost z zahtevami iz te uredbe.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Postopni razvoj vseevropskega prometnega omrežja se dosega zlasti z izvajanjem dvoplastne strukture tega omrežja, ki jo sestavljata celovito omrežje in osrednje omrežje.	1. Postopni razvoj vseevropskega prometnega omrežja se dosega zlasti z izvajanjem dvoplastne strukture tega omrežja, ki temelji na doslednem in usklajenem metodološkem pristopu in jo sestavljata celovito omrežje in osrednje omrežje.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Celovito omrežje sestavljajo vsa obstoječa in načrtovana prometna infrastruktura vseevropskega prometnega omrežja ter ukrepi za spodbujanje učinkovite uporabe te infrastrukture. Razvija se v skladu s Poglavjem II.	2. Celovito omrežje sestavljajo vsa obstoječa in načrtovana prometna infrastruktura vseevropskega prometnega omrežja ter ukrepi za spodbujanje učinkovite ter socialno in okoljsko trajnostne uporabe te infrastrukture. Razvija se v skladu s Poglavjem II.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prispeva k ciljem iz člena 4;	(a) prispeva k izpolnjevanju ciljev, ki izhajajo iz najmanj treh od štirih kategorij iz člena 4;
Obrazložitev
Poročevalca predlagata rahlo zoženje meril za upravičenost, tako da bodo projekti skupnega interesa v večji meri izpolnjevali cilje vseevropskega prometnega omrežja, navedene v členu 4 in z njim povezanim predlogom spremembe 29.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zanj je opravljena socialno–ekonomska analiza stroškov in koristi, ki je pokazala pozitivno neto sedanjo vrednost;	(c) je ekonomsko izvedljiv glede na socialno-ekonomske stroške in koristi;
Obrazložitev
Člen 3(a) opredeljuje vse projekte, ki se izvajajo na omrežju TEN-T kot projekti skupnega interesa. Člena 1(4) in 7(2)(c) pa zagotavljata, da so projekti ekonomsko izvedljivi, in zadevnim državam članicam omogočata, da odločajo, kateri projekti v nacionalnih omrežjih potrebujejo razvoj in naložbe.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice in drugi spodbujevalci projektov sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje projektov v skladu z ustreznimi predpisi in postopki Unije ter nacionalnimi predpisi in postopki, zlasti z zakonodajo Unije o okolju, varovanju podnebja, varnosti, konkurenčnosti, državnih pomočeh, javnem naročanju in javnem zdravju.	4. Države članice in drugi spodbujevalci projektov sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje projektov v skladu z ustreznimi predpisi in postopki Unije ter nacionalnimi in regionalnimi predpisi in postopki, zlasti z zakonodajo Unije o okolju, varovanju podnebja, varnosti, konkurenčnosti, državnih pomočeh, javnem naročanju in javnem zdravju in dostopnosti.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Projektni skupnega interesa so upravičeni do finančne pomoči Unije v skladu z instrumenti, ki so na voljo za vseevropsko prometno omrežje, zlasti Instrumentom za povezovanje Evrope, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. XXX/2012.	5. Projekti skupnega interesa so upravičeni do finančne pomoči Unije v skladu z instrumenti, ki so na voljo za vseevropsko prometno omrežje, vključno z Instrumentom za povezovanje Evrope, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. XXX/2012.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zagotavljanje povezave med osrednjim omrežjem in prometnimi omrežji tretjih držav;	(b) zagotavljanje povezave med osrednjim omrežjem in prometnimi omrežji tretjih držav, da bi se povečala gospodarska rast in konkurenčnost;
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izvajanje sistemov za upravljanje prometa v navedenih državah.	(d) spodbujanje sistemov za upravljanje prometa v navedenih državah, ki bodo usklajeni s politiko Unije.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujanje pomorskega prometa in pomorskih avtocest brez finančne podpore pristaniščem v tretjih državah;
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) lajšanje prometa s tretjimi državami po celinskih plovnih poteh;
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka d c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) upošteva fizične omejitve in topografske posebnosti prometnih infrastruktur držav članic, kot so opredeljene v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost.
Obrazložitev
Priznati je treba tudi obstoječe geografske omejitve, s čimer bi zagotovili, da bo vzpostavitev celovitega omrežja izvedljiva.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Unija, države članice, upravljavci infrastrukture in drugi spodbujevalci projektov bi morali pri razvijanju celovitega omrežja nameniti posebno pozornost ukrepom, ki so potrebni za:	1. Unija, države članice, regije in lokalne oblasti, ki jih to zadeva, upravljavci infrastrukture in drugi spodbujevalci projektov bi morali pri razvijanju celovitega omrežja dati prednost ukrepom, ki so potrebni za:
(a) izvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov, vključno z ukrepi, ki omogočajo upravljanje prometa, multimodalne vozne rede in informacijske storitve, multimodalno sledenje, načrtovanje zmogljivosti ter spletne rezervacije in storitve izdajanja združenih vozovnic;	(a) premoščanje manjkajočih povezav in odstranjevanje ozkih grl, oboje zlasti na čezmejnih odsekih, na primer z izboljšanjem ali ponovno vzpostavitvijo čezmejnih odsekov;
(b) premoščanje manjkajočih povezav in odstranjevanje ozkih grl, predvsem na čezmejnih odsekih;	(b) izvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov;
(c) odstranjevanje upravnih in tehničnih ovir, zlasti za interoperabilnost omrežja in konkurenčnost;	(c) zagotavljanje optimalnega združevanja in interoperabilnosti načinov prevoza;
	(ca) doseganje cilja glede 60-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990;
(d) zagotavljanje optimalnega združevanja in interoperabilnosti načinov prevoza;	(d) zagotavljanje ustrezne dostopnosti in povezanosti vseh regij Unije;
(e) zagotavljanje ustrezne dostopnosti do vseh regij Unije;
	2. Da bi dopolnili ukrepe iz odstavka 1, je treba posebno pozornost nameniti ukrepom, potrebnim za:
(f) izboljšanje ali vzdrževanje kakovosti infrastrukture na področju učinkovitosti, varnosti, podnebja in, kadar je primerno, odpornosti na nesreče, okoljske uspešnosti, socialnih razmer, dostopnosti za vse uporabnike, kakovosti storitev in stalnosti prometnih tokov;	(a) izboljšanje ali vzdrževanje kakovosti infrastrukture na področju učinkovitosti, varnosti, podnebja in, kadar je primerno, odpornosti na nesreče, okoljske uspešnosti, socialnih razmer, dostopnosti za vse uporabnike, zlasti starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in invalidne potnike, ter kakovosti storitev in stalnosti prometnih tokov;
(g) spodbujanje sodobnega tehnološkega razvoja;	(b) spodbujanje sodobnega, inovativnega in čistega tehnološkega razvoja;
(h) zagotavljanje energetske varnosti z omogočanjem uporabe alternativnih energetskih virov in pogonskih sistemov, predvsem tistih z nizko vsebnostjo CO2 ali brez CO2;	(c) zagotavljanje energetske varnosti z večjo energetsko učinkovitostjo ter s spodbujanjem uporabe alternativnih energetskih virov in pogonskih sistemov, predvsem tistih z nizko vsebnostjo CO2 ali brez CO2;
(i) usmerjanje tovornega prometa mimo urbanih območij.	(d) manjšo izpostavljenost urbanih območij negativnim učinkom tranzitnega železniškega in cestnega tovornega prometa;
	(da) odstranjevanje upravnih in tehničnih ovir, zlasti za interoperabilnost omrežja in konkurenčnost;
	(db) upoštevanje posebnega položaja otokov, ločenih omrežij ter oddaljenih in najbolj oddaljenih regij.
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Infrastrukturo za železniški promet sestavljajo zlasti:	1. Infrastrukturo za železniški promet sestavljajo zlasti:
(a) proge za visoke hitrosti in proge za konvencionalne hitrosti, vključno s:	(a) proge za visoke hitrosti in proge za konvencionalne hitrosti, vključno s:
(i) stranskimi tiri;	(i) stranskimi tiri;
(ii) predori;	(ii) predori;
(iii) mostovi;	(iii) mostovi;
(b) tovorni terminali in logistične platforme za pretovarjanje blaga v železniškem prevozu ter med železniškim in drugimi vrstami prevoza;	(b) tovorni terminali, logistične platforme za pretovarjanje blaga v železniškem prevozu ter železniške povezave z industrijskimi območji in veznimi točkami med železniškim in drugimi vrstami prevoza;
(c) postaje ob progah, navedenih v Prilogi I, za prevoz potnikov v železniškem prevozu ter med železniškim in drugimi vrstami prevoza;	(c) postaje ob progah, navedenih v Prilogi I, za prevoz potnikov v železniškem prevozu ter med železniškim in drugimi vrstami prevoza;
(d) ustrezna oprema;	(d) ustrezna oprema;
(e) inteligentni prometni sistemi.	(e) inteligentni prometni sistemi.
2. Železniške proge morajo imeti eno od naslednjih oblik:	2. Železniške proge morajo imeti eno od naslednjih oblik:
(a) železniške proge za prevoz visokih hitrosti, ki so:	(a) železniške proge za prevoz visokih hitrosti, ki so:
(i) posebej zgrajene železniške proge za visoke hitrosti, prilagojene hitrostim, ki so enake ali večje od 250 km/h;	(i) posebej zgrajene železniške proge za visoke hitrosti, prilagojene hitrostim, ki so enake ali večje od 250 km/h;
(ii) posebej nadgrajene proge za konvencionalne hitrosti, prilagojene za hitrosti približno 200 km/h;	(ii) posebej nadgrajene proge za konvencionalne hitrosti, prilagojene za hitrosti približno 200 km/h;
	(iia) posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti s posebnostmi zaradi topografskih, reliefnih ali urbanističnih omejitev, na katerih je treba hitrost prilagajati vsakokratnim razmeram, med drugim proge za medsebojno povezovanje med omrežjem za visoke hitrosti in omrežjem za konvencionalne hitrosti, proge, vključno s progami skozi postaje, dostopi do terminalov in remizami, po katerih vozi vozni park za visoke hitrosti s konvencionalno hitrostjo.
(b) železniške proge za prevoz konvencionalnih hitrosti.	(b) železniške proge za prevoz konvencionalnih hitrosti.
3. Tehnična oprema, povezana z železniškimi progami, mora obsegati sisteme elektrifikacije, opremo za vkrcanje in izstopanje potnikov ter natovarjanje in raztovarjanje tovora na postajah, logistične platforme in tovorne terminale. Vključevati mora vse objekte in opremo, ki so potrebni za zagotavljanje varnega in učinkovitega delovanja vozil.	3. Tehnična oprema, povezana z železniškimi progami, mora obsegati sisteme elektrifikacije, opremo za vkrcanje in izstopanje potnikov ter natovarjanje in raztovarjanje tovora na postajah, logistične platforme in tovorne terminale. Vključuje lahko vse objekte in opremo, med drugim za samodejno spreminjanje tirne širine, ki so potrebni za zagotavljanje varnega in učinkovitega delovanja vozil, vključno z zmanjšanjem njihovega vpliva na okolje in večjo interoperabilnostjo.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe Člen 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravljavci tovornih terminalov morajo zagotoviti, da je vsak tovorni terminal na voljo vsem prevoznikom.	1. Upravljavci tovornih terminalov in države članice zagotovijo, da je dostop do tovornih terminalov skladen z določbami iz Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala1. Tovorni terminali iz te uredbe so na voljo prevoznikom v skladu z Direktivo XXX [preoblikovanje prvega železniškega svežnja].
Upravljavci logističnih platform morajo nuditi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom.
Upravljavci tovornih terminalov in logističnih platform morajo zagotoviti ta dostop na nediskriminatoren način in uporabljati pregledne takse.
2. Upravljavci potniških postaj morajo poskrbeti, da potniške postaje zagotavljajo dostop do informacij, izdaje vozovnic in komercialnih dejavnosti za železniški prevoz povsod po celovitem omrežju in, kadar je primerno, informacije o povezavah z lokalnimi in regionalnimi prevozi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema.	2. Upravljavci potniških postaj morajo poskrbeti, da potniške postaje zagotavljajo dostop vseh uporabnikov do informacij, izdaje vozovnic in komercialnih dejavnosti za železniški prevoz povsod po celovitem omrežju in, kadar je primerno, informacije o povezavah z lokalnimi in regionalnimi prevozi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema.
3. Države članice in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:	3. Države članice, zadevni regionalni organi in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:
(a) so železniške proge opremljene z ERTMS;	(a) so železniške proge opremljene z ERTMS, razen ločenih omrežij;
(b) je železniška infrastruktura skladna z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti in njenimi ukrepi za izvajanje, da se doseže interoperabilnost celovitega omrežja;	(b) je železniška infrastruktura skladna z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti in njenimi ukrepi za izvajanje, da se doseže interoperabilnost celovitega omrežja;
(c) železniška infrastruktura izpolnjuje zahteve tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI), sprejete v skladu s členom 6 Direktive 2008/57/ES za nove in nadgrajene proge, razen v utemeljenih primerih, ki jih dopušča ustrezna tehnična specifikacija za interoperabilnost, ali v okviru postopka iz člena 9 Direktive 2008/57/ES. Železniška infrastruktura mora v vsakem primeru izpolnjevati naslednje zahteve:	(c) železniška infrastruktura izpolnjuje zahteve tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI), sprejete v skladu s členom 6 Direktive 2008/57/ES, razen v primerih, ki jih dopušča ustrezna tehnična specifikacija za interoperabilnost, ali v okviru postopka iz člena 9 Direktive 2008/57/ES. Železniška infrastruktura mora v vsakem primeru izpolnjevati naslednje zahteve:
(1) normalna tirna širina za nove železniške proge: 1 435 mm;	(1) normalna tirna širina za nove železniške proge: 1 435 mm, razen kadar je nova proga zgrajena kot razširitev omrežja, v katerem se tirna širina razlikuje od tirne širine glavnih železniških prog v Uniji in z njimi ni povezana;
(2) elektrifikacija;	(2) polna elektrifikacija, razen stranskih tirov in terminalov;
(3) proge, ki se uporabljajo za redne tovorne vlake: osna obremenitev 22,5 ton in dolžina vlaka 750 m;	(3) proge, ki se uporabljajo za redne tovorne vlake: osna obremenitev 22,5 tone in dolžina vlaka 750 m, vključno z varnostnim dodatkom 10 m;
(4) največji nagib nivelete za nove proge, ki se bodo uporabljale za tovorne vlake konvencionalne hitrosti: 12,5 mm/m.	(4) največji nagib nivelete za nove proge, ki se bodo uporabljale za tovorne vlake konvencionalne hitrosti: 12,5 mm/m, razen v utemeljenih primerih, ko veljajo odstopanja na podlagi „posebnih primerov“ v okviru tehničnih specifikacij za interoperabilnost.
	___________
	UL L 75, 15.3.2001, str. 29.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) prehodu na normalno tirno širino (1 435 mm);
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) omilitvi vpliva hrupa, ki ga povzroča železniški promet;	(b) preprečevanju hrupa, ki ga povzroča železniški promet, in omilitvi njegovega vpliva s pomočjo ukrepov za infrastrukturo in vozni park;
Obrazložitev
Da bi dosegli cilje EU glede omejevanja emisij hrupa, ki jih povzroča železniški tovorni promet, je treba posebno pozornost nameniti ukrepom za infrastrukturo in vozni park, namenjenim preprečevanju in zmanjšanju hrupa. Poročevalca menita, da je treba še posebej upoštevati vpliv hrupa, ki ga ima železniški promet na gosto naseljenih območjih.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) doseganju standardov, ki so višji od minimalnih zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah, ki so opisane v členu 13.	(c) spoštovanju zahtev glede infrastrukture in večji interoperabilnosti.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) izboljšanju varnosti nivojskih prehodov ali njihovi nadomestitvi z mostovi ali podvozi.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) povezovanju infrastrukture za železniški promet s pristaniško infrastrukturo na celinskih plovnih poteh.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Celinske plovne poti in pristanišča na celinskih vodah, ki so del celovitega omrežja, so prikazana na zemljevidih v Prilogi I.	Celinske plovne poti in pristanišča na celinskih vodah, ki so del celovitega omrežja, so prikazana na zemljevidih v Prilogah I in IIIa.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) reke;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) ustrezna infrastruktura, kot so zapornice, dvigala, mostovi, rezervoarji;	(d) ustrezna infrastruktura, kot so zapornice, dvigala, mostovi, rezervoarji in sistemi za preprečevanje poplav;
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) vezne točke z drugimi vrstami prevoza;
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) povezave za zadnji del poti;
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka g b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) potniške postaje in tovorni terminali ter logistične platforme za prevoz potnikov in tovora na vodnih poteh, pa tudi tiste, ki povezujejo celinske plovne poti z drugimi prevoznimi sredstvi.
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. S pristaniščem povezana oprema mora omogočati zlasti pogonske in obratovalne sisteme, ki zmanjšujejo onesnaževanje, porabo energije in intenzivnost ogljika. Vključujejo naprave za sprejemanje odpadkov.	3. Med pripadajočo opremo za promet po celinskih plovnih poteh lahko spada oprema za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov ter natovarjanje in raztovarjanje tovora v pristaniščih na celinskih plovnih poteh. Pripadajoča oprema lahko omogoča zlasti pogonske in obratovalne sisteme, ki zmanjšujejo onesnaževanje, kot je onesnaževanje vode in zraka, porabo energije in intenzivnost ogljika. Vključuje naprave za sprejemanje odpadkov, naprave za oskrbo z električno energijo s kopnega, naprave za zbiranje odpadnega olja in naprave za lomljenje ledu, hidrološke raziskave ter opremo za poglabljanje dna in vzdrževanje pristanišča in dostopnih poti do pristanišča, da se zagotovi celoletna plovba.
Predlog spremembe  83 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravljavci pristanišč morajo zagotoviti, da vsako pristanišče na celinskih vodah nudi vsaj en tovorni terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom na nediskriminatorni način in uporablja pregledne takse.	2. Subjekt, ki upravlja s pristaniščem na celinskih vodah, zagotovi, da vsako pristanišče na celinskih vodah nudi vsaj en tovorni terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom na nediskriminatorni način, in uporablja pregledne takse.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:	3. Države članice, pristaniški organi in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:
(a) reke, kanali in jezera izpolnjujejo minimalne zahteve za vodne poti razreda IV, kakor določa nova klasifikacija celinskih plovnih poti v evropskem sporazumu o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena (AGN), in povsod zagotavljati ustrezne dimenzije mostov;	(a) reke, kanali in jezera izpolnjujejo minimalne zahteve za vodne poti razreda IV, kakor določa nova klasifikacija celinskih plovnih poti v evropskem sporazumu o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena (AGN), ter da so mostovi povsod ustreznih dimenzij in skladni z določbami iz členov 41 in 42 te uredbe;
	V utemeljenih primerih se lahko na zahtevo države članice ob upoštevanju posebnega pomena biotske raznovrstnosti odobrijo izvzetja iz minimalnih zahtev za neregulirane reke, ki so skoraj neokrnjene, glede na ekološke zahteve za rečne odseke in glede na strateške zahteve celinskih plovnih poti.
(b) so reke, kanali in jezera opremljeni z RIS.	(b) so reke, kanali in jezera opremljeni z RIS.
	(ba) reke, kanale in jezera iz točke (a) zagotavljajo „dobre možnosti za plovbo“ v skladu z določbami evropskega sporazuma o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena (AGN) ob upoštevanju mednarodnih obveznosti v zvezi z varovanjem okolja.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe Člen 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo pri spodbujanju projektov skupnega interesa poleg prednostnih nalog, določenih v členu 10, posebno pozornost nameniti:	Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo pri spodbujanju projektov skupnega interesa poleg prednostnih nalog, določenih v členu 10, posebno pozornost nameniti:
(a) za obstoječe celinske plovne poti: izvedbenim ukrepom, ki so nujni za doseganje standardov celinskih plovnih poti razreda IV;	(a) za obstoječe celinske plovne poti: izvedbenim ukrepom, ki so nujni za doseganje standardov celinskih plovnih poti razreda IV;
(b) kjer je primerno, doseganju višjih standardov od celinskih plovnih poti razreda IV, da se izpolnijo zahteve trga;	(b) kjer je primerno, doseganju višjih standardov za posodabljanje in za nove plovne poti, v skladu s tehničnimi in operativnimi značilnostmi iz evropskega sporazuma o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena (AGN) o novi klasifikaciji celinskih plovnih poti, da se izpolnijo zahteve trga;
(c) izvajanju inteligentnih prometnih sistemov, vključno z RIS;	(c) izvajanju inteligentnih prometnih sistemov, vključno z RIS;
(d) povezovanju pristaniške infrastrukture na celinskih vodah z infrastrukturo za železniški promet.	(d) povezovanju pristaniške infrastrukture na celinskih vodah z infrastrukturo za železniški tovorni in cestni promet.
	(da) spodbujanju čistega prometa po celinskih plovnih poteh;
	(db) nereguliranim, skorajda neokrnjenim rekam, za katere se zaradi posebej okrepljene pozornosti lahko sprejmejo posebni ukrepi.
