POROČILO o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011

25.1.2013 - (2012/2286(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Mario Mauro

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 85 KB)
• 001-001 (DOC - 149 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011

(2012/2286(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2011,

–   ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in njenega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2010[1],

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, ki zlasti predvidevajo povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega vrha z dne 29. junija 2012,

–   ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“,

–   ob upoštevanju poročila o instrumentih za porazdelitev tveganja, sprejetega lansko leto z rednim zakonodajnim postopkom, in zlasti mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–   ob upoštevanju povečanja kapitala EBRD, zlasti v zvezi z vprašanjem povezav med EIB in EBRD ter možnim prekrivanjem,

–   ob upoštevanju sklepa o razširitvi področja dejavnosti EBRD na območje Sredozemlja,

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)[2] ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij[3] COM(2011)0659, sprejete 2. maja 2012, ki uvajata pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020,

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, ter predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (COM/2012/0511)[4],

–   ob upoštevanju dokumenta „o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij“, ter spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (COM/2012/0511), katerih namen je ustanoviti evropsko bančno unijo[5],

–   ob upoštevanju Sklepa 1080/2011/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mandatu EIB 2007–2013 za zunanja posojila[6],

–   ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračunski nadzor (A7-0016/2013),

A. ker omejeni javni proračuni, prekomeren javni dolg in s tem povezani korektivni ukrepi, ki pogosto negativno vplivajo na skupno povpraševanje, v navezi z neustrezno reguliranimi finančnimi institucijami v nekaterih primerih povzročijo pojav negativne gospodarske spirale na ravni EU, zavirajo naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja, ter ovirajo rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v Uniji;

B.  ker je bila EIB ustanovljena z Rimsko pogodbo in ima vlogo „Banke Evropske unije“, njen cilj pa je pomagati pri uresničevanju prednostnih nalog Unije z izbiranjem ekonomsko ustreznih projektov za naložbe EU; ker kot nepridobitna banka z reševanjem tržnih nepopolnosti tudi dopolnjuje delovanje komercialnih bank in splošnega finančnega okvira;

C. ker je trenutna dolžniška, gospodarska in finančna kriza resno vplivala na gospodarski razvoj številnih držav članic in poslabšala socialne razmere, države članice pa spodbudila k ustreznemu odzivu z ukrepi, katerih namen je obnoviti delovanje gospodarstev in pripraviti trdno podlago za rast in zaposlovanje v prihodnje; ker ima EIB možnost, da z okrepljenim posojanjem in udeležbo v ekonomsko zanesljivih naložbenih projektih, tudi zaradi pomanjkanja javnih sredstev, prispeva k socialni koheziji in gospodarski rasti tistih držav članic, ki imajo finančne težave;

D. ker je namen dejavnosti EIB zunaj EU podpirati ekonomsko upravičene projekte, ki so v skladu z zunanjepolitičnim delovanjem Unije;

E.  ker EIB pri prizadevanjih večkrat naleti na pomanjkljivo regulirane, nepregledne ali nesodelujoče jurisdikcije, zato med drugim i): pregleda sposobnost AML-CFT (boj proti pranju denarja in financiranju terorizma) finančnih posrednikov, ki jih uporablja pri posojanju, tako da natančno opredelijo končne upravičence sredstev EIB v skladu z veljavnimi direktivami EU s področja AML-CFT ali po potrebi standardi FATF (projektna skupina za finančno ukrepanje), in ii): spremlja posojila EIB v takšne jurisdikcije;

F.  ker je bila za zagotavljanje vzdržnosti javnega dolga v EU, zlasti v euroobmočju, uvedena vrsta novih pravil za gospodarski, davčni in proračunski nadzor ter disciplino;

G. ker je treba ta pravila nujno podpreti z ukrepi za zagon gospodarstva, industrije, rasti, konkurenčnosti, inovacij in zaposlovanja, to pa zahteva mobilizacijo proračuna EU ter posojilnih zmožnosti in strokovnega znanja EIB;

H. ker mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bi imela še naprej dostop do svetovnih kapitalskih trgov po privlačnih pogojih financiranja, ki se lahko prenesejo h končnim nosilcem projektov; ker morajo biti njene naložbe prav tako v skladu s politikami EU, pri čemer se posebna pozornost nameni rasti in zaposlovanju;

I.   ker se je višina posojil EIB znižala z 72 milijard EUR v letu 2010 na 61 milijard EUR v 2011, saj je močno povečano kreditiranje v letih 2009 in 2010, s katerim se je EIB odzvala na prvi val krize, povzročilo izčrpanje njenega lastnega kapitala;