Predlog spremembe  86 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) parkirne površine;	(b) parkirne površine in počivališča;
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) vezne točke z drugimi vrstami prevoza, zlasti železnico;
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) avtobusne postaje.	(f) avtobusna postajališča.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ceste visoke kakovosti iz točke (a) odstavka 1 so tiste, ki imajo pomembno vlogo v tovornem in potniškem prometu na dolge razdalje, vključevati mora glavna urbana in gospodarska središča, povezavo z drugimi vrstami prevoza in povezavo med kopenskimi in obrobnimi regijami na ravni NUTS 2 ter osrednjimi regijami Unije.	2. Ceste visoke kakovosti iz točke (a) odstavka 1 so tiste, ki imajo pomembno vlogo v tovornem in potniškem prometu na dolge razdalje, vključevati mora glavna urbana in gospodarska središča, povezavo z drugimi vrstami prevoza in povezavo med gorskimi, najbolj oddaljenimi, kopenskimi in obrobnimi regijami na ravni NUTS 2 ter osrednjimi regijami Unije. Te ceste se ustrezno vzdržujejo, da je omogočen varen promet.
Obrazložitev
Rahlo izboljšan predlog spremembe 46, ki so ga vložili pripravljavci mnenj. Očiten pogoj za ceste, vključene v vseevropsko omrežje.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ceste visoke kakovosti morajo biti posebej zasnovane in zgrajene za promet motornih vozil in morajo biti avtoceste ali hitre ceste.	3. Ceste visoke kakovosti morajo biti posebej zasnovane in zgrajene za promet motornih vozil in morajo biti: avtoceste, hitre ceste ali konvencionalne strateške ceste.
Obrazložitev
V predlogu spremembe so predvidene dodatne vrste cest kot sprejemljive za vključitev v celostno omrežje. Zdi se, da nekateri predlogi za ceste ne podpirajo cilja kohezije. Predlogi za odpravo vseh nivojskih prehodov za kolesarje in pešce bi bili težko uresničljivi in bi lahko ločili sosednje skupnosti. Zahteva, da so dostopi samo na priključkih ali nadzorovanih križiščih, bi povzročila težave na stranskih cestah, dostopih do kmetij in prečnih cestah. Ocenjujemo, da bi v Združenem kraljestvu izvedba tega predloga stala med 53 in 100 milijardami funtov ter ne bi prinesla nobene resne izboljšave učinkovitosti omrežja.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – točka a – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) se nivojsko ne križa z nobeno cesto, železniško ali tramvajsko progo ali pešpotjo in	(ii) v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge, kolesarske steze ali pešpoti in
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – točka a – točka iii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iii a) obsega odstavni pas.
Predlog spremembe  93 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Hitra cesta je cesta, namenjena samo motornemu prometu, ki je dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih, in	(b) Hitra cesta je vsenamenska cesta, ki je dostopna predvsem na priključkih ali nadzorovanih križiščih, in
Predlog spremembe  94 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) Konvencionalna strateška cesta je cesta, ki ni ne avtocesta ne hitra cesta, vendar je še vedno cesta visoke kakovosti iz odstavkov 1 in 2, upravlja in financira pa se ob upoštevanju posebnosti, ki jih določi posamezna država članica.
Predlog spremembe  95 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ceste izpolnjujejo določbe člena 20(3);	(a) ceste izpolnjujejo določbe člena 20(3);
	Komisija lahko na zahtevo države članice v ustrezno utemeljenih primerih odobri izvzetja iz določb člena 20(3), če je zagotovljena ustrezna raven varnosti, tudi v primerih, ko nekaterih naložb v infrastrukturo ni bilo mogoče utemeljiti z vidika gospodarskih stroškov in koristi;
Obrazložitev
Z gospodarskega ali ekološkega vidika ni mogoče upravičiti nadgradnje vseh cest v TEN-T na raven avtocest ali hitrih cest, niti ni to nujno za interoperabilnost omrežja. Za nekatere dele Unije, vsaj za redko poseljene severne regije, so značilne posebne okoliščine, kot na primer zelo dolge razdalje v kombinaciji z zelo nizko gostoto prometa. Zaradi teh okoliščin je potrebno odstopanje od zahtev, da so vse ceste osrednjega omrežja avtoceste ali hitre ceste.
Predlog spremembe  96 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) je zagotovljena interoperabilnost cestninskih sistemov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti in Odločbo Komisije 2009/750/ES z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov;	(d) kjer je to primerno, je zagotovljena interoperabilnost cestninskih sistemov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti in Odločbo Komisije 2009/750/ES z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov;
Predlog spremembe  97 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – točka – a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a a) povečanju in spodbujanju varnosti v cestnem prometu;
Predlog spremembe  98 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spodbujanju varnosti v cestnem prometu.	črtano
Predlog spremembe  99 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d a) postopnemu zmanjševanju hrupa, ki ga povzroča cestni promet;
Predlog spremembe  100 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d b) zmanjšanju razkoraka v razvitosti cestne infrastrukture med državami članicami;
Predlog spremembe  101 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – točka d c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) vplivu prometnih zastojev.
Predlog spremembe  102 Predlog uredbe Poglavje 2 – oddelek 4 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Infrastruktura za pomorski promet	Infrastruktura za pomorski promet in morske avtoceste
Predlog spremembe  103 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Morska pristanišča, ki so del celovitega omrežja, so prikazana na zemljevidih v Prilogi I.	Morska pristanišča, ki so del celovitega omrežja, so navedena v Prilogi IIIa in tudi prikazana na zemljevidih v Prilogi I.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti in preglednosti bi bilo treba s seznamom pojasniti, katera vozlišča so določena kot vozlišča TEN-T v celovitem omrežju.
Predlog spremembe  104 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) morski prostor;	(a) morski prostor, vključno z nasipi, zapornicami in doki;
Obrazložitev
Pri vsakem načinu prevoza je treba sestavne dele infrastrukture natančno opredeliti.
Predlog spremembe  105 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) morska pristanišča, vključno z infrastrukturo, ki je potrebna za prevoze na območju pristanišča;	(c) morska pristanišča, vključno z gradnjo, posodobitvijo, vzdrževanjem in razširitvijo zmogljivosti infrastrukture, ki je potrebna za prevoze na območju pristanišča;
Predlog spremembe  106 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) vezne točke z drugimi vrstami prevoza, zlasti železnico;
Predlog spremembe  107 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka h a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(h a) povezave za zadnji del poti;
Predlog spremembe  108 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Oprema, povezana z infrastrukturo za pomorski promet, mora vključevati zlasti naprave za lomljenje ledu, hidrološke raziskave ter opremo za poglabljanje dna in vzdrževanje pristanišča in dostopnih poti do pristanišča.	3. Oprema, povezana z infrastrukturo za pomorski promet, mora vključevati zlasti naprave za upravljanja prometa in tovora, za zmanjšanje negativnih vplivov, vključno z negativnimi posledicami za okolje, za uporabo alternativnih goriv, za lomljenje ledu, za hidrološke raziskave ter opremo za poglabljanje dna in vzdrževanje ter varovanje pristanišča in dostopnih poti do pristanišča.
Predlog spremembe  109 Predlog uredbe Člen 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Morske avtoceste predstavljajo pomorsko razsežnost vseevropskega prometnega omrežja. Sestavljene so iz poti za prevoz na kratkih razdaljah, pristanišč, ustrezne pomorske infrastrukture in opreme ter objektov in naprav, ki omogočajo prevoz na kratkih razdaljah ali storitve morje–reka med najmanj dvema pristaniščema, vključno s povezavami z notranjostjo, v vsaj dveh različnih državah članicah. Morske avtoceste morajo imeti:	1. Morske avtoceste predstavljajo pomorsko razsežnost vseevropskega prometnega omrežja in morajo prispevati k vzpostavitvi evropskega pomorskega prometnega prostora brez ovir. Sestavljene so iz poti za prevoz na kratkih razdaljah, pristanišč, ustrezne pomorske infrastrukture in opreme, objektov in naprav ter enostavnejših upravnih postopkov, ki omogočajo prevoz na kratkih razdaljah ali storitve morje–reka med najmanj dvema pristaniščema, vključno s povezavami z notranjostjo, v vsaj dveh različnih državah članicah ali med državo članico in tretjo državo v skladu s členom 8, kjer je to strateško pomembno za Unijo. Morske avtoceste morajo imeti:
(a) morske povezave med morskimi pristanišči celovitega omrežja;	(a) morske povezave med morskimi pristanišči celovitega omrežja ali med pristaniščem celovitega omrežja in pristaniščem v tretji državi, kjer je to strateškega pomena za Unijo;
(b) pristaniške naprave, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), kakor so elektronski sistemi za logistično upravljanje, ter postopke v zvezi z varnostjo, upravne in carinske postopke v najmanj eni državi članici;	(b) pristaniške naprave, logistični terminali in platforme ter logistična središča, ki se nahajajo zunaj pristaniških območij, vendar so povezani s pristaniškimi dejavnostmi, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), kot so elektronski sistemi za logistično upravljanje, ter postopke v zvezi z varnostjo, upravne in carinske postopke v najmanj eni državi članici;
(c) infrastrukturo za neposredno povezavo med celino in morjem.	(c) infrastrukturo za neposredno povezavo med celino in morjem.
2. Projekte skupnega interesa za morske avtoceste v vseevropskem prometnem omrežju morata predlagati vsaj dve državi članici. Projekti morajo imeti eno od naslednjih oblik:	2. Projekte skupnega interesa za morske avtoceste v vseevropskem prometnem omrežju morata predlagati vsaj dve državi članici. Projekti morajo imeti eno od naslednjih oblik:
(a) so morski sestavni del koridorja osrednjega omrežja, ki je opredeljen v členu 49, ali predstavljajo morski sestavni del med dvema koridorjema osrednjega omrežja;
(b) predstavljajo morsko povezavo in njene povezave z notranjostjo v osrednjem omrežju med dvema ali več pristanišči osrednjega omrežja;	(b) predstavljajo morsko povezavo in njene povezave z notranjostjo v osrednjem omrežju med dvema ali več pristanišči osrednjega omrežja;
(c) predstavljajo morsko povezavo in njene povezave z notranjostjo med pristaniščem osrednjega omrežja in pristanišči celovitega omrežja in so posebej usmerjeni na povezave pristanišč osrednjega in celovitega omrežja z notranjostjo.	(c) predstavljajo morsko povezavo in njene povezave z notranjostjo med pristaniščem osrednjega omrežja in pristanišči celovitega omrežja in so posebej usmerjeni na povezave pristanišč osrednjega in celovitega omrežja z notranjostjo.
	(ca) predstavljajo morsko povezavo med pristaniščem osrednjega omrežja in pristaniščem tretje države v skladu s členom 8.
3. Projekti skupnega interesa za morske avtoceste v vseevropskem prometnem omrežju lahko vključujejo tudi dejavnosti, ki imajo širšo korist in niso povezane z določenimi pristanišči, na primer dejavnosti za izboljšanje okoljske učinkovitosti, zagotavljanje naprav za lomljenje ledu, dejavnosti za zagotavljanje celoletne plovbe, dejavnosti za poglabljanje dna, naprave za oskrbo z alternativnimi gorivi ter optimiranje procesov, postopkov in človeških dejavnikov, platforme IKT in informacijski sistemi, skupaj s sistemi za upravljanje prometa in elektronsko poročanje.	3. Projekti skupnega interesa za morske avtoceste v vseevropskem prometnem omrežju lahko vključujejo tudi dejavnosti, ki imajo širšo korist in niso povezane z določenimi pristanišči, na primer storitve in ukrepi za zagotavljanje nemotene mobilnosti oseb in blaga, zlasti v najbolj oddaljenih in otoških regijah, dejavnosti za izboljšanje okoljske učinkovitosti, kot so oskrba z električno energijo s kopnega ali čiščenje izpustov, zagotavljanje naprav za lomljenje ledu, dejavnosti za zagotavljanje celoletne plovbe, dejavnosti za poglabljanje dna, naprave za oskrbo z alternativnimi gorivi ter optimiranje procesov, postopkov in človeških dejavnikov, platforme IKT in informacijski sistemi, skupaj s sistemi za upravljanje prometa in elektronsko poročanje.
	4. Koordinator za morske avtoceste iz člena 51 najpozneje dve leti po svojem imenovanju predstavi podrobni načrt izvajanja za morske avtoceste na podlagi izkušenj in razvoja Unije na področju pomorskega prometa ter napoved prometa po morskih avtocestah. Načrt izvajanja vsebuje tudi jasne smernice za vzpostavitev novih morskih avtocest, med drugim s tretjimi državami, pri katerih upošteva napovedan promet in njegovo skladnost na osrednjem in celovitem omrežju.
Predlog spremembe  110 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice, upravljavci pristanišč in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:	1. Države članice, regionalni organi, upravljavci pristanišč in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:
Predlog spremembe  111 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravljavci pristanišča morajo zagotoviti, da imajo pristanišča opremo, ki je potrebna za zagotavljanje okoljske učinkovitosti ladij v pristaniščih, zlasti zmogljivosti za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora v skladu z Direktivo 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora.	2. Upravljavci pristanišča ali pristojni organi, ki upravljajo s pristaniščem, morajo zagotoviti, da imajo pristanišča opremo, ki je potrebna za zagotavljanje okoljske učinkovitosti ladij v pristaniščih, zlasti naprave za oskrbo z električno energijo ter zmogljivosti za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora v skladu z Direktivo 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora in z Direktivo 2012/…/EU o vsebnosti žvepla v ladijskih gorivih, ter naprave za oskrbo z električno energijo.
Predlog spremembe  112 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice morajo izvajati VTMIS (sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet), kakor je opredeljen z Direktivo 2002/59/ES.	3. Države članice morajo izvajati VTMIS (sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet) in sistem SafeSeaNet, kakor je določeno z Direktivo 2002/59/ES, ter uvesti e-pomorske storitve, vključno s pomorskimi storitvami enotnega okenca, kot je določeno v Direktivi 2010/65/EU.
Predlog spremembe  113 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanju morskih avtocest, vključno s prevozi na kratke razdalje;	(a) spodbujanju morskih avtocest, vključno s prevozi na kratke razdalje, spodbujanju razvoja povezav z zaledjem in razvoja posebnih ukrepov, ki bodo izboljšali okoljsko učinkovitost pomorskega prometa v skladu z zahtevami v okviru prava Unije ali ustreznih mednarodnih pogodb;
Predlog spremembe  114 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) uvajanju novih tehnologij in inovacij za spodbujanje alternativnih goriv in energetsko učinkovitega pomorskega prometa, kot je na primer utekočinjen zemeljski plin.
Predlog spremembe  115 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) vezne točke z drugimi vrstami prevoza, zlasti železnico;
Predlog spremembe  116 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ustrezna oprema;	(c) ustrezna oprema, vključno z ukrepi za zmanjšanje hrupa;
Obrazložitev
Predvideti je treba sklicevanje na uredbo o hrupu letališč.
Predlog spremembe  117 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d a) povezave za zadnji del poti;
Predlog spremembe  118 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice in upravljavci letališč morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da vsako letališče nudi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom na nediskriminatorni način in uporablja pregledne takse.	1. Države članice in upravljavci letališč morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da vsako letališče nudi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom na nediskriminatorni način in uporablja pregledne, ustrezne in pravične takse.
Predlog spremembe  119 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) optimiranju obstoječe infrastrukture;	(a) optimiranju obstoječe infrastrukture s povečanjem učinkovitosti in trajnosti, zlasti s spodbujanjem distribucije in uporabe alternativnih goriv;
Obrazložitev
Letališča bodo odigrala pomembno vlogo pri podpori uporabe alternativnih goriv ter bodo morala razviti in vzdrževati ustrezno infrastrukturo.
Predlog spremembe  120 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) izboljšanju multimodalnih povezav letališč z infrastrukturo za druge vrste prevoza.
Predlog spremembe  121 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) načrtom, ki temeljijo na trajnosti, in ukrepom za izboljšanje podnebja;
Predlog spremembe  122 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice, upravljavci tovornih terminalov, pristanišč in letališč ter upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da:	1. Države članice, upravljavci tovornih terminalov, pristanišč in letališč ter upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti na pravičen in nediskriminatoren način zagotoviti, da:
Obrazložitev
Pomembno je zagotoviti dostop do vseh vrst prevoza na nediskriminatoren način, tako za subjekte, ki že delujejo v sektorju, kot za tiste, ki šele začenjajo s to dejavnostjo.
Predlog spremembe  123 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) so vrste prevoza povezane na katerem koli od naslednjih mest: tovorni terminali, potniške postaje, pristanišča na celinskih vodah, letališča, morska pristanišča, da se omogoči multimodalni tovorni in potniški promet.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe  124 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) zagotavljanju, da multimodalne povezave ustrezajo zahtevam po popolni dostopnosti za vse uporabnike;
Predlog spremembe  125 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ustrezno povezavo med različnimi železniškimi postajami ali letališči celovitega omrežja v urbanem vozlišču;	(c) ustrezno povezavo med različnimi železniškimi postajami, pristanišči ali letališči celovitega omrežja v urbanem vozlišču;
Predlog spremembe  126 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) nemoteno povezavo med infrastrukturo celovitega omrežja in infrastrukturo za regionalni in lokalni promet, vključno z logističnimi centri za združevanje in distribucijo;	(d) nemoteno povezavo med infrastrukturo celovitega omrežja in infrastrukturo za regionalni in lokalni promet ter dostavo tovora v urbanih območjih, vključno z logističnimi centri za združevanje in distribucijo;
Predlog spremembe  127 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) usmerjanje železniškega tovornega prometa mimo urbanih območij;	(f) usmerjanje železniškega tovornega prometa mimo urbanih območij, kjer topografija to dopušča;
Obrazložitev
V gorskih regijah, kot na primer v Avstriji, usmerjanje prometa mimo urbanih območij ni vedno mogoče.
Predlog spremembe  128 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Inteligentni prometni sistem mora omogočati upravljanje prometa in izmenjavo informacij znotraj vrst prevoza in med vrstami prevoza za multimodalne prevoze ter storitve z dodano vrednostjo, povezane s prometom, kot tudi izboljšanje varnosti in okoljske učinkovitosti.	1. Inteligentni prometni sistem mora omogočati upravljanje prometa in izmenjavo informacij znotraj vrst prevoza in med vrstami prevoza za multimodalne prevoze ter storitve z dodano vrednostjo, povezane s prometom, kot tudi izboljšanje varnosti in okoljske učinkovitosti ter poenostavitev upravnih postopkov.
Predlog spremembe  129 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Inteligentni prometni sistemi se namestijo kolikor je mogoče široko po Uniji z namenom omogočanja vrste interoperabilnih osnovnih zmogljivosti v vseh državah članicah.
Obrazložitev
Za čim večje pozitivne učinke omrežja in sistemske koristi je bolje, da se spodbuja tehnologija na splošno v vseh državah članicah in regijah Unije. Cilj ni enakost zmogljivosti inteligentnih prometnih sistemov, temveč zagotovitev niza minimalnih skupnih zmogljivosti, ki jih lahko, kjer je to primerno, podjetja in državljani pričakujejo po vsej Uniji.
Predlog spremembe  130 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 3 – četrta alinea
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– za pomorski promet: sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS) in e–pomorske storitve;	– za pomorski promet: sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS) in e–pomorske storitve, vključno s storitvami enotnega okenca, kot so enotno okence za pomorski sektor, sistemi pristaniških skupnosti in ustrezni carinski informacijski sistemi;
Predlog spremembe  131 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Unija, države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo posvetiti posebno pozornost projektom skupnega interesa, ki zagotavljajo učinkovite storitve tovornega prometa z uporabo infrastrukture celovitega omrežja in prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Ti projekti morajo zlasti prispevati k:	Unija, države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo posvetiti posebno pozornost projektom skupnega interesa, ki zagotavljajo učinkovite storitve tovornega prometa z uporabo infrastrukture celovitega omrežja in prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in drugih zunanjih stroškov prometa. Ti projekti morajo zlasti prispevati k:
Obrazložitev
Uredba bi morala poleg podnebnih sprememb izrecneje omenjati tudi druge zunanje stroške prometa.
Predlog spremembe  132 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) spodbujanju uvajanja inovativnih prometnih storitev ali novih kombinacij preizkušenih obstoječih prometnih storitev, tudi z uporabo inteligentnih prometnih sistemov in vzpostavljanjem ustreznih struktur za upravljanje;	(b) spodbujanju uvajanja inovativnih prometnih storitev ali novih kombinacij preizkušenih obstoječih prometnih storitev, tudi z uporabo inteligentnih prometnih sistemov in razvojem pomožne infrastrukture v malem obsegu, ki je potrebna za uresničevanje pretežno okoljskih ciljev teh storitev, pa tudi z vzpostavljanjem ustreznih struktur za upravljanje;
Obrazložitev
Pomožna infrastruktura, ki dopolnjuje financiranje obsežne infrastrukture, predvideno v uredbi, bi morala podpirati uresničevanje okoljskih ciljev s trajnostnimi storitvami tovornega prometa.
Predlog spremembe  133 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) olajšanju izvajanja multimodalnih prevoznih storitev in izboljšanju sodelovanja med ponudniki prevoznih storitev;	(c) olajšanju izvajanja multimodalnih prevoznih storitev, vključno s spremljajočimi tokovi informacij, in izboljšanju sodelovanja med ponudniki prevoznih storitev;
Obrazložitev
Pomembno je upoštevati tudi informacijske in komunikacijske rešitve, ki podpirajo pretok blaga.
Predlog spremembe  134 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) spodbujanju uvajanja storitev, ki temeljijo na morskih avtocestah.
Obrazložitev
S podporo storitveni razsežnosti morskih avtocestah bo ta koncept postal privlačnejši za trg.
Predlog spremembe  135 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka e b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(e b) izboljšanju povezav do najbolj ranljivih in oddvojenih območij Unije, zlasti najbolj oddaljenih, otoških, oddaljenih in gorskih regij.
Predlog spremembe  136 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Celovito omrežje mora vztrajati pri razvoju in uvajanju najsodobnejših tehnologij. Te morajo zlasti prispevati k:	Celovito omrežje mora biti v koraku z razvojem in uvajanjem najsodobnejših tehnologij, tako da namenja prednost projektom, usmerjenim zlasti k:
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je natančneje opredeliti, da morajo biti prednostne naloge jasno določene, ko pride do razvoja in uvajanja celovitega omrežja.
Predlog spremembe  137 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) omogočanju dekarbonizacije prometa s prehodom na inovativne prometne tehnologije;	(a) podpiranju in spodbujanju dekarbonizacije prometa s prehodom na inovativne in trajnostne prometne tehnologije;
Predlog spremembe  138 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) omogočanju dekarbonizacije vseh vrst prevoza s spodbujanjem energetske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih pogonskih sistemov ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture. Takšna infrastruktura lahko obsega omrežja in druge zmogljivosti, potrebne za oskrbo z energijo, upošteva vmesnik infrastruktura–vozilo in vključuje inteligentne prometne sisteme;	(b) podpiranjem dekarbonizacije vseh vrst prevoza s spodbujanjem energetske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih pogonskih sistemov in sistemov za oskrbo z električno energijo ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture. Takšna infrastruktura lahko obsega omrežja in druge zmogljivosti, potrebne za oskrbo z energijo, upošteva vmesnik infrastruktura–vozilo in vključuje inteligentne prometne sisteme;
Predlog spremembe  139 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izboljšanju delovanja, dostopnosti, interoperabilnosti, multimodalnosti in učinkovitosti omrežja, vključno z izdajanjem multimodalnih vozovnic;	(d) izboljšanju delovanja, dostopnosti, interoperabilnosti, multimodalnosti in učinkovitosti omrežja, vključno z izdajanjem multimodalnih vozovnic in upravljanjem prometa;
Obrazložitev
Podpirati je treba tudi inovativne rešitve, ki podpirajo upravljanje prometa in tovora ter niso zgolj v domeni prevoza potnikov.
Predlog spremembe  140 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(d a) spodbujanju učinkovitih načinov za posredovanje dostopnih in razumljivih informacij vsem državljanom o povezavah, interoperabilnosti in multimodalnosti;
Predlog spremembe  141 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) spodbujanju ukrepov za zmanjšanje zunanjih stroškov, kot so vse vrste onesnaževanja, vključno s hrupom, zastoji in zdravstvenimi okvarami;	(e) spodbujanju ukrepov za zmanjšanje zunanjih stroškov, kot so vse vrste onesnaževanja, vključno s hrupom, emisijami, zastoji in zdravstvenimi okvarami;
Predlog spremembe  142 Predlog uredbe Člen 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo nameniti ustrezno pozornost dejstvu, da mora infrastruktura zagotavljati visoko stopnjo varnosti za mobilnost potnikov in tovora.	Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bo infrastruktura zagotavljala kar najvišjo stopnjo varnosti za mobilnost potnikov in tovora, tudi v času, ko so potrebni vzdrževanje ali posodobitve.
Predlog spremembe  143 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je primerno, je treba ustrezno upoštevati tudi odpornost infrastrukture na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, v skladu z vsemi zahtevami, ki so lahko določene v ustrezni zakonodaji Unije.	V največji meri je treba upoštevati tudi odpornost infrastrukture na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, v skladu z vsemi zahtevami, ki so lahko določene v ustreznem pravu Unije.
Predlog spremembe  144 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1 a. Države članice in drugi spodbujevalci projektov zagotovijo, da se takšne presoje izvajajo učinkovito in da ne prihaja do nepotrebnih zamud, zlasti pri projektih skupnega interesa.
Predlog spremembe  145 Predlog uredbe Člen 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prometna infrastruktura mora omogočati nemoteno mobilnost in dostopnost za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike.	Prometna infrastruktura mora omogočati nemoteno mobilnost in dostopnost za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike.
	Načrtovanje in izgradnja prometne infrastrukture temelji na potrebah uporabnikov ter omogoča popolno uveljavljanje pravic potnikov, ki jih določa pravo Unije.
	V ta namen države članice in drugi spodbujevalci projektov opravijo naknadne ocene dostopnosti infrastrukture in z njo povezanih storitev.
Predlog spremembe  146 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Osrednje omrežje je sestavljeno iz tistih delov celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za doseganje ciljev politike na področju vseevropskega prometnega omrežja. Osrednje omrežje mora predvsem prispevati k obravnavanju povečane mobilnosti in razvoju nizkoogljičnega prometnega sistema.	1. Osrednje omrežje, kot je opredeljeno v Prilogi I, je sestavljeno iz tistih delov celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za doseganje ciljev politike na področju vseevropskega prometnega omrežja, ter odraža spreminjajoče se prometne potrebe in potrebe po multimodalnemu prometu. Strukturirano je tako, da se upošteva prihodnji geografski okvir glede na širitev Unije ter morebitni razvoj in dokončanje prednostnih koridorjev. Osrednje omrežje mora predvsem prispevati k obvladovanju povečane mobilnosti z rastočimi potrebami po dostopnem prevozu za starejše potnike, osebe z omejeno mobilnostjo in invalidne potnike ter k zagotavljanju visokega standarda varnosti, pa tudi k razvoju nizkoogljičnega prometnega sistema.
Obrazložitev
Za opredelitev osrednjega omrežja mora obstajati možnost skorajšnje širitve Unije na druge države in torej potreba po zasnovi strateških koridorjev tudi glede na takšen razvoj.
Glede na to, da je v Evropi 80 milijonov invalidov in da se prebivalstvo stara, ter ob upoštevanju okoljskih vprašanj, postaja vprašanje dostopnosti prometa bistven družbeni izziv, s katerim bi se bilo treba spoprijeti na ravni osrednjega omrežja.
Predlog spremembe  147 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Osrednje omrežje mora upoštevati razvoj povpraševanja po prometu in potrebo po multimodalnem prevozu. Upoštevati je treba najsodobnejšo tehnologijo ter regulativne in upravne ukrepe za upravljanje uporabe infrastrukture, da se zagotovijo z viri gospodarna uporaba prometne infrastrukture in zadostne zmogljivosti.	1. Osrednje omrežje mora upoštevati razvoj povpraševanja po prometu in potrebo po multimodalnem prevozu, kakor tudi nemoteno mobilnost potnikov in blaga. Upoštevati je treba najsodobnejšo tehnologijo ter regulativne in upravne ukrepe za upravljanje uporabe infrastrukture tako za potniški kot za tovorni promet, da se zagotovijo z viri gospodarna uporaba prometne infrastrukture in zadostne zmogljivosti.
Obrazložitev
Ob izpolnjevanju potreb prometa mora osrednje omrežje zagotavljati teritorialno kohezijo po vsej Uniji, saj bo to ustvarilo evropsko dodano vrednost. Ta dva elementa sta ključnega pomena za doseganje teritorialne, ekonomske in socialne kohezije.
Predlog spremembe  148 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Infrastruktura osrednjega omrežja mora brez izjem ustrezati zahtevam iz Poglavja II. Infrastruktura osrednjega omrežja mora izpolnjevati tudi naslednje zahteve:	2. Infrastruktura osrednjega omrežja mora brez izjem ustrezati zahtevam iz Poglavja II. Infrastruktura osrednjega omrežja mora izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
(a) za infrastrukturo za železniški promet:	(a) za infrastrukturo za železniški promet, razen izoliranih omrežij:
– popolna elektrifikacija železniških prog;	– popolna elektrifikacija železniških prog, razen stranskih tirov in terminalov;
– proge z rednim tovornim prometom: osna obremenitev vsaj 22,5 ton, hitrost proge 100 km/h in dolžina vlaka 750 m;	– proge osrednjega omrežja za tovorni promet, kot je navedeno v Prilogi I: osna obremenitev vsaj 22,5 ton, osna obremenitev 25 ton za nove proge, hitrost proge 100 km/h in dolžina vlaka 750 m, vključno z varnostnim odstopanjem 10 m, kar pa je mogoče povečati na 1 500 m, zlasti na koridorjih osrednjega omrežja, v primeru jasnih socialno–ekonomskih koristi ter operativne in tehnične izvedljivosti;
	– v celoti uveden ERTMS;
(b) za prometno infrastrukturo za celinsko in pomorsko plovbo:	(b) za prometno infrastrukturo za celinsko in pomorsko plovbo:
– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;	– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;
(c) – za infrastrukturo za cestni promet:	(c) – za infrastrukturo za cestni promet:
	– ceste osrednjega omrežja so skladne z zahtevami za avtoceste ali hitre ceste, določene v členu 20;
– razvoj počivališč približno na vsakih 50 km na avtocestah, da se, med drugim, zagotovijo zadostne parkirne površine za komercialne cestne uporabnike z ustrezno stopnjo varnosti in zaščite;	– razvoj počivališč na vsakih 100 km ali manj na avtocestah glede na potrebe družbe in trga ter skladno z okoljskimi omejitvami, da se, med drugim, zagotovijo zadostne parkirne površine za komercialne cestne uporabnike z ustrezno stopnjo varnosti, udobja in zaščite;
– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;	– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;
(d) – za infrastrukturo za zračni promet:	(d) – za infrastrukturo za zračni promet:
– zmogljivosti za zagotavljanje alternativnih čistih goriv.	– zmogljivosti za zagotavljanje alternativnih čistih goriv.
Predlog spremembe  149 Predlog uredbe Člen 47
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vozlišča osrednjega omrežja so določena v Prilogi II in obsegajo:	1. Vozlišča osrednjega omrežja so določena v Prilogi II in obsegajo:
– urbana vozlišča, vključno z njihovimi pristanišči in letališči;	– urbana vozlišča, vključno z njihovimi pristanišči in letališči;
– morska pristanišča;	– morska pristanišča;
– mejne prehode s sosednjimi državami.	– mejne prehode s sosednjimi državami;
	– pristanišča na celinskih vodah, železniške/cestne terminale;
	– letališča za tovorni in potniški promet.
2. Morska pristanišča, navedena v delu 2 Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja najpozneje do 31. decembra 2030, razen v ustrezno utemeljenih primerih.	2. Morska pristanišča, navedena v delu 2 Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet in, kjer je to mogoče, s celinskimi plovnimi potmi vseevropskega prometnega omrežja najpozneje do 31. decembra 2030, razen v ustrezno utemeljenih primerih.
3. Glavna letališča, navedena v delu 1b Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja najpozneje do 31. decembra 2050. Ob upoštevanju možnega povpraševanja po prometu morajo biti taka letališča, kjer je le mogoče, vključena v železniško omrežje za visoke hitrosti.	3. Glavna letališča, navedena v delu 1b Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja najpozneje do 31. decembra 2050. Ob upoštevanju možnega povpraševanja po prometu morajo biti taka letališča, kjer je le mogoče, vključena v železniško omrežje za visoke hitrosti.
Predlog spremembe  150 Predlog uredbe Člen 48
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Koridorji osrednjega omrežja so instrument, ki omogoča usklajeno izvajanje osrednjega omrežja. Koridorji osrednjega omrežja temeljijo na modalni vključenosti, interoperabilnosti ter usklajenem razvoju in upravljanju infrastrukture, da zagotovijo multimodalni prevoz, ki je gospodaren z viri.	1. Koridorji osrednjega omrežja so instrument, ki omogoča usklajeno izvajanje osrednjega omrežja. Koridorji osrednjega omrežja temeljijo na modalni vključenosti, interoperabilnosti ter usklajenem razvoju in upravljanju infrastrukture, da zagotovijo multimodalni prevoz, ki je gospodaren z viri in na voljo v vseh regijah EU in prispevajo k izboljševanju kohezije v Uniji. Infrastruktura koridorjev osrednjega omrežja se razvije tako, da omogoča njegovo nacionalno in čezmejno uporabo brez ozkih grl ter trajnostno izboljša okoljske razmere.
2. Koridorji osrednjega omrežja morajo zagotavljati usklajen pristop pri uporabi infrastrukture in naložbah, da se lahko zmogljivosti upravljajo na najučinkovitejši način. Kjer koli je potrebno, mora biti v koridorjih osrednjega omrežja zgrajena in usklajena multimodalna infrastruktura na način, ki optimira uporabo vsakega načina prevoza in sodelovanja med njimi. Koridorji osrednjega omrežja morajo podpirati celovito uvajanje interoperabilnih sistemov za upravljanje prometa.	2. Koridorji osrednjega omrežja morajo zagotavljati usklajen pristop pri uporabi infrastrukture in naložbah, da se lahko zmogljivosti upravljajo na najučinkovitejši način. Kjer koli je potrebno, mora biti v koridorjih osrednjega omrežja zgrajena in usklajena multimodalna infrastruktura na način, ki optimira uporabo vsakega načina prevoza in sodelovanja med njimi. Koridorji osrednjega omrežja podpirajo celovito uvajanje interoperabilnih sistemov za upravljanje prometa, inovacij in nove tehnologije.
Predlog spremembe  151 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Koridorji osrednjega omrežja vključujejo morska pristanišča in dostop do njih, razen v ustrezno utemeljenih primerih.	3. Koridorji osrednjega omrežja vključujejo morska pristanišča in dostop do njih, razen v ustrezno utemeljenih primerih. V vsakem koridorju se zaradi učinkovitega in trajnostnega prevoza po možnosti oblikujejo morske avtoceste.
Predlog spremembe  152 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Koridorji osrednjega omrežja vključujejo obstoječo strukturo ERTMS in tovornih železniških koridorjev, vzpostavljenih v skladu z Uredbo (EU) št. 913/2010, njene dejavnosti pa so vključene v delovanje koridorjev osrednjega omrežja. Kadar je to potrebno in ustrezno utemeljeno, se tovornim železniškim koridorjem dodajo dodatni odseki, da se jih uskladi s koridorji osrednjega omrežja. Po potrebi se za osrednje omrežje upoštevajo zeleni koridorji.
Predlog spremembe  153 Predlog uredbe Člen 50
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica sodeluje vsaj v enem koridorju osrednjega prometa.	1. Vsaka država članica sodeluje vsaj v enem koridorju osrednjega prometa.
2. Seznam koridorjev osrednjega omrežja je določen v Prilogi I k Uredbi (EU) št. XXX/2012 ... [Instrument za povezovanje Evrope].	2. Seznam koridorjev osrednjega omrežja je določen v Prilogi I k Uredbi (EU) št. XXX/2012 ... [Instrument za povezovanje Evrope]. Dodatno veljajo tudi splošne določbe iz poglavja 2 oddelka 7, zlasti v zvezi z novimi tehnologijami in inovacijami, za vse koridorje osrednjega omrežja in vse vrste prevoza.
	2a. Koridorji osrednjega omrežja so na podlagi Priloge I k Uredbi (EU) št. XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope] prikazani na shematskih indikativnih zemljevidih v Prilogi I k tej uredbi, vključno z opisom glavnih intermodalnih vozlišč koridorjev, manjkajočimi povezami in čezmejnimi odseki.
Predlog spremembe  154 Predlog uredbe Člen 51
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 51	Člen 51
Usklajevanje koridorjev osrednjega omrežja	Usklajevanje koridorjev osrednjega omrežja
1. Komisija mora za olajšanje usklajenega izvajanja koridorjev osrednjega omrežja po posvetovanju z zadevnimi državami članicami in Evropskim parlamentom določiti osebe, ki se imenujejo „evropski koordinatorji“.	1. Komisija mora za olajšanje usklajenega izvajanja koridorjev osrednjega omrežja po posvetovanju z zadevnimi državami članicami in z Evropskim parlamentom določiti osebe, ki se imenujejo „evropski koordinatorji“.
2. Evropski koordinator se izbere zlasti na podlagi izkušenj z evropskimi institucijami in poznavanja vprašanj v zvezi s financiranjem, socialno–ekonomsko in okoljsko presojo glavnih projektov.	2. Evropski koordinator se izbere zlasti na podlagi izkušenj z evropskimi institucijami in poznavanja vprašanj v zvezi s financiranjem, socialno–ekonomsko in okoljsko presojo glavnih projektov.
3. V svojem sklepu o imenovanju evropskega koordinatorja Komisija določi, kako je treba opravljati naloge, navedene v odstavku 5.	3. V svojem sklepu o imenovanju evropskega koordinatorja Komisija določi, kako je treba opravljati naloge, navedene v odstavku 5.
	3 a. Imenuje se posebni koordinator, pristojen za izvajanje ERTMS in morskih avtocest.
4. Evropski koordinator deluje v imenu in za račun Komisije. Evropski koordinator je odgovoren za en koridor osrednjega omrežja. Evropski koordinator skupaj z zadevnimi državami članicami oblikuje delovni načrt dejavnosti, ki jih je treba opraviti.	4. Evropski koordinator deluje v imenu in za račun Komisije. Evropski koordinator je odgovoren za en koridor osrednjega omrežja. Evropski koordinator skupaj z zadevnimi državami članicami oblikuje delovni načrt dejavnosti, ki jih je treba opraviti.
5. Evropski koordinator:	5. Evropski koordinator:
(a) vodi usklajeno izvajanje koridorja osrednjega omrežja, da omogoči spoštovanje časovnega okvira, določenega v izvedbenem sklepu za posamezni koridor osrednjega omrežja;	(a) vodi usklajeno izvajanje koridorja osrednjega omrežja, da omogoči spoštovanje časovnega okvira, določenega v izvedbenem sklepu za posamezni koridor osrednjega omrežja;
	(aa) zagotavlja, da se v nacionalnih infrastrukturnih načrtih upošteva razvoj koridorja;
(b) državam članicam, Komisiji in, če je primerno, drugim subjektom, ki neposredno sodelujejo v razvoju koridorja osrednjega omrežja, poroča o vseh nastalih težavah in prispeva k zagotavljanju ustreznih rešitev;	(b) državam članicam, Komisiji in, če je primerno, drugim subjektom, ki neposredno sodelujejo v razvoju koridorja osrednjega omrežja, poroča o vseh nastalih težavah in prispeva k zagotavljanju ustreznih rešitev; če evropski koordinator meni, da je uspešna izvedba projekta resno ovirana, lahko obvesti Komisijo za namene izvrševanja člena 59.
(c) vsako leto pripravi poročilo o doseženem napredku pri izvajanju koridorja osrednjega omrežja za Evropski parlament, Komisijo in zadevne države članice;	(c) vsako leto pripravi poročilo o doseženem napredku pri izvajanju koridorja osrednjega omrežja za Evropski parlament, Komisijo in zadevne države članice;
(d) v sodelovanju z zadevnimi državami članicami se posvetuje zlasti z regionalnimi in lokalnimi organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki, udeleženci v prometu in, če je primerno, z drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, da se temeljiteje seznani s povpraševanjem po prometnih storitvah, možnostmi financiranja naložb ter koraki, ki jih je treba opraviti, in pogoji, ki jih je treba izpolniti za olajšanje dostopa do takega financiranja.	(d) v sodelovanju z zadevnimi državami članicami se posvetuje zlasti z občinskimi in lokalnimi organi, regionalnimi organi, po potrebi lokalnimi prometnimi organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki, udeleženci v prometu in, če je primerno, z drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, da se temeljiteje seznani s povpraševanjem po prometnih storitvah, možnostmi financiranja naložb ter koraki, ki jih je treba opraviti, in pogoji, ki jih je treba izpolniti za olajšanje dostopa do takega financiranja. Evropski koordinator ima zadostna sredstva, da dejavno prispeva k doseganju kompromisov med projektnimi zahtevami in interesi zadevnih regionalnih in lokalnih organov in civilne družbe.