1.  poziva guvernerje EIB, naj potrdijo sklep o povečanju kapitala banke v višini 10 milijard EUR, kar bi moralo zadoščati za povečanje posojil za največ 60 milijard EUR v obdobju od 2013 do 2015 in izvedbo naložb v skupni vrednosti okrog 180 milijard EUR; vendar ugotavlja, da bi te naložbe, tudi če bi jih izvedli z vzvodom, kot je naveden zgoraj, letno znašale 0,5 % BDP EU; zato meni, da bi nadaljnje povečanje tega kapitala Uniji zelo koristilo glede na njeno potrebo po gospodarski rasti;

2.  poziva EIB, naj izvede oceno učinkovitosti in trajnosti kriznih ukrepov iz let 2009 in 2010, pridobljene ugotovitve pa bi se v prihodnje uporabljale za odločitve o prednostnih nalogah v okviru naložbenih načrtov za povečanje kapitala;

3.  priporoča, naj bo nova posojilna zmožnost skladna s prednostnimi nalogami EU glede ustvarjanja rasti in delovnih mest ter naj bo usmerjena predvsem v štiri področja (pobuda EU za dostop malih in srednjih podjetij do financiranja, pobuda EU o inovacijah ter znanjih in spretnostih, pobuda EU o učinkoviti rabi virov in pobuda EU o strateški infrastrukturi), pri čemer je treba zajeti vse države članice, a se osredotočiti na manj razvite regije, obenem pa ohraniti raznolik naložbeni portfelj;

4.  spodbuja uporabo toka vračil tveganega kapitala in finančnih instrumentov za nove naložbe v skladu z mandatom EIB za posojila;

5.  opozarja, da je organizirano sodelovanje med organi EU (Komisija in EIB) in njihovo povezovanje drugih institucij verjetno bolj učinkovito od njihovega konkuriranja;

6.   poziva, da se viri EIB v okviru njenega mandata strateško preusmerijo k posebnim potrebam posameznih držav članic;

7.  poudarja, da je treba obstoječe skupne pobude Komisije ter skupine Evropskega investicijskega sklada in EIB, kot je JEREMIE, skupaj s strukturnimi skladi (tudi ELENA ali EPEC) v večji meri izkoristiti za financiranje malih in srednjih podjetij, da bi ponujali storitve tehničnega in finančnega svetovanja, prav tako pa je treba izkoristiti instrumente, kot sta PROGRESS in JASMINE, za financiranje projektov mikrofinanciranja, zlasti v tistih regijah EU, kjer imajo brezposelni izjemne težave pri iskanju zaposlitve; istočasno spodbuja Komisijo, naj Evropskemu investicijskemu skladu/Evropski investicijski banki v ta namen zagotovi dovolj proračunskih sredstev, da bo mogoče povečati število projektov, ki se financirajo iz teh programov;

8.  ponovno poudarja, da je pomembno, da EIB prostovoljno upošteva veljavne kapitalske zahteve sporazuma Basel II, in ji predlaga, naj upošteva tudi zahteve prihodnjega sporazuma Basla III, upoštevaje posebno naravo svojih dejavnosti;

9.  meni, da EIB kot banka, ki mora ohraniti kreditno oceno „trojni A“, ne sme biti izpostavljena finančnim intervencijam, ki običajno spadajo v naložbeni del javnega proračuna, česar v proračunu Evropske unije ni;

10. ponovno zahteva, kot je v zadnjih letih storil že večkrat, da se vzpostavi bonitetni bančni nadzor EIB;

11. predlaga, naj ta regulativni nadzor:

      (i)   izvaja ECB na podlagi člena 127(6) PDEU ali

      (ii)  naj se izvaja v okviru prihodnje bančne unije, kot je navedeno v sporočilu Evropske komisije z dne 12. septembra 2012[7]; ali

      (iii)  v nasprotnem primeru in na podlagi prostovoljnega pristopa EIB naj ga izvaja Evropski bančni organ s sodelovanjem ali brez sodelovanja enega ali več nacionalnih nadzornikov ali pa naj ga izvaja neodvisni revizor;

     obžaluje, da Komisija doslej v zvezi s tem ni predlagala ničesar, čeprav je Parlament to večkrat zahteval (prvič leta 2007);

12. poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži zagotovilo, da so dejavnosti EIB v skladu s pravili konkurence, zlasti v razmerju do drugih kreditnih institucij;

13. ponovno predlaga, naj Evropska unija postane članica EIB;

14. meni, da imajo v trenutnem obdobju in vse dokler se bodo obrestne mere za podjetja med državami članicami euroobmočja precej razlikovale ukrepi EIB v okviru prizadevanj EU za rešitev te težave čedalje večji pomen;

15. meni, da bi bilo treba za razvoj skupnih finančnih instrumentov EIB in EU pravočasno vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje dejavnosti EIB in povečanje njene demokratične odgovornosti z vključitvijo Parlamenta in Sveta; ta okvir bi moral omogočiti, da bo EIB še naprej ocenjevala projekte na podlagi njihove lastne vrednosti, da bi zagotovila dolgoročno trajnostno uporabo svojih kapitalskih sredstev, in upoštevati, da se subjektom upravljanja, finančnim posrednikom in končnim upravičencem ne sme naložiti preveliko administrativno breme;

16. priporoča, naj izvajanje finančnih instrumentov EIB/EU temelji na predhodno določenih ciljih in merilih politike in preglednem in učinkovitem sistemom naknadnega poročanja, ki bo ohranil neodvisnost EIB pri izbiri projektov in potrebno skrbnost;

17. pozdravlja pobudo za projektne obveznice EU 2020 in poziva k hitrejšemu izboljšanju njene pilotne faze in takojšnji oceni njene učinkovitosti, da bi začeli izvajati drugo fazo pobude; meni, da bi morala ta pobuda prispevati k usklajenemu razvoju industrije in infrastrukture v vseh državah članicah ter ne bi smela povzročiti še večjih razlik med bolj in manj razvitimi trgi javno-zasebnih partnerstev in projektnega financiranja v EU;

18. meni, da bi morala EIB prispevati k boju proti korupciji in pomanjkanju preglednosti v državah članicah EU in državah nečlanicah, v katerih deluje, zlasti z zbiranjem ustreznih informacij o upravičencih in finančnih posrednikih, pri tem pa bi morala posebno pozornost posvetiti dostopnosti posojil za mala in srednja podjetja in njihovim povezavam z lokalnim gospodarstvom, prav tako pa objavljati informacije o skupnih izplačanih zneskih, številu in imenih prejemnikov zadevnih sredstev, zlasti MSP, pa tudi regijah in sektorjih, v katere so bila ta sredstva dodeljena; prav tako poziva EIB, naj ravna v skladu s členom 3(5) Pogodbe o EU, ki, kot je 21. decembra 2011 v svoji sodbi o ATAA potrdilo Sodišče, od Unije zahteva, da prispeva k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava, zlasti načel Ustanovne listine Združenih narodov;

19. spodbuja EIB, naj nadaljuje svoja prizadevanja za preprečevanje uporabe off-shore finančnih središč ali nekooperativnih jurisdikcij v okviru svojih finančnih operacij; v zvezi s tem pozdravlja priporočilo Komisije v zvezi z merili, ki se uporabljajo pri ugotavljanju, katere države ne izpolnjujejo minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah; meni, da bi morala Komisija vzpostaviti dialog z EIB ter tako zagotoviti, da bi se navedena merila dosledno uporabljala pri izbiri projektov, upravičencev in posrednikov; poziva EIB, naj po nedavnih dogodkih v rudarskem sektorju navede postopke in standarde, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri podobnih primerih v prihodnosti;

20. opozarja, da je pomanjkanje financiranja le ena od možnih ovir za naložbe in da lahko nizka upravna usposobljenost in nizka usposobljenost za vodenje projekta pogosto povzročijo zamude pri izvajanju naložb; zato spodbuja EIB, naj še razširi svojo ponudbo tehničnega in finančnega svetovanja, da bi spodbudila bančne partnerje in druge finančne posrednike k temu, da bi sami razvili storitve tehničnega in finančnega svetovanja, ter naj razmisli o izdaji sklopa smernic na podlagi najboljše prakse;

21. opozarja, da je pomanjkanje financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, glavna težava v številnih državah članicah; poziva k okrepitvi ukrepov EIB v prid podpori za financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetništva in izvoza, ki so ključni za gospodarsko okrevanje; meni, da bi moral vsak ukrep, katerega namen je izboljšati pogoje financiranja za mala in srednja podjetja, zajemati tri glavne elemente: (i) zadostno kapilarnost omrežja; (ii) čim večji prenos nižjih stroškov financiranja EIB na MSP ter (iii) popolno uskladitev s potrebami posameznih držav in cilji politike EU;

22. spodbuja EIB, naj še naprej razvija instrumente za delitev tveganja v sodelovanju s Komisijo, da bi optimizirali sposobnost tveganja EU in posojilno sposobnost EIB;