6. Zadevne države članice sodelujejo z evropskim koordinatorjem in mu zagotavljajo podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nalog iz odstavka 5.	6. Zadevne države članice sodelujejo z evropskim koordinatorjem in mu zagotavljajo podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nalog iz odstavka 5, vključno s podatki o tem, na kakšen način v svojih nacionalnih infrastrukturnih načrtih upoštevajo razvoj koridorjev.
7. Komisija lahko ne glede na veljavne postopke, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, zaprosi evropskega koordinatorja za mnenje pri pregledu vlog za pridobitev sredstev Unije za koridorje osrednjega omrežja, ki so v njegovi pristojnosti.	7. Komisija ne glede na veljavne postopke, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, zaprosi evropskega koordinatorja za mnenje pri pregledu vlog za pridobitev sredstev Unije za koridorje osrednjega omrežja, ki so v njegovi pristojnosti, da zagotovi usklajenost in napredek v vseh koridorjih.
	7a. Če koordinator svojega mandata ne uspe zaključiti zadovoljivo in v skladu z zahtevami iz tega člena, mu lahko Komisija kadarkoli odvzame naziv in ga zamenja.
Predlog spremembe  155 Predlog uredbe Člen 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zadevne države članice morajo za vsak koridor osrednjega omrežja ustanoviti platformo za koridor, ki je odgovorna za opredelitev splošnih ciljev koridorja osrednjega omrežja ter pripravo in nadzor ukrepov iz člena 53(1).	1. Zadevne države članice morajo za vsak koridor osrednjega omrežja ustanoviti platformo za koridor, ki je odgovorna za opredelitev splošnih ciljev koridorja osrednjega omrežja ter pripravo in nadzor ukrepov iz člena 53(1).
2. Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala.	2. Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic, načeloma pa tudi drugi javni in zasebni subjekti, kot so ustrezni regionalni in lokalni organi. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala, železniška podjetja kot uporabniki koridorjev, predstavniki organov, odgovornih za morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah, na katere se koridor neposredno nanaša.
	Tovorni železniški koridorji, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 913/2010, po potrebi predstavljajo podlago za železniško razsežnost platforme za koridor.
3. Platformi za koridor predseduje evropski koordinator.	3. Platformi za koridor predseduje evropski koordinator.
4. Platforma za koridor se lahko ustanovi kot stalna pravna oseba, kot je na primer evropsko gospodarsko interesno združenje.	4. Platforma za koridor se lahko ustanovi kot stalna pravna oseba, kot je na primer evropsko gospodarsko interesno združenje.
5. Ustanovitev platform za koridorje ne vpliva na načelo, da končno odgovornost za izvajanje projektov prevzame upravičenec do finančne pomoči Unije.	5. Ustanovitev platform za koridorje ne vpliva na načelo, da končno odgovornost za izvajanje projektov prevzame upravičenec do finančne pomoči Unije.
	5a. Da se prepreči morebitno podvajanje dejavnosti, je treba zagotoviti usklajevanje med platformami koridorjev in strukturami, predvidenimi v Uredbi (EU) št. 913/2010.
Predlog spremembe  156 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zadevne države članice in platforma za koridor v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj pripravijo razvojni načrt koridorja in o tem uradno obvestijo Komisijo. Ta načrt vključuje zlasti:	1. Zadevne države članice, regionalni organi in platforma za koridor v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj pripravijo razvojni načrt koridorja in o tem uradno obvestijo Komisijo. Ta načrt vključuje zlasti:
Predlog spremembe  157 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opis značilnosti koridorja osrednjega omrežja, vključno z ozkimi grli;	(a) opis značilnosti koridorja osrednjega omrežja, vključno s čezmejnimi odseki in ozkimi grli;
Predlog spremembe  158 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) cilje koridorja osrednjega omrežja, zlasti v zvezi z delovanjem, izražene v obliki kakovosti storitve, zmogljivosti in izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v Poglavju II;	(b) cilje koridorja osrednjega omrežja, zlasti v zvezi z delovanjem, izražene v obliki kakovosti, dostopnosti in varnosti storitve, zmogljivosti in izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v Poglavju II;
Predlog spremembe  159 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – točka e – alinea 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ukrepe, ki jih treba sprejeti za ublažitev emisij toplogrednih plinov;	– ukrepe, ki jih treba sprejeti za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje;
Predlog spremembe  160 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) ukrepe za uvedbo postopkov javnega posvetovanja, usmerjene v razvoj projektov za koridorje skupnega interesa, zlasti kadar vplivajo na čezmejne odseke, pri čimer koordinator zagotovi, da se pravočasno izvede obširno javno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi in s civilno družbo in s pripravijo ukrepi za ugotavljanje morebitnih težav, ter predlaga rešitve za pripravo načrta za koridor in njegovo uravnoteženo izvajanje.
Obrazložitev
V preteklosti je pri nekaterih projektih prišlo do zamud ali nasprotovanja, ker se o njih ni dovolj obveščalo in javno posvetovalo. Zato bi morale biti osebe v novi vlogi koordinatorja za koridor zadolžene za spodbujanje obširnega posvetovanja s civilno družbo in odpravljanje ovir pri razvoju projektov skupnega interesa s čezmejnega vidika.
Predlog spremembe  161 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. V razvojnem načrtu koridorja se upoštevajo pretekla prizadevanja držav članic in ustreznih upravljavcev infrastrukture pri izvajanju Uredbe (EU) št. 913/2010, pa tudi izkušnje in rezultati obstoječih podjetij, ki delujejo v tovornih železniških koridorjih, ali zadevnih subjektov.
Obrazložitev
V nekaterih državah članicah ni podjetij, ki bi delovala v tovornih železniških koridorjih, zato je treba upoštevati druge subjekte, ki bi lahko posredovali ustrezno strokovno znanje.
Predlog spremembe  162 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko sprejme izvedbene sklepe za koridorje osrednjega omrežja, da podpre izvajanje koridorjev osrednjega omrežja. Ti sklepi lahko:	3. Komisija sprejme izvedbene sklepe za koridorje osrednjega omrežja, da podpre izvajanje koridorjev osrednjega omrežja. Ti sklepi lahko:
(a) zajemajo načrtovanje naložb, ustrezne stroške in časovni okvir izvajanja, ki so po oceni potrebni za izvajanje koridorjev osrednjega omrežja v skladu s cilji te uredbe;	(a) zajemajo načrtovanje naložb, ustrezne stroške in časovni okvir izvajanja, ki so po oceni potrebni za izvajanje koridorjev osrednjega omrežja v skladu s cilji te uredbe;
(b) opredeljujejo vse ukrepe za zmanjševanje zunanjih stroškov, zlasti emisij toplogrednih plinov in hrupa, ter za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v upravljanje prometa in zmogljivosti;	(b) opredeljujejo vse ukrepe za zmanjševanje zunanjih stroškov, zlasti emisij toplogrednih plinov in hrupa, ter za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v upravljanje prometa in zmogljivosti;
(c) določajo druge ukrepe, ki so potrebni za izvajanje razvojnega načrta koridorjev in učinkovito uporabo infrastrukture koridorjev osrednjega omrežja.
Obrazložitev
Določba v odstavku (c) presega področje uporabe izvedbenih aktov in jo je treba črtati.
Predlog spremembe  163 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Kjer deli koridorjev sovpadajo s koridorji iz Uredbe (EU) št. 913/2010, se pri pripravi razvojnega načrta koridorja upoštevajo razvojni načrti in tržne študije, ki so predpisane že v tisti uredbi.
Obrazložitev
Cilj je enak kot pri prejšnjem predlogu spremembe, in sicer preprečiti podvajanje dela, ki je bilo že opravljeno na podlagi Uredbe o tovornem prometu št. 913/2010.
Predlog spremembe  164 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice morajo prek interaktivnega geografskega in tehničnega informacijskega sistema za vseevropsko prometno omrežje (TENtec) stalno obveščati Komisijo o doseženem napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah, izvedenih za ta namen.	Države članice morajo prek interaktivnega geografskega in tehničnega informacijskega sistema za vseevropsko prometno omrežje (TENtec) stalno in pregledno obveščati Komisijo o doseženem napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah, izvedenih za ta namen. Takšno obveščanje vključuje podrobne statistične podatke o vseh vrstah zadevne finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev, posojil ali drugih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo pri posameznem projektu skupnega interesa in pri vsakem načinu prevoza tako v osrednjem kot tudi v celovitem omrežju na evropski ravni in na ravni zadevnih držav članic. Oblike finančne pomoči, ki jih je treba upoštevati v tovrstnem poročilu, zajemajo zlasti:
	– finančno pomoč iz Uredbe XXXX [Instrument za povezovanje Evrope];
	– finančno pomoč iz Uredbe XXXX in Uredbe XXXX [Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj];
	– finančno pomoč iz Uredbe XXXX [Obzorje 2020];
	– finančno pomoč v obliki posojil in finančnih instrumentov, ki jih nudi Evropska investicijska banka;
	– vse druge vrste sredstev.
	Omrežje TENtec je javno in lahko dostopno. Vsebuje posodobljene informacije o projektih ter obliki in zneskih, ki jih sofinancira Unija, ter o napredku pri posameznem projektu.
Države članice Komisiji pošljejo povzetke nacionalnih načrtov in programov, ki jih pripravljajo za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, zlasti v zvezi z osrednjim omrežjem. Ko države članice sprejmejo nacionalne načrte in programe, jih pošljejo Komisiji v vednost.	Države članice Komisiji pošljejo povzetke nacionalnih načrtov in programov, ki jih pripravljajo za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, zlasti v zvezi z osrednjim omrežjem. Ko države članice sprejmejo nacionalne načrte in programe, jih pošljejo Komisiji v vednost.
Predlog spremembe  165 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija vsaki dve leti od začetka veljavnosti te uredbe in po posvetovanju z odborom iz člena 54 objavi poročilo o napredku pri izvajanju smernic, ki se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko–socialnemu odboru in Odboru regij.	2. Komisija vsaki dve leti od začetka veljavnosti te uredbe in po posvetovanju z odborom iz člena 54 objavi poročilo o napredku pri izvajanju smernic, ki se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko–socialnemu odboru in Odboru regij. Poročilo vsebuje podrobne statistične podatke o uporabi različnih oblik finančne pomoči iz odstavka 1 za različne načine prevoza in druge elemente osrednjega in celovitega omrežja, opisane v poglavjih II in III, na ravni EU in za vsako državo članico.
	Poročilo tudi:
	– analizira in opiše dinamiko in razvijajočo se naravo vseevropskega prometnega omrežja z vidika zaključenih projektov skupnega interesa, ki so privedli do morebitnih sprememb tokov potniškega in tovornega prometa ter uporabe posameznih načinov prevoza;
	– zagotovi podrobne informacije o notranjem usklajevanju Komisije v zvezi z vsemi oblikami finančne pomoči iz odstavka 1, s čimer se zagotovi dosledna uporaba smernic TEN–T v skladu z njihovimi cilji in prednostnimi nalogami.
Obrazložitev
Poročilo o napredku, ki ga pripravi Komisija, mora vsebovati podrobnejše podatke in dodatne elemente. Poročilo mora prikazati in orisati razvijajočo se naravo vseevropskega prometnega omrežja in zagotoviti podrobne informacije o notranjem usklajevanju Komisije glede vseh oblik finančne pomoči za omrežje TEN–T.
Predlog spremembe  166 Predlog uredbe Člen 54 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) prilagodi zemljevid koridorjev osrednjega omrežja ob vsaki spremembi seznama koridorjev osrednjega omrežja, določenega v Prilogi I k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope].
Obrazložitev
Za prilagoditev zemljevida koridorjev osrednjega omrežja je treba predvideti delegirani akt.
Predlog spremembe  167 Predlog uredbe Člen 54 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 54a
	Vključevanje regionalnih in lokalnih organov in civilne družbe
	Države članice zagotovijo, da so interesi regionalnih in lokalnih oblasti ter lokalne civilne družbe, na katere bo posamezen projekt skupnega interesa vplival, v fazi načrtovanja in izgradnje projekta ustrezno upoštevani. Komisija do 1. decembra 2013 v ta namen pripravi smernice in priročnik o najboljših praksah.
Obrazložitev
Komisija bi morala oblikovati smernice in priročnik o najboljših praksah, da bi civilno družbo na lokalni in regionalni ravni ustrezno vključila v projekte vseevropskega prometnega omrežja in te projekte razvijala v sodelovanju s civilno družbo, ne pa ob njenem nasprotovanju. Na ta način bi se lahko izognili dolgotrajnim in dragim zamudam pri projektih.
Predlog spremembe  168 Predlog uredbe Člen 54 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 54 b
	Metodologije za socialno–ekonomsko analizo stroškov in koristi, evropsko dodano vrednost in presojo vpliva na podnebje
	Komisija na podlagi opredelitve pojmov iz člena 3 oblikuje podrobne metodologije za:
	– socialno–ekonomsko analizo stroškov in koristi;
	– oceno evropske dodane vrednosti;
	– presoje vpliva na podnebje.
	Te metodologije se uporabljajo za ocenjevanje projektov skupnega interesa, kot so določeni v členu 7. Komisija nameni posebno pozornost zmanjšanju upravnega bremena, ki bi ga lahko prinesel razširjeni postopek ocenjevanja, zlasti manjšim projektom z nizkim predvidenim skupnim proračunom.
	Metodologije se najpozneje do 31. januarja 2014 sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s postopkom iz člena 56.
Obrazložitev
Nove zahteve, kot je presoja vpliva podnebja, bi morale služiti svojemu namenu, ne da bi se zaradi tega neupravičeno zapletli birokratski postopki, ki bi lahko bili težavni za manjše projekte in nekatere države članice.
Predlog spremembe  169 Predlog uredbe Člen 57
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija mora najpozneje do 31. decembra 2023 opraviti pregled izvajanja osrednjega omrežja, s katerim oceni izpolnjevanje določb iz te uredbe in napredek pri izvajanju.	Komisija mora najpozneje do 31. decembra 2023 ob pomoči evropskih koordinatorjev opraviti pregled izvajanja osrednjega omrežja, s katerim oceni:
	(a) skladnost z določbami iz te uredbe;
	(b) napredek pri izvajanju te uredbe;
	(c) spremembe tokov potniškega in tovornega prometa;
	(d) razvoj naložb v nacionalno prometno infrastrukturo;
	(e) potrebo po spremembi te uredbe.
	Poleg tega pregleda Komisija oceni, ali se naj v osrednje omrežje vključi nove odseke, kot so nekateri prejšnji čezmejni projekti, našteti v Sklepu št. 661/201 o smernicah TEN-T , in po potrebi pripravi zakonodajni predlog.
Predlog spremembe  170 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija se v okviru dejavnega spremljanja izvajanja osrednjega omrežja in ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in subsidiarnosti lahko odloči sprejeti ustrezne ukrepe.	črtano
Obrazložitev
Komisija ne bi smela imeti pravice do enostranskega odločanja o takšnih ukrepih. Zato je treba ta odstavek črtati.
Predlog spremembe  171 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 04/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– železniškega odseka Aarhus-Frederikshavn-Hirtshals
	– švedskih celinskih plovnih poti, ki povezujejo Göteborg z jezeri v notranjosti
	– švedskih celinskih plovnih poti, ki povezujejo Stockholm z jezeri v notranjosti
	vključitev naslednjih v celovito omrežje:
	– železniškega odseka Nyköbing-Gedser
	– švedskih celinskih plovnih poti, ki povezujejo Göteborg z jezeri v notranjosti
	– švedskih celinskih plovnih poti, ki povezujejo Stockholm z jezeri v notranjosti
Predlog spremembe  172 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 05/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– železniškega odseka od Aarhusa do Hirtshalsa in Frederikshavna
	– cestnega odseka od Aarhusa do Hirtshalsa in Frederikshavna
Predlog spremembe  173 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 07/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– letališča Nottingham East Midlands (Združeno kraljestvo)
Predlog spremembe  174 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 08/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– pristanišč Guyane in Lille (Francija)
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje potniškega in tovornega železniškega prometa in cestnega prometa:
	– odseka Nantes Saint Nazaire-Lyon (Francija)
	vključitev naslednjih v celovito omrežje:
	– železniške povezave med Colmarjem (Francija) in Freiburgom (Nemčija)
Predlog spremembe  175 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 10/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– pristanišč Bergen op Zoom, Almelo, Moerdijk, Nijmegen, Kortrijk-Bossuit
	– pristanišča Deventer
	vključitev naslednjih v celovito omrežje:
	– proga za železniški tovorni promet Valenciennes-Mons
Predlog spremembe  176 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 11/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– letališča Liège-Bierset (Belgija)
	– pristanišča Valenciennes
Predlog spremembe  177 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 12/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v celovito omrežje:
	– železniške povezave Berlin-Küstrin-Kiet-Kostrzyn in Odra-Gdansk
	– železniške povezave Berlin-Forst (Lausitz)-Wroclaw
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– pristanišča Nürnberg
Predlog spremembe  178 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 13/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v celovito omrežje:
	– hitre železniške povezave Ustí nad Labo-Dresden
	– modernizacije odseka mejni prehod Česká Kubice –Regensburg
Predlog spremembe  179 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 14/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– železniške povezave Berlin-Szczecin
	– hitre železniške povezave Praga-Lovosice
	– pristanišča Usti nad Labo
	– pristanišča Komarno
Predlog spremembe  180 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 15/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– železniške in cestne povezave Berlin-Szczecin
Predlog spremembe  181 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 16/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– pristanišče Santa Cruz na Tenerife (Španija)
	vključitev naslednjih odsekov za tovorni železniški promet v celovito omrežje:
	– Ávila-Salamanca
	– León-Zamora-Salamanca-Plasencia
	– Los Rosales-Zafra
	– Torralba-Soria-Castejón
Predlog spremembe  182 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 17/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	- letališča Las Palmas na Gran Canarii (Španija)
	- letališča Tenerife jug (Tenerife Sur) (Španija)
	– letališča Malaga (Španija)
	– letališča Alicante (Španija)
	– multimodalne platforme Alcázar v San Juanu (Španija)
	– multimodalne platforme León (Španija)
	– multimodalne platforme Antequera (Španija)
	– multimodalne platforme Murcia (Španija)
	– multimodalne platforme Valladolid (Španija)
	– multimodalne platforme Zaragoza (Španija)
	vključitev naslednjih odsekov za potniški železniški promet v celovito omrežje:
	– Los Rosales-Zafra
	vključitev naslednjih cestnih odsekov v celovito omrežje:
	– Ávila-Salamanca
	– Ávila-Villacastín
Predlog spremembe  183 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 18/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– pristanišča Cagliari (Italija)
	– pristanišča Cremona
	– pristanišča Montova
	– multimodalne platforme Cervignano
	– multimodalne platforme Firence
	– multimodalne platforme Verona
Predlog spremembe  184 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 19/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– letališča Cagliari (Italija)
Predlog spremembe  185 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 20/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– železniške povezave Ungheni-Iasi-Suceava-Dej-Cluj Napoca-Coslari (tovorni promet)
Predlog spremembe  186 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 21/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– železniške povezave Ungheni-Iasi-Suceava-Dej-Cluj Napoca-Coslari (potniški promet)
	– cestne povezave Ungheni-Miclauseni-Miraslau-Sebes
	– cestnih povezav Bukarešta-Craiova- Calafat
	– pristanišča Galati
	vključitev naslednjih v celovito omrežje:
	– cestne povezave Constanta-Tulcea-Galati-Braila
Predlog spremembe  187 Predlog uredbe Priloga I – Zvezek 22/33 in 23/33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih v osrednje omrežje:
	– pristanišča Heraklion (Grčija)
	– letališča Heraklion (Grčija)
Predlog spremembe  188 Predlog uredbe Priloga II – oddelek 1a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih vozlišč v osrednje omrežje:
	– Cagliari (Italija)
	– Heraklion (Grčija)
	– Las Palmas na Gran Canarii/Santa Cruz na Tenerife (Španija);
Predlog spremembe  189 Predlog uredbe Priloga II – oddelek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	vključitev naslednjih pristanišč v osrednje omrežje:
	– Cagliari (Italija)
	– Heraklion (Grčija)
	– Santa Cruz na Tenerife (Španija)
	– Felixstowe-Harwich (grozd)(Združeno kraljestvo)
Predlog spremembe  190 Predlog uredbe Priloga II – oddelek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V prilogo so vključeni seznam letališč, pristanišč, celinskih pristanišč in železniško–cestnih terminalov, ki spadajo v osrednje in celovito omrežje.