23. meni, da so nacionalne javne finančne institucije sposobne zagotoviti prenos nižjih stroškov financiranja EIB na MSP; zato predlaga, naj EIB še naprej izvaja finančne instrumente za MSP prek nacionalnih javnih institucij, kadar te izpolnjujejo posojilne pogoje; pozdravlja dejavnosti kluba dolgoročnih vlagateljev, katerih cilj je izboljšati sodelovanje med EIB in najpomembnejšimi nacionalnimi javnimi institucijami;

24. poleg tega spodbuja Komisijo in EIB, naj prav tako razvijeta okvir za posojila EIB malim in srednjim podjetjem, da bi bilo mogoče posojila EIB za ta podjetja razširiti na manjše finančne posrednike (ter manjša mala in srednja podjetja), ki trenutno nimajo dostopa do njih zlasti zaradi omejenega kreditnega profila;

25. spodbuja skupino EIB in Komisijo, naj z različnimi pobudami, kot so prilagojena posojila in jamstvene sheme, še naprej podpira sektor socialnega gospodarstva in mlade podjetnike ter tako poskusi ohraniti sedanjo raven blaginje, medtem ko države članice opravljajo prestrukturiranje javnih financ; zlasti pozdravlja zagon nove naložbene platforme, ki omogoča dostop do financiranja socialnim podjetjem, ki se prek svojih poslovnih modelov dejavno ukvarjajo s perečimi družbenimi problemi, in spodbuja EIB k tesnemu sodelovanju s Komisijo in predstavniki tega sektorja v okviru pobude za socialno podjetništvo;

26. poziva EIB, naj med drugim podpre države članice, ki jih je kriza najbolj prizadela, ter financira smiselne dejavnosti, ki spodbujajo zaposlovanje ter si prizadevajo povrniti gospodarsko rast; opozarja, da je sodelovanje med EIB in strukturnimi skladi v državah članicah, ki so v težavah, nujno za izvedbo zanesljivih ter produktivnih javnih in zasebnih naložb in infrastrukturnih projektov;

27. pozdravlja okvir EIB za posojila iz strukturnih programov, saj pomembno prispeva k sofinanciranju iz nacionalnih proračunov v okviru strukturnih skladov EU; spodbuja banko, naj to podporo razširi, da bi tako ustvarili potrebne naložbe v državah članicah, ki jih je resno prizadela gospodarska kriza; poudarja pa, bi moral ta ukrep ostati ločen od programov strukturnih skladov in bi ga bilo treba ob koncu krize postopno odpraviti;

28. pozdravlja pomoč EIB pri oblikovanju namenskega finančnega instrumenta za kulturni, izobraževalni in ustvarjalni sektor in meni, da bi morala še naprej razvijati pobude v podporo kulturnim in izobraževalnim dejavnostim;

29. spodbuja EIB, naj kljub omejenim javnim sredstvom še naprej finančno podpira zdravstveni sektor in nudi pomoč zlasti pri gradnji, zamenjavi in posodobitvi bolnišničnih infrastruktur;

30. podpira prizadevanja EIB, da bi še naprej vlagala v raziskovalne in inovativne projekte, zlasti prek Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in z vidika programa Obzorje 2020, ter se pri tem osredotočila na vpeljavo novih tehnologij na trg in upoštevala tudi zelene tehnologije; poziva EIB, naj nadaljuje izvajanje ukrepov, katerih cilj je premostitev raziskovalne in inovacijske vrzeli med gospodarstvi EU, saj ta onemogoča dolgoročno pravilno delovanje enotnega trga;

31. poziva EIB, naj si skupaj s Komisijo še naprej prizadeva razviti inovativne finančne instrumente, da bi čim bolj učinkovito uporabila omejena proračunska sredstva EU, mobilizirala zasebne vire financiranja in spodbujala instrumente za delitev tveganja za financiranje osrednjih naložb v EU, pri tem pa med drugim upoštevala tudi področja, kot so kmetijstvo, podnebni ukrepi, energija in učinkovita raba virov, obnovljivi viri energije, trajnostni načini prevoza, inovacije, vseevropska omrežja, izobraževanje in raziskave, s čimer bi olajšala prehod Unije k na znanju temelječi rasti in trajnostnemu razvoju na podlagi trajne konkurenčnosti;