• [1]  UL C 143, 22.5.2012, str. 130.
• [2]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

OBRAZLOŽITEV

Vseevropsko prometno omrežje (TEN–T) je eden ključnih projektov Evropske unije. Predstavlja namreč hrbtenico skupnega trga in je nepogrešljivo za mobilnost državljanov EU, za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo ter za ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest.

Trenutni izzivi za uresničitev omrežja TEN–T so dobro znani: znatne zamude pri izvajanju številnih projektov znotraj omrežja TEN–T, težave pri financiranju projektov v obdobju gospodarske krize, pomanjkanje usklajenosti med različnimi centralno in decentralizirano vodenimi finančnimi instrumenti, pa tudi pomanjkanje informacij in statističnih podatkov o financiranju projektov, zlasti o finančni pomoči, ki jo zagotavljajo strukturni in kohezijski skladi in Evropska investicijska banka.

Komisija se je želela v svojem predlogu spopasti z omenjenimi izzivi z vnašanjem bistvenih sprememb v sedanjo politiko TEN–T:

Metodologija in dvoplastna struktura

Predhodna opredelitev projektov skupnega interesa, prikazanih na zemljevidu priloge, sedaj temelji na metodologiji, ki predvideva enotna merila za celotno omrežje in vse načine prevoza. To metodologijo je Komisija obrazložila na predstavitvi smernic TEN–T, ki je potekala 8. maja 2012, pa tudi v dokumentih, ki jih je takrat razdelila.

Poročevalca menita, da nova metodologija predstavlja ključen element nove politike TEN–T. Prispeva namreč k razumevanju strukture omrežja TEN–T in spodbuja strateško in idejno načrtovanje za enakopravno vključevanje vseh regij in upoštevanje potreb po prevozih. Poleg tega odpravlja tudi možnost sprejemanja samovoljnih odločitev. Dejstvo je, da bi morala v omrežju TEN–T prevladati evropska razsežnost, ne pa strogo nacionalni, regionalni ali lokalni seznami želja. Poročevalca menita, da je osnovna metodologija, ki jo Komisija predlaga v svojem predlogu, dobra in uravnotežena.

Ta metodologija predvideva dvoplastno strukturo: celovito omrežje in osrednje omrežje. To je podlaga za opredelitev projektov skupnega interesa, poročevalca pa takšen dvoplastni pristop v celoti podpirata. Enako velja tudi za priloge k tej uredbi, ki na podlagi uporabljene metodologije opisujejo morebitne projekte skupnega interesa. Poročevalca predlagata le dve manjši prilagoditvi v samem okviru te metodologije in ob polnem upoštevanju njenih osnovnih načel:

1) vključitev letališč za tovorni promet, ki presegajo 1 % količine letno pretovorjenega tovora na letališčih, pri čemer bi letališči Liege in East Midlands postali del osrednjega omrežja;

2) vključitev urbanih vozlišč na glavnih evropskih otokih. Tako bi mesta Cagliari na Sardiniji (1,68 milijona prebivalcev), Heraklion na Kreti (regija NUTS 1, ki ima 1,11 milijona prebivalcev) in Las Palmas na otoku Gran Canaria (regija NUTS 1, ki ima 2,12 milijona prebivalcev) postala urbana vozlišča, njihova zadevna letališča in pristanišča pa del osrednjega omrežja.

Določanje prednostnih nalog in evropska dodana vrednost

Doseganje čim večje evropske dodane vrednosti in največjega možnega napredka z omejenimi finančnimi viri bi morala biti ena od ključnih prednostnih nalog omrežja TEN–T. Da bi ta cilj dosegli, Komisija predlaga, naj se večja pozornost nameni določanju prednostnih nalog. Predlog se tako osredotoča na najpomembnejše elemente omrežja TEN–T (zlasti na ozka grla, manjkajoče povezave in čezmejne projekte), pa tudi na trajnostne načine prevoza in dopolnilne elemente, kot so inteligentni prometni sistemi (ITS). Poročevalca se s tem pristopom strinjata. Kljub temu predlagata, da bi morali v primerjavi s predlogom Komisije narediti korak naprej. To se nanaša predvsem na opredelitev nekaterih strožjih meril za projekte skupnega interesa, kar je mogoče doseči z boljšim strukturiranjem besedila v členih 4 (Cilji) in 10 (Prednostne naloge), pa tudi z rahlim zoženjem pogojev za upravičenost v členu 7.

Poleg tega je pojem evropske dodane vrednosti v predlogu Komisije še vedno precej nejasen. Zdi se, da ga različni akterji ne razumejo na enak način. Poročevalca menita, da je treba uvesti opredelitev tega pojma, ki bo prilagojena omrežju TEN–T. Enako velja tudi za socialno–ekonomsko analizo stroškov in koristi.

Komisija bi morala z delom v zvezi s podrobnimi metodologijami, ki se bodo uporabljale za ocenjevanje projektov skupnega interesa, nadaljevati po sprejetju te uredbe. Z izbiro delegiranega akta bi zagotovili, da bo v ta proces vključen tudi Parlament.

Poročevalca se strinjata s stališčem Komisije, da je treba določiti obvezujoče roke za dokončanje tako osrednjega kot tudi celovitega omrežja (do leta 2030 oziroma 2050). Tako bi ustvarili potrebne spodbude za razvoj omrežja TEN–T.

Omrežje TEN–T in trajnostna rast

Zagotoviti je treba tudi tesnejšo povezavo med cilji in prednostnimi nalogami omrežja TEN–T in strategijo EU 2020, da bi v večji meri upoštevali prihodnje izzive.

Glede na dolgoročne vplive prometne infrastrukture na podnebje je nujno, da se presoje vpliva na podnebje opravijo pri projektih, ki predvidevajo izgradnjo nove ali posodobitev obstoječe infrastrukture. To je še toliko pomembnejše zaradi ogromnih izzivov, s katerimi se mora spopasti prometna politika, če želi omejiti emisije ogljika, in posledično ambicioznih ciljev, opredeljenih v beli knjigi o prometni politiki. Prav zato je treba presoje vpliva na podnebje vključiti v socialno–ekonomsko analizo stroškov in koristi, ki jo zahteva člen 7.

Usklajevanje in izvedbeni instrumenti

Komisija v Poglavju IV predlaga pristop multimodalnih koridorjev osrednjega omrežja. Deset predlaganih koridorjev osrednjega omrežja zajema najpomembnejše čezmejne tokove na dolge razdalje. Ti služijo kot bistveni instrument za usklajeno izvajanje osrednjega omrežja. Koridorji bodo načeloma vključevali tri načine prevoza in prečkali najmanj tri države članice ter praviloma vzpostavili povezavo z morskim pristaniščem.

Komisija predlaga imenovanje evropskih koordinatorjev, odgovornih za usklajevanje in upravljanje koridorjev osrednjega omrežja (člen 51). Platforme za koridorje, ki jim predseduje zadevni evropski koordinator, lajšajo upravljanje koridorjev (člen 52). Platforma za koridor se lahko ustanovi kot stalna pravna oseba, kot je na primer evropsko gospodarsko interesno združenje. Države članice v sodelovanju s platformo za koridor pripravijo razvojne načrte koridorja.

Poročevalca takšen pristop podpirata. Večja usklajenost dejansko predstavlja enega od stebrov nove politike TEN–T. Pri nekaterih obstoječih prednostnih projektih v omrežju TEN–T so dosedanje izkušnje v zvezi s koordinatorji precej pozitivne. Kljub temu je treba njihovo novo vlogo še bolj pojasniti in obogatiti. Z oblikovanjem platforme za koridor in razvojnih načrtov koridorja bo delovanje koordinatorjev temeljilo na usklajeni strukturi. Poročevalca menita, da je takšen pristop ustrezen. Kljub temu pa ga je treba malce dopolniti. V strukturi upravljanja koridorjev bi bilo treba, na primer, v večji meri upoštevati pristope drugih koridorjev (kot so tovorni železniški koridorji). Izboljšati bi bilo treba tudi določbe glede vključevanja regionalnih in lokalnih organov ter predstavnikov zadevnih morskih pristanišč in pristanišč na celinskih vodah.

Pripombe glede posameznih načinov prevoza

Poročevalca pozdravljata dejstvo, da si Komisija prizadeva za okrepitev vloge morskih pristanišč EU kot multimodalnih povezav, obenem pa poudarjata, da je pojem morskih avtocest še vedno precej nejasen. Poleg tega se je njihov položaj v primerjavi s precej pomembno vlogo, ki so jo imele v obstoječih smernicah TEN–T, poslabšal. Zato poročevalca predlagata posodobitev projekta morskih avtocest in na ta način poudarjata njihov strateški pomen.

V zvezi s celinskimi plovnimi potmi poročevalca pozdravljata dejstvo, da se predlog osredotoča na ta način prevoza, zlasti v povezavi z Instrumentom za povezovanje Evrope. Kljub temu bi morala biti nekatera območja posebnega pomena za rastlinske in živalske vrste, kot so naravne, neokrnjene, neregulirane reke in območja Natura 2000, izvzeta iz zahtev za celinske plovne poti, zlasti iz zahtev razreda 4, določenih v členu 17. Na teh območjih bi se plovila morala prilagoditi rekam in ne obratno.

Pomisleki lokalne civilne družbe in zamude pri izvajanju projektov

Komisija v svojem predlogu ni obravnavala vprašanja, ki postaja vse pomembnejše: kako lahko v procesu načrtovanja zagotovimo ustrezno posvetovanje z državljani, na katere zadevni projekt neposredno vpliva (npr. hrup zaradi železniškega prometa, onesnaževanje itd.), in njihovo sodelovanje? Takšno posvetovanje je nujno, da bi ublažili vplive spornih projektov in se izognili dolgotrajnim sporom na lokalni ali regionalni ravni, ki pogosto privedejo do znatnih zamud pri izvajanju projektov. V tem trenutku so številni ključni projekti deležni močnega nasprotovanja lokalnega prebivalstva (npr. bazni predor Lyon-Torino, projekt posodobitve železnice Stuttgart 21). Zato bi morali od Komisije zahtevati, naj pripravi smernice za ustrezno vključevanje lokalnih in regionalnih organov ter organizacij civilne družbe v projekte omrežja TEN–T in naj te projekte razvija v sodelovanju z njimi, ne pa ob njihovem nasprotovanju.

Preglednost, spremljanje in poročanje ter notranje usklajevanje

V skladu s členom 54(1) predloga o smernicah TEN–T morajo države članice prek interaktivnega geografskega in tehničnega informacijskega sistema za vseevropsko prometno omrežje (TENtec) redno obveščati Komisijo o doseženem napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah, izvedenih za ta namen.

Ta sistem vsebuje veliko možnosti za izboljšanje sedanjega nezadovoljivega stanja v zvezi z razpoložljivostjo podatkov o vseh različnih vrstah financiranja, ki so na voljo projektom skupnega interesa. Odbor za promet in turizem (TRAN) je v preteklosti kritiziral zlasti pomanjkanje preglednosti in informacij o projektih v omrežju TEN–T, ki se financirajo iz strukturnih in kohezijskih skladov.

Kljub temu pa v predlogu Komisije ni popolnoma jasno, ali bodo morale države članice v sistem TENtec vnašati podatke iz vseh različnih instrumentov financiranja. Poročevalca sta se odločila, da bosta to pojasnila in vključila tudi podatke o posojilih Evropske investicijske banke (EIB). Poleg tega je treba okrepiti tudi obveznosti poročanja za druge akterje in ne zgolj za države članice. Poročilo o napredku, ki ga Komisija pripravi vsake dve leti, mora vsebovati tudi podrobnejše podatke in dodatne elemente. Poročilo mora prikazati in orisati razvijajočo se naravo vseevropskega prometnega omrežja in zagotoviti podrobne informacije o notranjem usklajevanju Komisije glede vseh oblik finančne pomoči za omrežje TEN–T. Slednje je izjemno pomembno, da bi Evropski parlament imel pregled nad tem, ali se politika financiranja vseh finančnih programov izvaja v skladu s smernicami TEN–T.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (15.10.2012)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja
(COM(2011)0650/3 – C7‑0375/2011 – 2011/0294(COD))

Pripravljavka mnenja: Elena Oana Antonescu

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod

Promet je hrbtenica uspešnega gospodarstva ter temeljni kamen socialne kohezije in povezovanj v naši družbi.

Pomanjkljivosti v vseevropskih prometnih omrežjih (TEN-T) občutno vplivajo na prost pretok blaga in prosto gibanje oseb. Dostopna in učinkovita prometna infrastruktura je bistvenega pomena za zagotavljanje delujočih prometnih storitev, je temeljnega pomena za prosto gibanje in ključna za sposobnost vseh regij v Evropski uniji, da ostanejo konkurenčne na enotnem evropskem trgu. Predpogoj za dobro delujoč prometni sistem je obstoj pametne infrastrukture. Za naložbe v infrastrukturo je značilno zelo dolgo obdobje vračanja vložkov, a če je infrastruktura pravilno zgrajena oziroma zasnovana, zagotavlja prednosti za več generacij.

Bistveni elementi za boljša omrežja TEN-T

Pripravljavka mnenja načeloma soglaša z dvojnim konceptom osrednjega omrežja in celovitega omrežja, ki se medsebojno dopolnjujeta. Osrednje omrežje bo v veliki meri določalo značaj in naravo celovitega omrežja. Glede na dolgo obdobje do uresničitve, ki se izteče leta 2030 oziroma leta 2050, pa bo težko načrtovati tako daleč v prihodnost in določati zavezujoče roke.

Pripravljavki mnenja meni, da je namen smernic izboljšati povezljivost in s tem delovanje enotnega trga z omogočanjem gospodarske rasti in mobilnosti, kar je bistveno za kakovost življenja evropskih državljanov.

Glede izbire projektov meni, da so lahko na različnih geografskih območjih Evropske unije izhodiščni položaji zelo različni. Zato je bržkone nujen diferenciran in uravnotežen pristop, ki upošteva te razmere, potrebe zadevnih regij in držav članic v prihodnosti ter dopolnjujoč značaj različnih vrst prevoza. Z vidika okolja imata na primer železniški promet in promet po celinskih plovnih poteh potencialno prednost pred cestnim prevozom, vsekakor pa se ne moreta kosati s kapilarnostjo cestnega prometa, ki ostaja nenadomestljiva, vsaj kar zadeva slabo povezana ali odročna območja ali prevzemna mesta, končne odseke poti, na primer do pomorskih poti, pa tudi kar zadeva krajše poti ali manjši tovor.

V vseh vrstah prevoza je tradicionalno izrazito prevladovala uporaba fosilnih goriv, kar pa se je začelo spreminjati – okolju prijazna električna energija, alternativna goriva, tovornjaki standardov EURO 5 in 6 z občutno manjšimi izpusti ter boljša učinkovitost vseh vrst prevoza bi morali zagotavljati dobre možnosti v prihodnosti.

Odpravljanje „manjkajočih členov“, kot so čezmejne povezave in ozka grla, bi bile izvedljive možnosti, ki bi dokazovale evropsko dodano vrednost, vendar pri tem ne gre zgolj za vprašanje infrastrukture. To bi moralo kvečjemu potekati hkrati z upravno reformo, ki bi pospešila postopke na mejah. Zato pripravljavka mnenja spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji na tem področju.

V mestnih območjih promet povzroča zastoje, hrup in onesnaženje zraka. To negativno vpliva na kakovost zraka in življenja v mestih, kamor se sedaj priseljuje veliko ljudi, po demografskih projekcijah pa se jih bo v prihodnosti še več. Znižanje emisij izpušnih plinov osebnih in težkih tovornih vozil je deloma izničilo večje povpraševanje po prevozu, tako da bi bila morebitna rešitev v bolj razširjeni uporabi vozil z nizkimi emisijami ali brez emisij v mestih. Povpraševanje po prevozu je zelo občutljivo, zato je treba javnosti ponuditi prepričljive alternative, da se pospešijo potrebne spremembe.

Pripravljavka mnenja pozdravlja prizadevanja, ki si jih je Komisija zadala v členu 5 o uporabi infrastrukture, ki bo gospodarna z viri. To bo stroškovno učinkovito za sodelujoče akterje ter v skladu s tem, kar utegne Evropski parlament sprejeti v povezavi z načrtom za gospodarno rabo virov. To bi moralo vključevati uporabo inteligentnih prometnih sistemov, satelitsko navigacijo, boljšo logistiko (danes je še vedno 25 % težkih tovornih vozil na poti nenatovorjenih), nemotene prehode med vrstami prevoza, ki vsaki omogočajo izkoriščanje njenih prednosti, in nadaljevanje raziskav in razvoja na tem področju.

Gradnja infrastrukture v obliki železniških prog, avtocest itd. lahko pusti občutne posledice na naravnih habitatih in lahko prispeva k ogrožanju nekaterih živalskih vrst. Zaščita biotske raznovrstnosti bistveno vpliva na sposobnost preživetja naših ekosistemov ter na njihove koristi za nas. Zato bi bilo treba v celoti upoštevati ugotovitve o negativnih posledicah za biotsko raznovrstnost pri zasnovi, gradnji in financiranju prometne infrastrukture.