32. pozdravlja okrepljeno delovanje EIB v tem sektorju v zadnjih nekaj letih, zlasti na področju energetske učinkovitosti, ter spodbuja Komisijo in EIB, naj sodelujeta pri izkoriščanju sinergij in uvajanju novih skupnih pobud, zlasti z vidika naložbenih potreb in priložnosti, ki jih ustvarja pred kratkim sprejeta direktiva o energetski učinkovitosti; poziva EIB, naj pri oblikovanju nove skupne pobude o energetski učinkovitosti med drugim prouči posebno vlogo podjetij za energetske storitve (ESCO);

33. pozdravlja pregled mandata EIB za delovanje zunaj Unije; podpira usmerjenost EIB v naložbe v dolgoročno uspešnost in stabilnost soseščine EU, zlasti v Sredozemlju in državah, ki se pripravljajo na članstvo v EU, s finančno podporo na področjih medomrežnega povezovanja, rasti, podnebnih sprememb, evropskih neposrednih tujih naložb in MSP;

34. priporoča ukrepe, s katerimi bi v okviru novega mandata zagotovili lažji dostop banke EU do nepovratnih sredstev EU in okrepili sinergije z instrumenti EU, ter poziva k spodbujanju pogostejše uporabe inovativnih finančnih instrumentov zunaj EU, vključno z instrumenti lastniškega kapitala in instrumenti za delitev tveganja za mala in srednja podjetja, in k zagotavljanju priložnosti za financiranje z mikrokrediti;

35. pozdravlja regionalne pobude EIB, zlasti v regiji Baltskega morja in Podonavju, s katerimi želi izboljšati splošno trajnost in konkurenčnost teh regij; meni, da so te pobude najboljša praksa z vidika možnosti, da bi podporo razširili še na druge regije EU;

36. pozdravlja sodelovanje EIB v „dunajski“ pobudi za usklajevanje evropskih bank (EBCI), katere namen je preprečiti obsežne in neusklajene odlive kapitala čezmejnih bančnih skupin iz srednje- in vzhodnoevropske ter baltske regije, pa tudi v prihodnjem skupnem akcijskem načrtu mednarodnih finančnih institucij za okrevanje in rast za države članice in kandidatke iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope;

37. spodbuja EIB, naj še poveča prizadevanja za izrabo svojih dejavnosti posojanja zunaj EU ter naj okrepi sodelovanje z drugimi globalnimi in regionalnimi razvojnimi bankami pa tudi z razvojnimi finančnimi agencijami držav članic, da bi zmanjšali stroške in zagotovili učinkovitejšo uporabo sredstev;

38. meni, da bi morala v okviru prihodnje platforme EU za zunanje sodelovanje in razvoj, ki jo bo po načrtu predlagala Komisija, EIB kot „banka EU“ in naravna partnerka Evropske komisije/Evropske službe za zunanjepolitično delovanje igrati posebno vlogo pri podpori zunanjepolitičnim ciljem iz platforme in nuditi tehnično in finančno strokovno znanje;

39. opozarja, da je v okviru kombiniranih instrumentov pomembno čim večje združevanje nezadostnih proračunskih sredstev ne le iz proračuna EU, temveč tudi iz drugih virov, ter zagotavljanje skladnosti s politikami in standardi EU;

40. spodbuja EIB, naj tam, kjer je mogoče, v celoti izkoristi morebitno sinergijo, izhajajočo iz tesnega sodelovanju z EBRD;

41. upoštevajoč trenutno pomanjkanje kapitala za zeleno gospodarstvo pozdravlja dejavnosti EIB, katerih cilj je podpreti Evropo pri prehodu v pametnejše, okolju prijaznejše in bolj trajnostno gospodarstvo;

42. poziva EIB, naj izpolni določbe Aarhuške konvencije ter uredb št. 1367/2006 in 1049/2001, tako da vzpostavi javni register dokumentov, ki je nujen za zagotavljanje pravice dostopa do dokumentov, tudi v zvezi s končnimi upravičenci globalnih posojil EIB;

43. opozarja, da ima EIB odgovornost varovati tudi evropski pravni red na področju okoljskih, delavskih in socialnih pravic, preglednosti, javnih naročil ter človekovih pravic;

°

°          °

44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]               Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0119.
• [2]               UL L 310, 9.11.2006, str. 15.
• [3]               UL L 162, 22.6.2007, str. 1.
• [4]               UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
• [5]               UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
• [6]               UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
• [7]  COM(2012)0510.

OBRAZLOŽITEV

Vloga EIB postaja ključna za prihodnost EU pri doseganju ciljev Evropske unije, kot sta rast in zaposlovanje. Evropska unija je že sprejela ostre ukrepe za večjo disciplino ter nadzor nad državnimi dolgovi in proračuni. Poročevalec hkrati meni, da evropski projekt, predvsem pa evropski državljani, potrebujejo ukrepe za močnejšo in trajno gospodarsko rast.