Po mnenju pripravljavke mnenja bo Komisija v pregledu izvajanja osrednjega omrežja, ki ga mora opraviti do 31. decembra 2023, upoštevala gospodarski in proračunski položaj Unije in posameznih držav članic ter ob posvetovanju z njimi ocenila tudi, ali je treba spremeniti osrednje omrežje, pri čemer se upošteva razvoj prometnih tokov in načrtovanje naložb na ravni držav.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Te posebne cilje je treba doseči z zagotavljanjem povezav in interoperabilnosti med nacionalnimi prometnimi omrežji na način, ki je gospodaren z viri.	(3) Te posebne cilje je treba doseči z zagotavljanjem povezav in interoperabilnosti med nacionalnimi prometnimi omrežji na način, ki je gospodaren z viri. Železniško interoperabilnost bi lahko spodbujali z inovativnimi rešitvami za boljšo združljivost različnih sistemov, kot so oprema na vozilih in tiri z različno tirno širino.
Obrazložitev
V uredbi je treba obravnavati inovativne rešitve za boljšo interoperabilnost.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Politika vseevropskih prometnih omrežij mora prispevati k podnebnim ciljem EU do leta 2050 v skladu s sporočilom Komisije o načrtu za prehod na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. V ta namen morajo biti ustrezni cilji podlaga za opredelitev specifičnih meril za izvajanje projektov in dodelitev sredstev.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in izvajati kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla.	(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in izvajati kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na uresničevanje cilja, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v prometu, na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Zakonodaja Unije na področju smernic TEN-T bi morala zagotavljati, da bodo infrastrukturni projekti Unije tudi ustrezno upoštevali okoljske vidike in vidike biotske raznovrstnosti ter obenem zagotavljali merljive premike v smeri nizkoogljičnega in na podnebje odpornega gospodarstva, ki bo gospodarno z viri. Vseevropska prometna omrežja bi morala prispevati tudi k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 in podpirati prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Člen 3 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „evropska dodana vrednost “ v zvezi s projektom pomeni vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in je dodatek k vrednosti, ki bi jo sicer ustvaril le ukrep države članice;	(e) „evropska dodana vrednost “ v zvezi s projektom pomeni vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in je dodatek k vrednosti, ki bi jo sicer ustvaril le ukrep države članice; Ta dodana vrednost prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 in načrta za prehod na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050;
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vseevropsko prometno omrežje omogoča prometne storitve in prevoze, ki:	1. Vseevropsko prometno omrežje krepi ozemeljsko kohezijo Unije, prispeva k celovitemu izvajanju enotnega evropskega trga ter omogoča prometne storitve in prevoze, ki:
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izpolnjujejo potrebe po mobilnosti in prevozih njegovih uporabnikov v Uniji in v povezavi s tretjimi državami, s čimer prispevajo k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnosti;	(a) izpolnjujejo potrebe po mobilnosti in prevozih njegovih uporabnikov v Uniji in v povezavi s tretjimi državami, s čimer prispevajo k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnosti Unije v svetovnem merilu;
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) izboljšujejo prost pretok blaga in prosto gibanje oseb na notranjem trgu ter zagotavljajo visokokakovostne storitve mobilnosti ob hkratni učinkovitejši uporabi virov;
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) so gospodarsko učinkoviti, prispevajo k ciljem nizkoogljičnega in čistega prometa, energetski varnosti in varstvu okolja, so varni in imajo visoke standarde kakovosti za potniški in tovorni promet;	(b) so gospodarsko učinkoviti, prispevajo k ciljem nizkoogljičnega in čistega prometa, energetski varnosti in varstvu okolja, nadalje zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v skladu s podnebnimi cilji EU do leta 2050 in načrtom za prehod na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, so varni in imajo visoke standarde kakovosti za potniški in tovorni promet;
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujajo najsodobnejše tehnološke in operativne koncepte;	(c) spodbujajo najsodobnejše tehnološke in operativne koncepte za vse vrste prometa;
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotavljajo primerno dostopnost do vseh regij Unije in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo rast.	(d) zagotavljajo primerno dostopnost in povezljivost vseh regij Unije in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo rast.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) zmanjšujejo vpliv na okolje in na najpomembnejše naravne vire, kot so voda, zemlja in ekosistemi;
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) medsebojna povezanost in interoperabilnost nacionalnih prometnih omrežij;	(a) medsebojna povezanost in interoperabilnost nacionalnih prometnih omrežij, pa tudi čezmejnih prometnih poti;
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) razvoj vseh vrst prevoza na način, ki je usklajen z zagotavljanjem trajnostnega in gospodarsko učinkovitega prometa na dolgi rok;	(c) razvoj vseh vrst prevoza na način, ki je usklajen s podnebnimi cilji EU in z zagotavljanjem trajnostnega in gospodarsko učinkovitega prometa na dolgi rok;
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) učinkovita uporaba infrastrukture;	(e) učinkovita in primerna uporaba sodobne infrastrukture;
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) spodbujanje široke uporabe prevozov z ogljično najbolj nevtralnim učinkom;	(f) potreba po spodbujanju širše uporabe najboljših ogljično nevtralnih vrst prevoza;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka j
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) prometna infrastruktura, ki odraža posebne razmere v različnih delih Unije in zagotavlja enakomerno pokrivanje evropskih regij, vključno z najbolj oddaljenimi in drugimi obrobnimi regijami;	(j) prometna infrastruktura, ki odraža posebne razmere v različnih delih Unije in zagotavlja enakomerno pokrivanje evropskih regij, vključno z najbolj oddaljenimi, gorskimi in izoliranimi območji ter drugimi obrobnimi regijami;
Obrazložitev
Posebej bi bilo treba omeniti gorske regije, ki jim je zaradi težavnega dostopa in pogosto okoljske ranljivosti treba nameniti posebno pozornost. Ravno tako je treba navesti izolirana območja, ki sicer po svoji legi niso obrobna območja, vendar so to v širšem smislu, in se soočajo s posebnimi izzivi.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka k a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ka) razvoj infrastrukture, pri kateri se upošteva potreba po varstvu območij ekološke vrednosti in biotske raznovrstnosti.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ti cilji so podlaga za opredelitev specifičnih meril za izvajanje projektov in dodelitev sredstev.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 5 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in, če je primerno, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter drugi javni in zasebni subjekti morajo načrtovati, razvijati in upravljati vseevropsko prometno omrežje na način, ki je gospodaren z viri, z:	Države članice in, če je primerno, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter drugi javni in zasebni subjekti morajo načrtovati, razvijati in upravljati vseevropsko prometno omrežje na način, ki je gospodaren z viri in trajnosten, z:
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 5 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) obsežnim uvajanjem novih tehnologij in inteligentnih prometnih sistemov;	(b) obsežnim uvajanjem novih tehnologij in uporabe inteligentnih prometnih sistemov, da se podpre učinkovita vožnja, na primer z odpravljanjem prometnih zastojev ali ozkih grl blizu urbanih območij ali čezmejnih prehodov;
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 5 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) spodbujanjem programov za varnost ter zmanjševanjem tveganja in razširjenosti nesreč;
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 10 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) odstranjevanje upravnih in tehničnih ovir, zlasti za interoperabilnost omrežja in konkurenčnost;	(c) odstranjevanje upravnih in tehničnih ovir, zlasti za interoperabilnost in medsebojno povezanost omrežja ter za konkurenčnost, kar je napredek pri dokončnem oblikovanju enotnega evropskega trga;
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 10 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotavljanje optimalnega združevanja vrst prevoza;	(d) zagotavljanje optimalnega združevanja vrst prevoza, v skladu z razmerami in potrebami na kraju samem;
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 10 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) izboljšanje ali vzdrževanje kakovosti infrastrukture na področju učinkovitosti, varnosti, podnebja in, kadar je primerno, odpornosti na nesreče, okoljske uspešnosti, socialnih razmer, dostopnosti za vse uporabnike, kakovosti storitev in stalnosti prometnih tokov;	(f) zmanjšanje vpliva podnebja, izboljšanje ali vzdrževanje kakovosti infrastrukture na področju učinkovitosti, varnosti in, kadar je primerno, odpornosti na nesreče, okoljske uspešnosti, socialnih razmer, dostopnosti za vse uporabnike, kakovosti storitev in stalnosti prometnih tokov;
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) reke, kanali in jezera izpolnjujejo minimalne zahteve za vodne poti razreda IV, kakor določa nova klasifikacija celinskih plovnih poti v evropskem sporazumu o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena (AGN), in povsod zagotavljati ustrezne dimenzije mostov;	(a) reke, kanali in jezera izpolnjujejo minimalne zahteve za vodne poti razreda IV, kakor določa nova klasifikacija celinskih plovnih poti v evropskem sporazumu o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena (AGN), in povsod zagotavljati ustrezne dimenzije mostov, kjer je ustrezno, ne da bi ovirali uresničevanje okoljskih ciljev vsaj iz Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst* ter Direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike** in 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic***.
	________________
	*UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
	________________
	**UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
	________________
	***UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 18 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) za obstoječe celinske plovne poti: izvedbenim ukrepom, ki so nujni za doseganje standardov celinskih plovnih poti razreda IV;	(a) za obstoječe celinske plovne poti: izvedbenim ukrepom, ki so nujni za doseganje standardov celinskih plovnih poti razreda IV, kjer je ustrezno, ne da bi ovirali uresničevanje okoljskih ciljev vsaj iz Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst* ter Direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike** in 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic***;
	________________
	*UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
	________________
	**UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
	________________
	***UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 18 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) kjer je primerno, doseganju višjih standardov od celinskih plovnih poti razreda IV, da se izpolnijo zahteve trga;	(b) kjer je primerno za izpolnjevanje zahtev trga, doseganju višjih standardov od celinskih plovnih poti razreda IV, ne da bi ovirali uresničevanje okoljskih ciljev vsaj iz Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst* ter Direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike** in Direktive 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic***;
	________________
	*UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
	________________
	**UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
	________________
	***UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice in drugi spodbujevalci projektov uporabijo celosten pristop za načrtovanje celinskih vodnih projektov, zlasti kadar zaprosijo za (so)financiranje iz programov EU.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 – točka a – točka ii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) letališče je strateškega pomena za oskrbovano regijo.
Obrazložitev
V te smernice, vsaj v celovito omrežje, je treba vključiti vsa letališča, ki so strateškega pomena za regije.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 39 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) spodbujanju ukrepov za zmanjšanje hrupa pri izvoru;
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo nameniti ustrezno pozornost dejstvu, da mora infrastruktura zagotavljati visoko stopnjo varnosti za mobilnost potnikov in tovora.	Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo nameniti ustrezno pozornost dejstvu, da mora infrastruktura zagotavljati visoko stopnjo varnosti za mobilnost potnikov in tovora. Varnost in varstvo v prometu bi bilo treba dodatno utrditi in okrepiti prek sodelovanja med državami članicami in s pomembnimi mednarodnimi akterji.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo pri načrtovanju infrastrukture ustrezno upoštevati ukrepe za oceno tveganja in prilagoditve, ki ustrezno izboljšajo odpornost na podnebne spremembe, zlasti v zvezi s padavinami, poplavami, viharji, visoko temperaturo in vročinskimi valovi, sušo, dvigom morske gladine in priobalnimi valovi, v skladu z vsemi zahtevami, ki so lahko določene v ustrezni zakonodaji Unije.	Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo pri načrtovanju infrastrukture ustrezno upoštevati ukrepe za oceno tveganja in prilagoditve, ki ustrezno izboljšajo odpornost na ekstremne vremenske pojave, zlasti v zvezi s padavinami, poplavami, viharji, visoko temperaturo in vročinskimi valovi, nizko temperaturo in obdobji hudega mraza, sušo, dvigom morske gladine in priobalnimi valovi, v skladu z vsemi zahtevami, ki so lahko določene v ustrezni zakonodaji Unije.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo izdelati okoljsko presojo načrtov in projektov, zlasti tako, kakor določata direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter direktive Evropskega parlamenta in Sveta: 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, da se preprečijo, če to ni mogoče, pa omilijo negativni vplivi na okolje, na primer razdrobljenost krajine, zapečatenje tal, onesnaževanje zraka in vode ter onesnaževanje s hrupom, in da se učinkovito zaščiti biotska raznovrstnost.	Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo izdelati okoljsko presojo načrtov in projektov, zlasti tako, kakor določata direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter direktive Evropskega parlamenta in Sveta: 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, da se preprečijo, če to ni mogoče, pa omilijo negativni vplivi na okolje, na primer razdrobljenost krajine, zmanjšanje naravnih habitatov, ovire za selitve, trčenja vozil z živalmi, zapečatenje tal, onesnaževanje zraka in vode ter onesnaževanje s hrupom, in da se učinkovito zaščiti biotska raznovrstnost.
	Novi infrastrukturni programi in posamezni projekti morajo biti skladni z zakonodajo Unije na področju varstva okolja ter z njeno zakonodajo na področju hrupa, vode ter varstva rastlinstva in živalstva, načrtovanje infrastrukture pa je treba izboljšati z opredelitvijo posledic za omrežje Natura 2000, zlasti z uporabo informacijskih sistemov Komisije za vseevropsko prometno infrastrukturo (TENtec) in omrežje Natura 2000.
	Pristojni organi v državah članicah in drugi spodbujevalci projektov zagotovijo, da se ustrezna zakonodaja izvaja na čezmejni ravni.
	Komisija spodbuja učinkovit dialog in sodelovanje med pristojnimi organi v državah članicah, pri čemer seveda ne poveča upravnega bremena.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prometna infrastruktura mora omogočati nemoteno mobilnost in dostopnost za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike.	Prometna infrastruktura mora omogočati nemoteno mobilnost in dostopnost za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike. Države članice in spodbujevalci projektov posebno pozornost namenijo dostopnosti prometne infrastrukture za vse uporabnike.
Obrazložitev
Člen bi moral pojasniti, da so na koncu države članice in spodbujevalci projektov odgovorni, da je prometna infrastruktura dostopna vsem uporabnikom, zlasti tistim z zmanjšano mobilnostjo.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 – točka c – prva alinea
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– razvoj počivališč približno na vsakih 50 km na avtocestah, da se, med drugim, zagotovijo zadostne parkirne površine za komercialne cestne uporabnike z ustrezno stopnjo varnosti in zaščite;	– razvoj počivališč na avtocestah približno na vsakih 50 km, odvisno od povpraševanja, da se izboljša varnost v cestnem prometu in, med drugim, zagotovijo zadostne parkirne površine za komercialne cestne uporabnike z ustrezno stopnjo varnosti in zaščite;
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 52 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala.	2. Platformo za koridor sestavljajo predstavniki pristojnih organov zadevnih držav članic in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – točka e – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– ukrepe za uvedbo postopkov javnega posvetovanja o razvoju projektov za koridorje v skupnem interesu, zlasti kadar vplivajo na čezmejne odseke. Koordinator zagotovi, da se med načrtovanjem nove infrastrukture opravi obširno javno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi in civilno družbo.
Obrazložitev
V preteklosti je pri nekaterih projektih prišlo do zamud ali nasprotovanja, ker o njih ni bilo opravljeno obsežno javno posvetovanje in obveščanje. Tako bi morali novi koordinatorji za koridorje spodbujati obširno posvetovanje s civilno družbo in si glede na čezmejni vidik prizadevati za odpravljanje ovir pri pripravi projektov skupnega interesa.

POSTOPEK

Naslov	Razvoj vseevropskega prometnega omrežja
Referenčni dokumenti	COM(2011)0650 – C7-0375/2011 – 2011/0294(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 15.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.11.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Elena Oana Antonescu 15.12.2011
Obravnava v odboru	21.6.2012
Datum sprejetja	10.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	57 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson, Elena Oana Antonescu, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Lajos Bokros, Milan Cabrnoch, Nessa Childers, Yves Cochet, Chris Davies, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Andres Perello Rodriguez, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Kārlis Šadurskis, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Åsa Westlund, Sabine Wils
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Adam Gierek, Julie Girling, Esther Herranz García, Romana Jordan, Csaba Sándor Tabajdi, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Anna Záborská, Andrea Zanoni

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (30.10.2012)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja
(COM(2011)0650/3 – C7‑0375/2011 – 2011/0294(COD))

Pripravljavec mnenja: Sergio Gaetano Cofferati

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Infrastrukturna prometna mreža je nujna za dokončno vzpostavitev enotnega evropskega trga. Če naj bo prost pretok ljudi in blaga učinkovit, mora preseči omejitve, ozka grla in pomanjkanje hitrih in stalnih povezav.

Smernice Komisije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja s pomočjo dvoplastnega modela so upravičeno ambiciozen in popoln predlog in lahko postanejo nepogrešljiv dejavnik trajnostne rasti in teritorialne kohezije.

Da bi bilo to možno, je treba obravnavati prometno infrastrukturo ne le ob upoštevanju njene postranske koristi za posamezno regijo ali državo članico, temveč tudi ob poudarjanju in izpostavljanju evropske dodane vrednosti. Opredelitev prednostnih nalog mora torej slediti tej usmeritvi, zlasti tako, da se da prednost dokončanju in okrepitvi čezmejnih povezav z odpravo ozkih grl in s spodbujanjem razvoja interoperabilnih prometnih sistemov med državami članicami.

Poleg povezav med državami morata imeti ključno vlogo povezovanje in modalno vključevanje različnih prevoznih sredstev s pomočjo vzpostavljanja povezav in intermodalnih platform.

Prometna infrastruktura mora zagotovo združevati najvišjo možno raven obstoječe tehnologije, da bi lahko nudila storitve visoke kakovosti ter zagotavljala najvišjo možno raven varnosti po ceni, ki bi bila dostopna vsem državljanom.

Evropski prometni sistem je treba načrtovati, zgraditi in posodobiti tako, da se bo zagotovila dostopnost vsem uporabnikom, posebno pozornost pa je treba posvetiti potnikom z omejeno gibljivostjo, invalidom ali starejšim osebam.

Evropsko infrastrukturo bo treba zgraditi tako, da bo okoljski vpliv čim manjši in, kjer je to možno, z izkoriščanjem obstoječe infrastrukture. Omrežje bo treba ustvariti, razviti in upravljati na z vidika virov učinkovit način ter družbeno in okoljsko trajnostno.

Za izgradnjo evropskega omrežja so zelo pomembni koordinatorji, imenovani za vzpostavitev koridorjev. Gre za funkcijo, ki je ključna za spodbuditev in zagotovitev dokončanja odsekov z najvišjo evropsko dodano vrednostjo ter za zagotovitev racionalnega načrtovanja infrastrukture tako, da se obveščajo in vključujejo države članice in lokalne oblasti. Predlog Komisije upravičeno krepi to funkcijo; pripravljavec mnenja meni, da je izpostavljanje te funkcije pravilno in skladno s potrebo po vzpostavitvi infrastrukturnega omrežja, ki bo preseglo državne meje in bo omogočilo popoln izkoristek možnosti notranjega trga.