Evropa mora dejavno ukrepati, da bi povečala vključujočo rast in priložnosti, okrepila svoje inovacijske zmogljivosti in na znanju temelječo industrijo, povečala naložbe v infrastrukturo in omrežja in okrepila družbene, socialne in okoljevarstvene politike. Evropa potrebuje zaposlitvene možnosti na zahtevnejših delovnih mestih, višjo stopnjo zaposlenosti in večjo produktivnost. Če ne ukrepamo, se bo morala Evropa soočiti z večjo konkurenčnostjo svojih trgovskih partnerjev.

Za doseganje teh ciljev poročevalec poziva k tesnejšemu in boljšemu sodelovanju med EIB in Evropsko komisijo, z upoštevanjem možnosti, da EU postane delničarka EIB.

Evropa mora delovati tudi na globalni ravni usklajeno z združevanjem političnih, finančnih in trgovinskih vidikov. EIB bi morala prispevati k zunanjemu delovanju s svojo zmogljivostjo za financiranje projektov in strokovnim znanjem, v tesnem partnerstvu z Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, Evropsko komisijo in drugimi institucijami.

Poročevalec je prepričan, da je EIB na tem področju v zadnjih nekaj letih storila veliko, kot kaže njeno letno poročilo za leto 2011, vendar meni, da bi mogla in morala storiti več.

Poročilo se osredotoča na že opravljeno in še potrebno delo ter pri tem izpostavlja rezultate, sprožena vprašanja, in, najpomembnejše, prihodnje cilje, da bi EIB pomagala Evropi premostiti sedanjo krizo; zdaj namreč ne gre le za evropsko gospodarstvo, ampak tudi za mir na vsej celini.

Poročilo izpostavi zlasti tri glavne zadeve:

1. finančni in gospodarski vidiki

2. prednostne naloge delovanja

3. preglednost.

1. Finančni vidiki

V tem trenutku je ključno, da EIB poveča svoj kapital, da bi obdržala bonitetno oceno AAA, ki jo zahteva večina vlagateljev EIB.

Zmožnost EIB za uporabo omejenih proračunskih sredstev EU potrebuje nove finančne instrumente, namenjene aktiviranju zasebnih virov v učinkovito kombinacijo, da bi se izboljšalo socialno gospodarstvo, kreativne industrije, „pametna specializacija“ in grozdi, ter za doseganje razvojnih ciljev ter ciljev blaginje in zaposlovanja.

Poročevalec zlasti pozdravlja tako imenovano pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 in spodbuja EIB, naj čim prej razvije pilotno fazo pobude, da bi ocenila učinkovitost mehanizma.

Finančni instrumenti potrebujejo ustrezen okvir za učinkovito delovanje: biti morajo enostavni (kar je nujno za preglednost, nadzor in stroškovno učinkovitost), obnavljajoči (povečana uporaba sredstev, daljše obdobje za pritegnitev zasebnih vlagateljev, prožni (za prilagajanje spremenljivim pogojem in povpraševanju na trgu) in katalitični (pritegniti morajo sredstva javnega/zasebnega kapitala).

2. Notranje in zunanje prednostne naloge

Prednostne naloge EIB se delijo v notranje delovanje v EU in delovanje zunaj EU.

Poročevalec pozdravlja dejstvo, da je v letu 2011 EIB 18 odstotkov posojil dodelila MSP; pozdravlja tudi nov Evropski mikrofinančni instrument Progress, pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 in dogovor o ustanovitvi novega instrumenta za porazdelitev tveganja za podporo inovativnih MSP in start-up podjetij. poleg tega spodbuja Komisijo in EIB, naj razvijeta okvir za posojila EIB malim in srednjim podjetjem, da bi EIB posojila za ta podjetja razširila na manjše finančne posrednike (in manjša mala in srednja podjetja), ki trenutno nimajo dostopa do njih zlasti zaradi svojega omejenega kreditnega profila;

zlasti pozdravlja zagon nove naložbene platforme, ki nudi dostop do financiranja socialnim podjetjem, ki se prek svojih poslovnih modelov dejavno ukvarjajo s pereèimi družbenimi problemi, in spodbuja EIB k tesnemu sodelovanju z Evropsko komisijo in predstavniki tega sektorja v okviru pobude za socialno podjetništvo, da bi vzpostavili uèinkovite finanène instrumente ter se izognili prekrivanjem in podvajanjem dela;

Poročevalec poziva EIB, naj še naprej razvija pobudo za podporo kulturnim in izobraževalnim pobudam, ki jih je kriza nesorazmerno močno prizadela; zlasti pozdravlja pomoč EIB pri oblikovanju jamstvene sheme za posojila, namenjene mednarodnim študentom, ki opravljajo celoten magistrski študij v drugi državi; meni, da bi morala EIB še naprej razvijati pobude za podporo izobraževanju in sistemom poklicnega usposabljanja.