Za tako ambiciozen infrastrukturni načrt je seveda nujen velik evropski investicijski načrt. Povečanje virov, namenjenih za tovrstne projekte, s pomočjo instrumenta za povezovanje Evrope je pomemben, a ne zadosten korak za dokončanje načrta v predvidenem časovnem okviru. Zato so nujna dodatna sredstva in naložbe poleg drugih virov, ki se lahko zagotavljajo tudi iz inovativnih oblik financiranja EU.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Te posebne cilje je treba doseči z zagotavljanjem povezav in interoperabilnosti med nacionalnimi prometnimi omrežji na način, ki je gospodaren z viri.	(3) Te posebne cilje je treba doseči z zagotavljanjem povezav in interoperabilnosti med nacionalnimi prometnimi omrežji na način, ki je gospodaren z viri, ekološko učinkovit in socialno trajnosten.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Celovito omrežje bi moralo biti prometno omrežje v celotni Evropi, ki zagotavlja dostopnost do vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi in najbolj oddaljenimi regijami, kot si za to prizadeva tudi celostna pomorska politika, in krepi njihovo medsebojno povezanost. Smernice bi morale opredeliti zahteve za infrastrukturo celovitega omrežja, da se do leta 2050 doseže omrežje visoke kakovosti v celotni Uniji.	(10) Celovito omrežje bi moralo biti prometno omrežje v celotni Evropi, ki zagotavlja dostopnost do vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami, kot si za to prizadeva tudi celostna pomorska politika, in krepi njihovo medsebojno ekonomsko in socialno povezanost. Smernice bi morale opredeliti zahteve za infrastrukturo celovitega omrežja, da se do leta 2050 zagotovi omrežje visoke kakovosti v celotni Uniji.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Pri celovitem omrežju bi bilo treba upoštevati specifične probleme nekaterih držav članic, kot so redko naseljena območja brez alternativnih lokalnih cest, in zagotoviti učinkovito in ustrezno reševanje teh problemov. Tako bi pripomogli k temu, da bi lahko vsi državljani uživali pravico do prostega pretoka oseb v Evropski uniji.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in izvajati kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla.	(11) Osrednje omrežje je treba opredeliti in za njegovo izvajanje sprejeti ustrezne ukrepe kot prednostno nalogo do leta 2030 v okviru, ki ga zagotavlja celovito omrežje. Pomeniti bi moralo glavno oporo razvoju multimodalnega prometnega omrežja in spodbujati razvoj celotnega celovitega omrežja. Prav tako bi moralo omogočati, da se ukrepanje Unije usmeri na tiste sestavne dele vseevropskega prometnega omrežja, ki zagotavljajo najvišjo evropsko dodano vrednost, zlasti na čezmejne odseke, manjkajoče povezave, multimodalne povezovalne točke in glavna ozka grla.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Da se osrednje in celovito omrežje zagotovita na usklajen način in pravočasno ter se s tem omogočijo čim večje koristi omrežja, bi morale zadevne države članice poskrbeti, da se projekti skupnega interesa zaključijo do leta 2030 oziroma 2050.	(12) Da se osrednje in celovito omrežje zagotovita na usklajen način in pravočasno ter se s tem omogočijo čim večje koristi omrežja, bi morale zadevne države članice poskrbeti, da se projekti skupnega interesa zaključijo do leta 2030 oziroma 2050. Komisija bi morala v okviru pregleda v skladu s členom 57 oceniti, kako napredujejo projekti in lahko po potrebi ponovno razmisli o teh rokih ob upoštevanju vseh sprememb, ki utegnejo vplivati na njihovo uresničevanje, in procesa zmanjševanja zaostanka novih držav članic.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Komisija bi morala spremljati in oceniti, ali so države članice sprejele vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile izvajanje projektov v skladu z zakonodajo Unije, ter ugotavljati pravilno izvajanje te uredbe in uresničevanje evropske dodane vrednosti projektov v skupnem interesu.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Ta uredba ne bi smela povzročiti dodatnih upravnih obremenitev za države članice, regionalne in lokalne organe ter vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri razvoju in izvajanju TEN-T.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Komisija lahko v okviru pregleda iz člena 57, ki ga mora opraviti do leta 2023, v sodelovanju z ustreznimi državami članicami oceni, ali je mogoče v omrežje vključiti drugo infrastrukturo, katere standard se je izboljšal in ki lahko zagotovi izpolnitev zahtev iz te uredbe.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Da bi v največji možni meri celovito izkoristili smernice TEN-T ter potnikom zagotovili boljšo, učinkovitejšo in dostopnejšo uporabo, bi bilo treba po uvedbi osrednjega in celovitega omrežja uvesti skupno evropsko platformo za potniški promet, ki bi ponujala standardizirane načine potovanja po Evropi. Ta platforma bi morala potnikom nuditi dostopne in izčrpne informacije o čezmejnih potovanjih, tudi o povezavah, interoperabilnosti in multimodalnosti, zagotavljati standardiziran način izdajanja in zaračunavanja vozovnic, da bi lahko potniki uporabljali eno vozovnico za celotno potovanje po različnih državah članicah in tudi z vsemi prevoznimi sredstvi, omogočati skupen sistem za pritožbe, s katerim bi lahko potrošniki organizatorje potovanj iz drugih držav članic EU opozorili na nastale probleme.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19b) Smernice priznavajo, da sta opredelitev prednostnih nalog in izvajanje projektov odvisna od njihove stopnje zrelosti in od razpoložljivosti finančnih sredstev, ter ne posegajo v finančne obveznosti držav članic ali Unije.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Vseevropsko prometno omrežje bi bilo treba načrtovati, izgraditi in posodobiti tako, da se zagotovi, da bo popolnoma dostopno za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalide.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Koridorji osrednjega omrežja bi morali obravnavati tudi širše cilje politik ter olajšati modalno vključevanje in multimodalne prevoze. To bi moralo omogočati posebej razvite koridorje, ki imajo optimirano porabo energije in emisije, kar bi zmanjšalo učinke na okolje, in so privlačni tudi zaradi zanesljivosti, omejenih zastojev ter nizkih operativnih in upravnih stroškov. Začetni seznam koridorjev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope], vendar bi moral biti prilagodljiv, da bi upošteval spremembe prometnih tokov.	(27) Koridorji osrednjega omrežja bi morali obravnavati tudi širše cilje politik ter olajšati modalno vključevanje in multimodalne prevoze. To bi moralo omogočati posebej razvite koridorje, ki imajo optimirano porabo energije in emisije, kar bi zmanjšalo učinke na okolje, in so privlačni tudi zaradi zanesljivosti, omejenih zastojev ter nizkih operativnih in upravnih stroškov, ki bi jih bilo treba postopoma še znižati. Začetni seznam koridorjev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope], vendar bi moral biti prilagodljiv, da bi upošteval spremembe prometnih tokov.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(28a) Vloga evropskih koordinatorjev je ključna za spodbuditev in zagotovitev dokončanja koridorjev in odsekov z najvišjo evropsko dodano vrednostjo ter za zagotovitev racionalnega načrtovanja infrastrukture s pomočjo strukturiranega dialoga z zainteresiranimi organi in prebivalstvom.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Popolna in optimalna izgradnja vseevropskega omrežja je pogojena z boljšim združevanjem finančnih virov; zato bi bilo treba z inovativnimi oblikami financiranja Unije zagotoviti še dodatne vire.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izpolnjujejo potrebe po mobilnosti in prevozih njegovih uporabnikov v Uniji in v povezavi s tretjimi državami, s čimer prispevajo k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnosti;	(a) izpolnjujejo potrebe po mobilnosti in prevozih vseh njegovih uporabnikov v Uniji in, kjer je ustrezno, v povezavi s tretjimi državami, s čimer prispevajo k nadaljnji trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti;
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) spodbujajo najsodobnejše tehnološke in operativne koncepte;	(c) spodbujajo najsodobnejše tehnološke, ekološko učinkovite in operativne koncepte;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotavljajo primerno dostopnost do vseh regij Unije in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo rast.	(d) izboljšujejo dostopnost do vseh regij Unije, tudi do najbolj oddaljenih regij, otokov in gorskih območij, in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo in trajnostno rast.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) uporabnikom nudijo dostopne, varne in kakovostne storitve pod ekonomsko pravičnimi pogoji;
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka (e a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) razvoj in izboljšanje obstoječe infrastrukture;
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka (g a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) zmanjšanje okoljskega vpliva do najmanjše možne mere;
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) prometna infrastruktura, ki je geografsko uravnotežena in upošteva redko poseljena območja, območja brez alternativnih lokalnih cest in težko dostopna območja;
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 5 – uvodno besedilo
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in, če je primerno, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter drugi javni in zasebni subjekti morajo načrtovati, razvijati in upravljati vseevropsko prometno omrežje na način, ki je gospodaren z viri, z:	Države članice in, če je primerno, regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture, prevozniki ter drugi javni in zasebni subjekti morajo načrtovati, razvijati in upravljati vseevropsko prometno omrežje na način, ki je gospodaren z viri ter socialno in okoljsko trajnosten, z:
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 5 – točka (g a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) spodbujanjem nujnih ukrepov in programov za izboljšanje varnosti in zmanjšanje nesreč;
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 5 – točka (g b) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) ukrepi, ki zagotavljajo, da so cilji socialne in okoljske trajnosti vedno uresničeni.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Celovito omrežje sestavljajo vsa obstoječa in načrtovana prometna infrastruktura vseevropskega prometnega omrežja ter ukrepi za spodbujanje učinkovite uporabe te infrastrukture. Razvija se v skladu s Poglavjem II.	2. Celovito omrežje sestavljajo vsa obstoječa in načrtovana prometna infrastruktura vseevropskega prometnega omrežja ter ukrepi za spodbujanje učinkovite ter socialno in okoljsko trajnostne uporabe te infrastrukture. Razvija se v skladu s Poglavjem II.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Projekti skupnega interesa prispevajo k razvoju vseevropskega prometnega omrežja z gradnjo nove prometne infrastrukture, vzdrževanjem, sanacijo in nadgrajevanjem obstoječe prometne infrastrukture ter ukrepi za spodbujanje z viri gospodarne uporabe infrastrukture.	1. Projekti skupnega interesa prispevajo k razvoju vseevropskega prometnega omrežja z gradnjo nove prometne infrastrukture, vzdrževanjem, sanacijo in nadgrajevanjem obstoječe prometne infrastrukture ter ukrepi za spodbujanje z viri gospodarne uporabe infrastrukture in ki bodo socialno in okoljsko trajnostni.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija spremlja in ocenjuje, ali so države članice sprejele vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvajanje projektov v skladu z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka (c)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zanj je opravljena socialno–ekonomska analiza stroškov in koristi, ki je pokazala pozitivno neto sedanjo vrednost;	(c) zanj je opravljena socialno–ekonomska analiza stroškov in koristi, ki je pokazala pozitivno neto sedanjo vrednost, ki vključuje učinek na prost pretok ljudi in blaga med državami članicami, teritorialno kohezijo in trajnostni razvoj;
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izkazuje jasno evropsko dodano vrednost.	(d) izkazuje jasno evropsko dodano vrednost, tudi s socialnega, ekološkega in okolju prijaznega vidika.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izvajanje sistemov za upravljanje prometa v navedenih državah.	(d) spodbujanje sistemov za upravljanje prometa v navedenih državah.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) prepoznavanje fizičnih in geografskih omejitev, ki vplivajo na prometno infrastrukturo v državah članicah, kakor so navedene v tehničnih standardih za interoperabilnost.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da bo celovito omrežje končano in popolnoma usklajeno z ustreznimi določbami tega poglavja najpozneje do 31. decembra 2050.	3. Države članice zagotovijo, da bo celovito omrežje končano in popolnoma usklajeno z ustreznimi določbami tega poglavja do 31. decembra 2050. Komisija v okviru pregleda iz člena 57 oceni stanje napredka celovitega omrežja in lahko po potrebi ponovno razmisli o tem roku, pri čemer upošteva vse spremembe, ki utegnejo vplivati na njegovo uresničitev, in proces zmanjševanja zaostanka novih držav članic.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe Člen 10 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov, vključno z ukrepi, ki omogočajo upravljanje prometa, multimodalne vozne rede in informacijske storitve, multimodalno sledenje, načrtovanje zmogljivosti ter spletne rezervacije in storitve izdajanja združenih vozovnic;	(a) izvajanje in uporabo inteligentnih prometnih sistemov, vključno z ukrepi, ki omogočajo upravljanje prometa, multimodalne vozne rede in informacijske storitve, multimodalno sledenje, načrtovanje zmogljivosti ter potrošniku prijazne spletne rezervacije in storitve izdajanja združenih vozovnic;
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe Člen 10 – točka (e a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) zagotavljanje tega, da se specifični problemi nekaterih držav članic, kot so redko naseljena območja brez alternativnih lokalnih cest, upoštevajo in se ustrezno in učinkovito rešujejo;
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe Člen 10 – točka (e b) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(eb) zagotovitev državljanom, da se bodo pri načrtovanju TEN-T upoštevala njihova vprašanja;
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe Člen 10 – točka (g a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) spodbujanje učinkovite in trajnostne uporabe infrastrukture in po potrebi povečanje njene kapacitete;
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe Člen 10 – točka (h)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) zagotavljanje energetske varnosti z omogočanjem uporabe alternativnih energetskih virov in pogonskih sistemov, predvsem tistih z nizko vsebnostjo CO2 ali brez CO2;	(h) zagotavljanje energetske varnosti s podpiranjem in spodbujanjem uporabe alternativnih energetskih virov in pogonskih sistemov, predvsem tistih z nizko vsebnostjo CO2 ali brez CO2;
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Upravljavci tovornih terminalov morajo zagotoviti, da je vsak tovorni terminal na voljo vsem prevoznikom.	1. Upravljavci tovornih terminalov morajo zagotoviti, da je vsak tovorni terminal na voljo vsem prevoznikom.
Upravljavci logističnih platform morajo nuditi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom.	Upravljavci logističnih platform morajo nuditi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom.
Upravljavci tovornih terminalov in logističnih platform morajo zagotoviti ta dostop na nediskriminatoren način in uporabljati pregledne takse.	Upravljavci tovornih terminalov in logističnih platform morajo zagotoviti ta dostop na nediskriminatoren način in uporabljati pregledne, ustrezne in pravične takse.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe Člen 14 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) skladnosti z infrastrukturnimi standardi in večji interoperabilnosti.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ceste visoke kakovosti iz točke (a) odstavka 1 so tiste, ki imajo pomembno vlogo v tovornem in potniškem prometu na dolge razdalje, vključevati mora glavna urbana in gospodarska središča, povezavo z drugimi vrstami prevoza in povezavo med kopenskimi in obrobnimi regijami na ravni NUTS 2 ter osrednjimi regijami Unije.	2. Ceste visoke kakovosti iz točke (a) odstavka 1 so tiste, ki imajo pomembno vlogo v tovornem in potniškem prometu na dolge razdalje, vključevati mora glavna urbana in gospodarska središča, povezavo z drugimi vrstami prevoza in povezavo med gorskimi, oddaljenimi, kopenskimi in obrobnimi regijami na ravni NUTS 2 ter osrednjimi regijami Unije.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe Člen 22 – točka (-a a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-aa) povečanju in spodbujanju varnosti v cestnem prometu;
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe Člen 22 – točka (d)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spodbujanju varnosti v cestnem prometu.	črtano
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Projekti skupnega interesa za morske avtoceste v vseevropskem prometnem omrežju lahko vključujejo tudi dejavnosti, ki imajo širšo korist in niso povezane z določenimi pristanišči, na primer dejavnosti za izboljšanje okoljske učinkovitosti, zagotavljanje naprav za lomljenje ledu, dejavnosti za zagotavljanje celoletne plovbe, dejavnosti za poglabljanje dna, naprave za oskrbo z alternativnimi gorivi ter optimiranje procesov, postopkov in človeških dejavnikov, platforme IKT in informacijski sistemi, skupaj s sistemi za upravljanje prometa in elektronsko poročanje.	3. Projekti skupnega interesa za morske avtoceste v vseevropskem prometnem omrežju lahko vključujejo tudi dejavnosti, ki imajo širšo korist in niso povezane z določenimi pristanišči, na primer dejavnosti za izboljšanje okoljske učinkovitosti prevoznikov in infrastrukture, zagotavljanje naprav za lomljenje ledu, dejavnosti za zagotavljanje celoletne plovbe, dejavnosti za poglabljanje dna, naprave za oskrbo z alternativnimi gorivi ter optimiranje procesov, postopkov in človeških dejavnikov, platforme IKT in informacijski sistemi, skupaj s sistemi za upravljanje prometa in elektronsko poročanje.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe Člen 27 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanju morskih avtocest, vključno s prevozi na kratke razdalje;	(a) spodbujanju morskih avtocest, vključno s prevozi na kratke razdalje, spodbujanju razvoja povezav z zaledjem in razvoja posebnih ukrepov, ki bodo izboljšali okoljsko učinkovitost pomorskega prometa v skladu z zahtevami v okviru prava Unije ali ustreznih mednarodnih pogodb;
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice in upravljavci letališč morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da vsako letališče nudi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom na nediskriminatorni način in uporablja pregledne takse.	1. Države članice in upravljavci letališč morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da vsako letališče nudi vsaj en terminal, ki je na voljo vsem prevoznikom na nediskriminatorni način in uporablja pregledne, ustrezne in pravične takse.
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe Člen 31 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) izboljšanju multimodalnih povezav letališč, zlasti s hitro železnico in mestno podzemno železnico;
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe Člen 31 – točka (c b) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) načrtom, ki temeljijo na trajnosti, in ukrepom za izboljšanje podnebja;
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe Člen 35 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) zagotavljanju, da multimodalne povezave ustrezajo zahtevam po popolni dostopnosti za vse uporabnike;
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe Člen 39 – točka (a)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) omogočanju dekarbonizacije prometa s prehodom na inovativne prometne tehnologije;	(a) podpiranju in spodbujanju dekarbonizacije prometa s prehodom na inovativne in trajnostne prometne tehnologije;
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe Člen 39 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) omogočanju dekarbonizacije vseh vrst prevoza s spodbujanjem energetske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih pogonskih sistemov ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture. Takšna infrastruktura lahko obsega omrežja in druge zmogljivosti, potrebne za oskrbo z energijo, upošteva vmesnik infrastruktura–vozilo in vključuje inteligentne prometne sisteme;	(b) podpiranju dekarbonizacije vseh vrst prevoza s spodbujanjem energetske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih pogonskih sistemov ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture. Takšna infrastruktura lahko obsega omrežja in druge zmogljivosti, potrebne za oskrbo z energijo, upošteva vmesnik infrastruktura–vozilo in vključuje inteligentne prometne sisteme;
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe Člen 39 – točka (c a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) spodbujanju ukrepov, kot je skupna evropska platforma za potniški promet, da se z zagotavljanjem boljših informacij, standardiziranih vozovnic in skupnega sistema za pritožbe izboljša usklajevanje storitev za potnike, ki so neposredno povezane z infrastrukturo;
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe Člen 39 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujanju učinkovitih načinov za posredovanje dostopnih in razumljivih informacij vsem državljanom o povezavah, interoperabilnosti in multimodalnosti;
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe Člen 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo nameniti ustrezno pozornost dejstvu, da mora infrastruktura zagotavljati visoko stopnjo varnosti za mobilnost potnikov in tovora.	Države članice in drugi spodbujevalci projektov sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da infrastruktura zagotavlja najvišjo možno stopnjo varnosti za mobilnost potnikov in tovora.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je primerno, je treba ustrezno upoštevati tudi odpornost infrastrukture na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, v skladu z vsemi zahtevami, ki so lahko določene v ustrezni zakonodaji Unije.	V največji meri je treba upoštevati tudi odpornost infrastrukture na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, v skladu z vsemi zahtevami, ki so lahko določene v ustreznem pravu Unije.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe Člen 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo izdelati okoljsko presojo načrtov in projektov, zlasti tako, kakor določata direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter direktive Evropskega parlamenta in Sveta: 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, da se preprečijo, če to ni mogoče, pa omilijo negativni vplivi na okolje, na primer razdrobljenost krajine, zapečatenje tal, onesnaževanje zraka in vode ter onesnaževanje s hrupom, in da se učinkovito zaščiti biotska raznovrstnost.	Države članice in drugi spodbujevalci projektov morajo izdelati okoljsko presojo načrtov in projektov, zlasti tako, kakor določata direktivi Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter direktive Evropskega parlamenta in Sveta: 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in 2009/147/ES z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, da se preprečijo, če to ni mogoče, pa omilijo negativni vplivi na okolje, na primer razdrobljenost krajine, zapečatenje tal, onesnaževanje zraka in vode ter onesnaževanje s hrupom, in da se učinkovito zaščiti biotska raznovrstnost. Države članice in drugi spodbujevalci projektov ocenijo tudi skladnost infrastrukturnih projektov z evropskimi cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe Člen 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prometna infrastruktura mora omogočati nemoteno mobilnost in dostopnost za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike.	Prometna infrastruktura mora omogočati nemoteno mobilnost in dostopnost za vse uporabnike, zlasti starejše ljudi, osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidne potnike.
	Načrtovanje in izgradnja prometne infrastrukture temelji na potrebah uporabnikov ter omogoča popolno uveljavljanje pravic potnikov, ki jih določa pravo Unije.
	V ta namen države članice in drugi spodbujevalci projektov opravljajo naknadne ocene dostopnosti infrastrukture in z njo povezanih storitev.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Osrednje omrežje je sestavljeno iz tistih delov celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za doseganje ciljev politike na področju vseevropskega prometnega omrežja. Osrednje omrežje mora predvsem prispevati k obravnavanju povečane mobilnosti in razvoju nizkoogljičnega prometnega sistema.	1. Osrednje omrežje je sestavljeno iz tistih delov celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za doseganje ciljev politike na področju vseevropskega prometnega omrežja. Osrednje omrežje mora predvsem prispevati k obravnavanju povečane mobilnosti ter pri tem zagotavljati, da je prevoz v celoti dostopen starejšim potnikom, invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo, pa tudi k razvoju nizkoogljičnega prometnega sistema.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 – točka (b) - alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;	– razpoložljivost alternativnih čistih goriv po konkurenčnih cenah;
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 – točka (c) – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– razvoj počivališč približno na vsakih 50 km na avtocestah, da se, med drugim, zagotovijo zadostne parkirne površine za komercialne cestne uporabnike z ustrezno stopnjo varnosti in zaščite;	– razvoj počivališč približno na vsakih 50 km na avtocestah, da se, med drugim, zagotovijo zadostne parkirne površine za komercialne cestne uporabnike z zadostno stopnjo varnosti in zaščite;
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 – točka (c) – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;	– razpoložljivost alternativnih čistih goriv po konkurenčnih cenah;
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Brez poseganja v določbe člena 47(2) in (3) morajo države članice poskrbeti, da bo osrednje omrežje končano in usklajeno z določbami tega poglavja najpozneje do 31. decembra 2030.	3. Brez poseganja v določbe člena 47(2) in (3) morajo države članice poskrbeti, da bo osrednje omrežje končano in usklajeno z določbami tega poglavja do 31. decembra 2030. Komisija v okviru pregleda iz člena  57 oceni stanje napredka osrednjega omrežja in lahko po potrebi ponovno razmisli o tem roku, pri čemer upošteva vse spremembe, ki utegnejo vplivati na njegovo uresničitev, in proces zmanjševanja zaostanka novih držav članic.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Morska pristanišča, navedena v delu 2 Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja najpozneje do 31. decembra 2030, razen v ustrezno utemeljenih primerih.	2. Morska pristanišča, navedena v delu 2 Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja do 31. decembra 2030, razen v ustrezno utemeljenih primerih.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Glavna letališča, navedena v delu 1b Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja najpozneje do 31. decembra 2050. Ob upoštevanju možnega povpraševanja po prometu morajo biti taka letališča, kjer je le mogoče, vključena v železniško omrežje za visoke hitrosti.	3. Glavna letališča, navedena v delu 1b Priloge II, morajo biti povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet vseevropskega prometnega omrežja do 31. decembra 2050. Ob upoštevanju možnega povpraševanja po prometu morajo biti taka letališča, kjer je le mogoče, vključena v železniško omrežje za visoke hitrosti.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Kjer je ustrezno, bi morali biti železniški tovorni koridorji, določeni z Uredbo (EU) št. 913/2010, ter koridorji evropskega sistema železniške signalizacije vključeni med koridorje osrednjega omrežja.
Obrazložitev
Predlog spremembe zagotavlja vključitev vseh koridorjev v osrednje omrežje, da ne bi prišlo do ovir pri opredeljevanju železniških, cestnih ali vseevropskih koridorjev. Sedaj to morda ni jasno.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 5 – točka (d a) (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbuja oblike dialoga s prebivalstvom in zainteresiranimi območji, da se opredelijo in vnaprej rešijo morebitne težave v zvezi z načrtovanjem infrastrukture; pri tem daje prednost okoljsko trajnostnim in družbeno sprejemljivim rešitvam.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Evropski parlament letno oceni napredek pri koridorjih osrednjega omrežja in ukrepih koordinatorjev ter jim obenem predlaga sprejetje ukrepov in pobud.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Komisija lahko ne glede na veljavne postopke, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, zaprosi evropskega koordinatorja za mnenje pri pregledu vlog za pridobitev sredstev Unije za koridorje osrednjega omrežja, ki so v njegovi pristojnosti.	7. Komisija ne glede na veljavne postopke, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, zaprosi evropskega koordinatorja za mnenje pri pregledu vlog za pridobitev sredstev Unije za koridorje osrednjega omrežja, ki so v njegovi pristojnosti.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zadevne države članice in platforma za koridor v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj pripravijo razvojni načrt koridorja in o tem uradno obvestijo Komisijo. Ta načrt vključuje zlasti:	1. Zadevne države članice skupaj z evropskim koordinatorjem in v sodelovanju s platformo za koridor v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj pripravijo razvojni načrt koridorja in o tem uradno obvestijo Komisijo. Evropski koordinator državam članicam pomaga pri izvajanju delovnega načrta in zagotavljanju pravočasnega izvajanja koridorja. Ta načrt vključuje zlasti:
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 1 – točka (b)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) cilje koridorja osrednjega omrežja, zlasti v zvezi z delovanjem, izražene v obliki kakovosti storitve, zmogljivosti in izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v Poglavju II;	(b) cilje koridorja osrednjega omrežja, zlasti v zvezi z delovanjem, izražene v obliki kakovosti, dostopnosti in varnosti storitve, zmogljivosti in izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v Poglavju II;

POSTOPEK

Naslov	Razvoj vseevropskega prometnega omrežja
Referenčni dokumenti	COM(2011)0650 – C7-0375/2011 – 2011/0294(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 15.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 15.11.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Sergio Gaetano Cofferati 24.1.2012
Obravnava v odboru	20.6.2012	6.9.2012	10.10.2012
Datum sprejetja	11.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Jorgo Chatzimarkakis, Sergio Gaetano Cofferati, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia de Campos, Vicente Miguel Garcés Ramón, Louis Grech, Mikael Gustafsson, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Iliana Ivanova, Edvard Kožušník, Hans-Peter Mayer, Gesine Meissner, Sirpa Pietikäinen, Phil Prendergast, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Catherine Stihler, Grofica Róża Thun Und Hohenstein, Gino Trematerra, Barbara Weiler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Regina Bastos, Ildikó Gáll-Pelcz, María Irigoyen Pérez, Olle Schmidt, Olga Sehnalová, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Kerstin Westphal

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (29.10.2012)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja
(COM(2011)0650/3 – C7‑0375/2011 – 2011/0294(COD))

Poročevalec: Oldřich Vlasák

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Omrežje TEN-T ima še vedno številne potrebe, ki jih je treba obravnavati in izpolniti. Predlog uredbe zato predstavlja dobro osnovo za prihodnje financiranje omrežja TEN-T v EU.