Poročevalec pozdravlja dejstvo, da so posojila EIB zunaj EU v letu 2011 znašala okrog 7 milijard EUR. Pomembno je zagotoviti trajnostno rast z naložbami v infrastrukture, MSP in podnebne spremembe z upoštevanjem okolja, socialnih vidikov in človekovih pravic.

Poročevalec poudarja ključno vlogo držav južnega Sredozemlja, ki potrebujejo močno podporo za potekajoči proces reform, da bi se zagotovila dolgoročna uspešnost in stabilnost.

Poročevalec poziva k boljšemu sodelovanju in usklajenosti med EIB in drugimi udeleženimi evropskimi institucijami, na primer Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, kot je EBRD, in spodbuja k zagotovitvi prave vloge EIB kot „banke EU“ v prihodnji platformi EU za zunanje sodelovanje in razvoj.

3. Preglednost

Poročevalec pozdravlja instrumente za določanje odgovornosti, ki jih je vzpostavila EIB in hkrati poziva EIB k večji preglednosti. EIB bi zlasti morala objaviti podatke o financiranih projektih, predvsem podatke o dejavnostih finančnih posrednikov v tretjih državah.

Poročilo ugotavlja, da je treba vzpostaviti ustrezen regulativni in institucionalni okvir za spremljanje dejavnosti EIB, ki bi moral biti enostaven in se izogniti preveliki upravni obremenitvi za subjekte upravljanja, finančne posrednike in končne upravičence. Ta okvir bi moral EIB omogočiti, da bo še naprej ocenjevala projekte na podlagi njihove lastne vrednosti, da bi zagotovila dolgoročno trajnostno uporabo obstoječih sredstev.

Ob upoštevanju nove naloge nadzora bančnega sektorja, ki bi jo ECB lahko opravljala v prihodnosti, bi bilo treba preučiti spremembo v odnosu med EIB in ECB.

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (10.1.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011
(2012/2286(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Pierre Audy

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  podpira odločitev delničarjev Evropske investicijske banke (EIB), da povišajo skupno vsoto vplačanega vpisanega kapitala v višini 10 milijard EUR, na podlagi katerega bi lahko banka zagotovila dodatna dolgoročna posojila v vrednosti do 60 milijard EUR; prosi za obrazložitev skladnosti te dodatne intervencijske zmogljivosti s členom 16(5) protokola št. 5 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o statutu EIB, ki določa, da skupni znesek terjatev iz posojil in jamstev ne sme preseči 2,5-kratnega zneska vpisanega kapitala;

2.  ponovno poudarja, da je pomembno, da EIB prostovoljno upošteva veljavne kapitalske zahteve sporazuma Basel II, in ji predlaga, naj upošteva tudi zahteve prihodnjega sporazuma Basla III, upoštevaje posebno naravo svojih dejavnosti; meni, da je zelo pomembno, da EIB ohrani kreditno oceno „trojni A“;

3.  poudarja, da se je splošna raven kreditnega tveganja kreditnega portfelja EIB zvišala – po eni strani zaradi vse večjih pritiskov na plačilno sposobnost nasprotnih strank zaradi trajnih učinkov gospodarske krize, po drugi strani pa zaradi povečanega kreditnega tveganja pri novih dejavnostih; priporoča EIB, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo preprečila poslabševanje svojega kreditnega portfelja;

4.  je seznanjen, da bosta projektne obveznice skupaj podprli Unija in EIB; podpira poziv držav članic Unije, naj EIB razvije tovrstne projektne obveznice za izboljšanje dolgoročnega financiranja velikih infrastrukturnih projektov;

5.  hkrati poudarja, da bi bilo treba v zvezi z infrastrukturo, ki jo financira EIB in temelji na javno-zasebnih partnerstvih, javnost seznaniti s skupnimi javnimi plačili ter pri tem jasno razlikovati med tveganji, ki jih nosi javnost, in tveganji zasebnih partnerjev;

6.  predlaga, naj se Komisija skupaj z EIB (glede na kakovost njenih človeških virov in njene izkušnje pri financiranju večje infrastrukture) vključi v proces strateške analize financiranja naložb, ne da bi izločila kateri koli možni scenarij, vključno s subvencijami, sprostitvijo zneskov, ki so jih v kapital EIB vpisale države članice, vpisi EU v kapital EIB, posojili, inovativnimi instrumenti, finančnim inženiringom, prilagojenim dolgoročnim projektom, ki niso takoj donosni, razvojem jamstvenih sistemov, oblikovanjem naložbenega oddelka v proračunu EU, finančnimi konzorciji evropskih, nacionalnih in lokalnih organov, javno-zasebnimi partnerstvi itd.;

7.  meni, da EIB kot banka, ki mora ohraniti kreditno oceno „trojni A“, ne sme biti izpostavljena finančnim intervencijam, ki običajno spadajo v naložbeni del javnega proračuna, česar v proračunu Evropske unije ni;

8.  ponovno zahteva, kot je v zadnjih letih storil že večkrat, da se vzpostavi bonitetni bančni nadzor EIB;

9.  predlaga, naj ta regulativni nadzor:

      (i)   izvaja ECB na podlagi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije ali

      (ii)  se izvaja v okviru prihodnje bančne unije iz sporočila Evropske komisije z dne 12. septembra 2012[1];

      (iii)  v nasprotnem primeru in na podlagi prostovoljnega pristopa EIB izvaja Evropski bančni organ s sodelovanjem ali brez sodelovanja enega ali več nacionalnih nadzornikov ali naj ga izvaja neodvisni revizor;

     obžaluje, da Komisija doslej v zvezi s tem ni nič predlagala, čeprav je Parlament to večkrat zahteval (prvič leta 2007);

10. poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži zagotovilo, da so dejavnosti EIB v skladu s pravili konkurence, zlasti v razmerju do drugih kreditnih institucij;

11. ponovno predlaga, naj Evropska unija postane članica EIB;

12. pozdravlja okvir EIB za posojila iz strukturnih programov, saj pomembno prispeva k sofinanciranju iz nacionalnih proračunov v okviru strukturnih skladov EU; spodbuja banko, naj to podporo razširi, da bi tako ustvarili potrebne naložbe v državah članicah, ki jih je resno prizadela gospodarska kriza; poudarja pa, bi moral ta ukrep ostati ločen od programov strukturnih skladov in bi ga bilo treba ob koncu krize postopno odpraviti;

13. pozdravlja regionalne pobude EIB, zlasti v Pribaltiku in Podonavju, s katerimi želi izboljšati splošno trajnost in konkurenčnost teh regij; meni, da so te pobude najboljša praksa z vidika možnosti, da bi podporo razširili še na druge regije EU;

14. pozdravlja sodelovanje bank v „dunajski“ pobudi za usklajevanje evropskih bank (EBCI), katere namen je preprečiti obsežne in neusklajene odlive kapitala čezmejnih bančnih skupin iz srednje in vzhodne Evrope ter Pribaltika, pa tudi v napovedanem skupnem akcijskem načrtu mednarodnih finančnih institucij za okrevanje in rast za države članice in kandidatke iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope;

15. spodbuja EIB, naj še poveča prizadevanja za izrabo svojih dejavnosti posojanja zunaj EU ter naj okrepi sodelovanje z drugimi globalnimi in regionalnimi razvojnimi bankami pa tudi z razvojnimi finančnimi agencijami držav članic, da bi zmanjšali stroške in zagotovili učinkovitejšo uporabo sredstev;

16. glede na politiko EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih ali nesodelujočih jurisdikcij z dne 15. decembra 2010 banko opominja na njeno zavezo, da bo spremljala to politiko in predlagala morebitne ustrezne posodobitve v skladu z razvojem praks in regulativnih okvirov drugih mednarodnih finančnih institucij; poziva EIB, naj Parlament obvesti o vseh morebitnih odločitvah, ki jih je v zvezi s tem sprejela ali jih predvideva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	10.1.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Zuzana Brzobohatá, Ryszard Czarnecki, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Paul Rübig, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Bogusław Sonik, Bart Staes, Georgios Stavrakakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Derek Vaughan
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Czesław Adam Siekierski

• [1]  COM(2012)0510.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	22.1.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 0 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Elena Băsescu, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Philippe Lamberts, Hans-Peter Martin, Arlene McCarthy, Sławomir Nitras, Ivari Padar, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Vicky Ford, Robert Goebbels, Sophia in ‘t Veld, Thomas Mann, Marisa Matias, Mario Mauro, Nils Torvalds, Emilie Turunen
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Riquet