Predlogi sprememb so večinoma usmerjeni v zagotavljanje zadostne prilagodljivosti v državah članicah. Na primer, seznam vnaprej določenih projektov se ne bi smel obravnavati kot dokončen ali nespremenljiv, če naj na prilagodljiv način odraža prometne tokove v EU. Glede na dolgotrajnost priprave projektov seznam, ki je pripravljen na tak način, ne odraža vseh prometnih koridorjev, ki bodo dolgoročno potrebni za podporo gospodarski rasti v Evropi. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev nadaljnjih predlogov in dovoliti njihovo medsebojno konkurenco.

Z namenom zagotoviti učinkovito uporabo virov je bistveno, da države članice uživajo določeno stopnjo prilagodljivosti in da so sposobne z uporabo izjem upoštevati ozemeljske razlike, ki obstajajo v EU. Strogo določanje enotnih pogojev glede največje dolžine kombinacij vozil, omejitev hitrosti ali gostote prometa na koridorjih po celi EU brez upoštevanja ozemeljskih posebnosti ni nujno najučinkovitejša rešitev[1].

Lokalni in regionalni organi ne morejo biti odgovorni za projekte, ki presegajo njihove pristojnosti. Lokalni in regionalni organi ne predlagajo projektov na ravni držav članic niti se o njih ne pogajajo s Komisijo in so samo v omejenem obsegu sposobni vplivati nanje. Zato pravila in obveznosti iz uredbe zanje ne morejo biti zavezujoče.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Posledice naraščanja prometa so povečani zastoji na mednarodnih prometnih koridorjih. Da se zagotovi mednarodna mobilnost blaga in potnikov, je treba optimirati in, če je potrebno, razširiti zmogljivosti vseevropskega prometnega omrežja in uporabo teh zmogljivosti z odstranitvijo ozkih grl na infrastrukturi ter premoščanjem infrastrukturnih povezav v državah članicah in med njimi.	(4) Posledice naraščanja prometa so povečani zastoji na mednarodnih prometnih koridorjih. To se dogaja predvsem v novih državah članicah zaradi preslabo razvite infrastrukture. Da se zagotovi mednarodna mobilnost blaga in potnikov, je treba optimirati in, če je potrebno, razširiti zmogljivosti vseevropskega prometnega omrežja in uporabo teh zmogljivosti z odstranitvijo ozkih grl na infrastrukturi ter premoščanjem infrastrukturnih povezav v državah članicah in med njimi.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Celovito omrežje bi moralo biti prometno omrežje v celotni Evropi, ki zagotavlja dostopnost do vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi in najbolj oddaljenimi regijami, kot si za to prizadeva tudi celostna pomorska politika, in krepi njihovo medsebojno povezanost. Smernice bi morale opredeliti zahteve za infrastrukturo celovitega omrežja, da se do leta 2050 doseže omrežje visoke kakovosti v celotni Uniji.	(10) Celovito omrežje bi moralo biti prometno omrežje v celotni Evropi, ki zagotavlja dostopnost do vseh regij v Uniji, vključno z oddaljenimi in najbolj oddaljenimi regijami, kot si za to prizadeva tudi celostna pomorska politika, in krepi njihovo medsebojno povezanost, pri tem pa upošteva razlike v prometni infrastrukturi med regijami. Smernice bi morale opredeliti zahteve za infrastrukturo celovitega omrežja, da se do leta 2050 doseže omrežje visoke kakovosti v celotni Uniji.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Najbolj oddaljene regije morajo nujno optimirati svojo dostopnost, predvsem kar zadeva letalske povezave z evropsko celino in prevoz potnikov in blaga po morju, saj se bodo le tako lahko celoviteje vključile v notranji trg.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Da bi bile otoške regije Unije v celoti dostopne in bi lahko uživale prednosti vključujoče rasti in teritorialne kohezije, je treba za opredelitev osrednjega omrežja določiti dodatna merila, kot sta površina in število prebivalcev, tako da se za vsak otok vključi vsaj eno pristanišče ali letališče.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Projekti skupnega interesa morajo jasno dokazati evropsko dodano vrednost. Čezmejni projekti imajo običajno visoko evropsko dodano vrednost, vendar so njihovi neposredni gospodarski učinki lahko manjši kot pri nacionalnih projektih. Zato je verjetno, da brez posega Unije ne bodo izvedeni.	(14) Projekti skupnega interesa morajo dokazati evropsko dodano vrednost. Čezmejni projekti so primeri projektov, ki imajo običajno visoko evropsko dodano vrednost in čezmejne prometne povezave bi lahko imele neposredne gospodarske učinke na regije.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Ker v razvoj in izvajanje vseevropskega prometnega omrežja niso vključene le države članice, je treba pri izvajanju takšnih projektov za vse spodbujevalce projektov, kot so regionalni in lokalni organi, upravljavci infrastrukture ter drugi javni ali zasebni subjekti, zagotoviti pravice in obveznosti iz te uredbe ter drugih zadevnih predpisov in postopkov, ki veljajo na ravni Unije ali posameznih držav.	črtano
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20) Inteligentni prometni sistemi so potrebni za zagotavljanje podlage za optimiranje prometa in prevozov, izboljšanje ustreznih storitev ter kot pomoč pri izboljšanju prometne varnosti in varnosti prevozov.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Vseevropsko prometno omrežje bi moralo zaradi svoje velikosti zagotoviti podlago za obsežno uvajanje novih tehnologij in inovacij, ki bi lahko na primer pomagale izboljšati skupno učinkovitost evropskega prometnega sektorja in omejiti njegov ogljični odtis. To bo prispevalo k strategiji Evropa 2020 in cilju 60–odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 (na podlagi ravni leta 1990), navedenega v beli knjigi o prometu, hkrati pa tudi k cilju povečanja energetske varnosti za Unijo.	(22) Vseevropsko prometno omrežje bi moralo zaradi svoje velikosti zagotoviti podlago za obsežno uvajanje novih tehnologij in inovacij, ki bi lahko na primer pomagale izboljšati skupno učinkovitost evropskega prometnega sektorja, povečati varnost v prometu in omejiti njegov ogljični odtis. To bo prispevalo k strategiji Evropa 2020 in cilju 60-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 (na podlagi ravni leta 1990), navedenega v beli knjigi o prometu, hkrati pa tudi k cilju povečanja energetske varnosti za Unijo.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Da se doseže kakovostna in učinkovita prometna infrastruktura v vseh vrstah prevoza, bi morale smernice vsebovati določbe o varni mobilnosti potnikov in tovora, vplivu podnebnih sprememb, možnih naravnih nesreč na infrastrukturi in nesreč, ki jih povzroči človek, ter o dostopnosti za vse uporabnike prevozov.	(24) Da se doseže kakovostna in učinkovita prometna infrastruktura v vseh vrstah prevoza, bi morale smernice vsebovati določbe o varni mobilnosti potnikov in tovora, gospodarskem, socialnem in okoljskem učinku na regije, kjer se zadevni projekti nahajajo, vplivu podnebnih sprememb, možnih naravnih nesreč na infrastrukturi in nesreč, ki jih povzroči človek, ter o dostopnosti za vse uporabnike prevozov.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Da se doseže kakovostna in učinkovita prometna infrastruktura v vseh vrstah prevoza, bi morale smernice vsebovati določbe o varni mobilnosti potnikov in tovora, vplivu podnebnih sprememb, možnih naravnih nesreč na infrastrukturi in nesreč, ki jih povzroči človek, ter o dostopnosti za vse uporabnike prevozov.	(24) Da se doseže kakovostna in učinkovita prometna infrastruktura v vseh vrstah prevoza, bi morale smernice vsebovati določbe o varni mobilnosti potnikov in tovora, vplivu podnebnih sprememb, možnih naravnih nesreč na infrastrukturi in nesreč, ki jih povzroči človek, z vzpostavitvijo alternativnih varnih poti in njihovo medsebojno povezanostjo na regionalni ravni, ter o večji dostopnosti za vse uporabnike prevozov.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Osrednje omrežje bi moralo biti podsklop celovitega omrežja in ga prekrivati. Predstavljati bi moralo strateško najpomembnejša vozlišča in povezave vseevropskega prometnega omrežja v skladu s potrebami prometa. Osrednje omrežje bi moralo biti multimodalno, kar pomeni, da bi moralo vključevati vse vrste prevoza in njihove povezave ter ustrezne sisteme za upravljanje prometa in informacij.	(25) Osrednje omrežje bi moralo biti podsklop celovitega omrežja in ga prekrivati. Predstavljati bi moralo strateško najpomembnejša vozlišča in povezave vseevropskega prometnega omrežja v skladu s potrebami prometa ter gospodarskimi in socialnimi potrebami regij in držav, v katerih se nahajajo. Osrednje omrežje bi moralo biti multimodalno, kar pomeni, da bi moralo vključevati vse vrste prevoza in njihove povezave ter ustrezne sisteme za upravljanje prometa in informacij.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Koridorji osrednjega omrežja bi morali obravnavati tudi širše cilje politik ter olajšati modalno vključevanje in multimodalne prevoze. To bi moralo omogočati posebej razvite koridorje, ki imajo optimirano porabo energije in emisije, kar bi zmanjšalo učinke na okolje, in so privlačni tudi zaradi zanesljivosti, omejenih zastojev ter nizkih operativnih in upravnih stroškov. Začetni seznam koridorjev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope], vendar bi moral biti prilagodljiv, da bi upošteval spremembe prometnih tokov.	(27) Koridorji osrednjega omrežja bi morali obravnavati tudi širše cilje politik ter olajšati modalno vključevanje in multimodalne prevoze. Začetni seznam koridorjev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) XXX/2012 [Instrument za povezovanje Evrope] kot okvirni seznam, ki bi moral biti prilagodljiv, tako da bi upošteval spremembe prometnih tokov.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Oblikovanje platform za takšne koridorje osrednjega omrežja bi olajšalo načrtovanje prave strukture upravljanja in opredeljevanje virov financiranja za kompleksne čezmejne projekte. Evropski koordinatorji bi morali olajšati usklajeno izvajanje koridorjev osrednjega omrežja.	(28) Oblikovanje platform za takšne koridorje osrednjega omrežja bi z javnimi naložbami in s privabljanjem zasebnega kapitala olajšalo načrtovanje prave strukture upravljanja in opredeljevanje virov financiranja za kompleksne čezmejne projekte. Evropski koordinatorji bi morali olajšati usklajeno izvajanje koridorjev osrednjega omrežja.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) zagotavljajo primerno dostopnost do vseh regij Unije in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo rast.	(d) zagotavljajo primerno dostopnost do vseh regij Unije in s tem spodbujajo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ter podpirajo vključujočo rast, vključno z zmanjševanjem razlik v prometni infrastrukturi med regijami.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka j
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) prometna infrastruktura, ki odraža posebne razmere v različnih delih Unije in zagotavlja enakomerno pokrivanje evropskih regij, vključno z najbolj oddaljenimi in drugimi obrobnimi regijami;	(j) prometna infrastruktura, ki odraža posebne razmere v različnih delih Unije in zagotavlja enakomerno pokrivanje ter povezanost vseh evropskih regij, vključno z regijami novih držav članic, gorskimi, najbolj oddaljenimi, odročnimi in otoškimi regijami;
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izboljšanjem in vzdrževanjem obstoječe prometne infrastrukture;	(c) izboljšanjem in vzdrževanjem obstoječe prometne infrastrukture ali obnovo prometne infrastrukture, ki je v slabem stanju;
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Unija, države članice, upravljavci infrastrukture in drugi spodbujevalci projektov bi morali pri razvijanju celovitega omrežja nameniti posebno pozornost ukrepom, ki so potrebni za:	Unija, države članice, regije in lokalni organi, ki se nahajajo v omrežjih TEN, upravljavci infrastrukture in drugi spodbujevalci projektov bi morali pri razvijanju celovitega omrežja nameniti posebno pozornost ukrepom, ki so potrebni za:
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) premoščanje manjkajočih povezav in odstranjevanje ozkih grl, predvsem na čezmejnih odsekih;	(b) premoščanje manjkajočih povezav in odstranjevanje ozkih grl, predvsem na čezmejnih odsekih in v urbanih območjih;
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice, upravljavci pristanišč in upravljavci infrastrukture morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da so pristanišča na celinskih vodah povezana s cestno ali železniško infrastrukturo celovitega omrežja.	1. Države članice, upravljavci pristanišč in upravljavci infrastrukture v okviru svojih pristojnosti zagotovijo, da so pristanišča na celinskih vodah povezana s cestno ali železniško infrastrukturo celovitega omrežja.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Hitra cesta je cesta, namenjena samo motornemu prometu, ki je dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih, in	(b) Hitra cesta je cesta, načrtovana za motorni promet, ki je dostopna zlasti prek priključkov ali nadzorovanih križišč, in:
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) Konvencionalna strateška cesta je cesta, ki ni ne avtocesta ne hitra cesta, vendar je še vedno cesta visoke kakovosti iz odstavkov 1 in 2. Konvencionalne strateške ceste se upravljajo in financirajo ob upoštevanju posebnosti posamezne države članice.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) podpiranju razvoja regionalnih letališč za povečanje medsebojnih povezav, razbremenitev zračnega potniškega prometa in večjo raznolikost ciljev poletov.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) zagotavljanju, da so upoštevani vsi vidiki – gospodarski, socialni in okoljski – ko se odloča o tem, ali bo v omrežju TEN-T imel prednost prevoz blaga ali prevoz potnikov.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 – točka b – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;	– razpoložljivost alternativnih čistih goriv;
	Nekaterim sestavnim delom infrastrukture za celinsko plovbo in osrednjega omrežja ni treba izpolnjevati vseh pogojev iz tega člena, če je zadevna celinska plovna pot zapisana v evropskem sporazumu o glavnih celinskih plovnih poteh mednarodnega pomena.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Infrastruktura osrednjega omrežja mora brez izjem ustrezati zahtevam iz Poglavja II. Infrastruktura osrednjega omrežja mora izpolnjevati tudi naslednje zahteve:	2. Infrastruktura osrednjega omrežja mora ustrezati zahtevam iz Poglavja II. Infrastruktura osrednjega omrežja mora izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kar zadeva infrastrukturo za železniški promet, lahko Komisija na zahtevo države članice v ustrezno utemeljenih primerih, ko izpolnjevanje določenih standardov ne bi bilo izvedljivo zaradi ekonomskih razlogov, ali v primeru ločenih omrežij, odobri izjeme v skladu s postopkom iz člena 55(2). To lahko zajema dolžino vlaka, evropski sistem za upravljanje železniškega prometa, osno obremenitev, elektrifikacijo, hitrost proge itd.
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Koridorji osrednjega omrežja so instrument, ki omogoča usklajeno izvajanje osrednjega omrežja. Koridorji osrednjega omrežja temeljijo na modalni vključenosti, interoperabilnosti ter usklajenem razvoju in upravljanju infrastrukture, da zagotovijo multimodalni prevoz, ki je gospodaren z viri.	1. Brez poseganja v nacionalne pristojnosti držav članic na področju načrtovanja njihove infrastrukture so koridorji osrednjega omrežja instrument, ki omogoča usklajeno izvajanje osrednjega omrežja. Da bi bil multimodalni prevoz gospodaren z viri, so koridorji osrednjega omrežja usmerjeni v:
	– intermodalnost,
	– interoperabilnost ter
	– usklajen razvoj infrastrukture na čezmejnih območjih.
	Infrastruktura koridorjev osrednjega omrežja se razvije tako, da omogoča njegovo nacionalno in čezmejno uporabo brez ozkih grl ter trajnostno izboljša okoljske razmere.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Oblikovanje začetnega seznama teh koridorjev se ne razume kot samodejni predpogoj za podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ali Instrumenta za povezovanje Evrope.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 5 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) državam članicam, Komisiji in, če je primerno, drugim subjektom, ki neposredno sodelujejo v razvoju koridorja osrednjega omrežja, poroča o vseh nastalih težavah in prispeva k zagotavljanju ustreznih rešitev;	(b) državam članicam, Evropskemu parlamentu, Komisiji in drugim subjektom, ki neposredno sodelujejo v razvoju koridorja osrednjega omrežja, poroča o vseh nastalih težavah in prispeva k zagotavljanju ustreznih rešitev;
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe Člen 52 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Zadevne države članice morajo za vsak koridor osrednjega omrežja ustanoviti platformo za koridor, ki je odgovorna za opredelitev splošnih ciljev koridorja osrednjega omrežja ter pripravo in nadzor ukrepov iz člena 53(1).	1. Zadevne države članice, regije in lokalni organi, ki se nahajajo v omrežjih TEN, morajo za vsak koridor osrednjega omrežja skupaj ustanoviti platformo za koridor, ki je odgovorna za opredelitev splošnih ciljev koridorja osrednjega omrežja ter pripravo in nadzor ukrepov iz člena 53(1).
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe Člen 52 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala.	2. Platformo za koridor sestavljajo predstavniki zadevnih držav članic, regionalnih in lokalnih organov in, če je primerno, drugi javni in zasebni subjekti ter, pri čezmejnih projektih, tretje države. V platformi za koridor morajo v vsakem primeru sodelovati ustrezni upravljavci infrastrukture, ki so opredeljeni v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija lahko sprejme izvedbene sklepe za koridorje osrednjega omrežja, da podpre izvajanje koridorjev osrednjega omrežja. Ti sklepi lahko:	črtano
(a) zajemajo načrtovanje naložb, ustrezne stroške in časovni okvir izvajanja, ki so po oceni potrebni za izvajanje koridorjev osrednjega omrežja v skladu s cilji te uredbe;
(b) opredeljujejo vse ukrepe za zmanjševanje zunanjih stroškov, zlasti emisij toplogrednih plinov in hrupa, ter za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v upravljanje prometa in zmogljivosti;
(c) določajo druge ukrepe, ki so potrebni za izvajanje razvojnega načrta koridorjev in učinkovito uporabo infrastrukture koridorjev osrednjega omrežja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2).

POSTOPEK

Naslov	Razvoj vseevropskega prometnega omrežja
Referenčni dokumenti	COM(2011)0650 – C7-0375/2011 – 2011/0294(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 15.11.2011
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	REGI 15.11.2011
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Oldřich Vlasák 23.11.2011
Datum sprejetja	10.10.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 2 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Jean-Jacob Bicep, Victor Boştinaru, John Bufton, Alain Cadec, Salvatore Caronna, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Francesco De Angelis, Rosa Estaràs Ferragut, Filiz Hakaeva Hjusmenova (Filiz Hakaeva Hyusmenova), Vincenzo Iovine, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Ana Miranda, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Ewald Stadler, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Kerstin Westphal, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karin Kadenbach, Lena Kolarska-Bobińska

• [1]  Na primer, medtem ko je mogoče na splošno sklepati, da je tovorni vlak dolžine 750 m najučinkovitejša konfiguracija, to morda ni najboljša možnost v gorskih ali razgibanih območjih. Na takih območjih bi določitev dolžine sestave vlaka lahko povzročila prekomerno visoke konstrukcijske stroške za postaje in pretovorne terminale.

POSTOPEK

Naslov	Razvoj vseevropskega prometnega omrežja
Referenčni dokumenti	COM(2011)0650 – C7-0375/2011 – 2011/0294(COD)
Datum predložitve EP	19.10.2011
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 15.11.2011
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.11.2011	ITRE 15.11.2011	IMCO 15.11.2011	REGI 15.11.2011
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	ITRE 22.11.2011
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Ismail Ertug 15.12.2011	Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos) 15.12.2011
Obravnava v odboru	27.2.2012	8.5.2012	6.9.2012	5.11.2012
	3.12.2012
Datum sprejetja	18.12.2012
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 5 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Georges Bach, Erik Bánki, Izaskun Bilbao Barandica, Philip Bradbourn, Antonio Cancian, Michael Cramer, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Carlo Fidanza, Jacqueline Foster, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Hubert Pirker, Petri Sarvamaa, David-Maria Sassoli, Vilja Savisaar-Toomast, Olga Sehnalová, Brian Simpson, Keith Taylor, Silvia-Adriana Ţicău, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Patricia van der Kammen, Artur Zasada, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Spiros Danelis (Spyros Danellis), Markus Ferber, Eider Gardiazábal Rubial, Dominique Riquet, Sabine Wils
Datum predložitve	18.1.2013