POROČILO o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2013
29.1.2013 - (2012/2257(INI))
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Veronica Lope Fontagné
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju členov 9, 151 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 145, 148, 152 in 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Letni pregled rasti 2013“ (COM(2012)0750) ter sporočilu priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Letni pregled rasti 2012“ (COM(2011)0815) ter sporočilu priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2012 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2012[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. septembra 2010 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020[3],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),
– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji O-000120/2012 in svoje resolucije, povezane s tem, z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti[5],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“ (COM(2010)682)[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2011 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta[7],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti[8],
– ob upoštevanju priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela[9],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda Priložnosti za mlade“ (COM(2011)0933),
– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji B7-0113/2012 in svoje resolucije, povezane s tem, z dne 24. maja 2012 o pobudi Priložnosti za mlade[10],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2010 z naslovom „Mladi in mobilnost: pobuda za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji“ (COM(2010)0477),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi[11],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom[12],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva[13],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[14],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o paktu za socialne naložbe – odgovor na krizo[15],
– ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma (2011–2020), ki ga je Svet sprejel 7. marca 2011,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP[16],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC[17],
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A7-0024/2013),
A. ker so zaposlitvene in socialne posledice krize daljnosežne in jih sedaj zaostruje še učinek fiskalne konsolidacije, uvedene v določenih državah kot odziv na državno dolžniško krizo, in omejevalna denarna politike v evroobmočju, ki pa je v nasprotju s tisto, ki se izvaja v drugih večjih gospodarskih regijah, ter ne zagotavlja učinkovitega odziva na državno dolžniško krizo in ne spodbuja rasti; ker kriza negativno vpliva na kvaliteto in kvantiteto socialnih naložb v Evropi; ker je evroobmočje v recesiji in je EU trenutno edina večja regija na svetu, v kateri brezposelnost še vedno narašča;
B. ker se je leta 2012 stanje zaposlenosti poslabšalo in so obeti za leto 2013 slabi; ker se segmentacija trga dela še naprej povečuje, ker dolgotrajna brezposelnost dosega zaskrbljujočo raven, ker je revščina zaposlenih še vedno pereča in ker se povprečni dohodki gospodinjstev v številnih državah članicah znižujejo, kazalniki pa nakazujejo vse višje stopnje in izrazitejše oblike revščine in socialne izključenosti, poleg tega pa se v številnih državah članicah povečuje tudi revščina zaposlenih in družbena polarizacija;
C. ker se je brezposelnost od leta 2008 bistveno povečala in je dosegla vrednost 25 milijonov brezposelnih v EU, kar ustreza 10,5 % delovno sposobnega prebivalstva; ker se je samo v zadnjih dvanajstih mesecih število brezposelnih povečalo za dva milijona; ker je upad števila zaposlenih izrazitejši v tistih državah, v katerih poteka intenzivnejša fiskalna konsolidacija;
D. ker je stanje na trgu dela zlasti kritično za mlade, ne glede na stopnjo izobrazbe, saj se pogosto znajdejo v negotovih delovnih razmerjih in neplačanem pripravništvu; ker je nezavidljiv položaj mladih delno posledica neusklajenosti med pridobljenimi znanji in spretnostmi ter povpraševanjem trga dela, omejene geografske mobilnosti, predčasnega opuščanja šolanja brez kvalifikacij, pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti ter delovnih izkušenj, negotovih zaposlitvenih pogojev, omejenih možnosti za pripravništvo in neučinkovitih aktivnih politik trga dela;
E. ker je po vsej Evropi več kot eden od petih mladih brezposeln (22,8 %), v nekaterih državah članicah pa brezposelnost mladih presega 50 %; ker več kot 7 milijonov Evropejcev, mlajših od 25 let, ni niti zaposlenih niti se ne izobražuje ali usposablja; ker se te številke še naprej povečujejo in obstaja nevarnost, da bomo izgubili celo generacijo; ker so stroški neukrepanja v zvezi s tistimi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ocenjeni na 153 milijard evrov v vsej EU;
F. ker je Komisija po zasedanju Evropskega sveta 30. januarja 2012 v okviru svoje pobude Priložnosti za mlade pozvala države članice, naj oblikujejo in izvajajo celovite pobude za zaposlovanje, izobraževanje in kvalifikacije mladih ter v okviru nacionalnih programov reform pripravijo načrte za delovna mesta za mlade; ker pa je treba te pobude v večini držav članic še pripraviti;
G. ker je kriza najmočneje prizadela tudi ljudi, ki se približujejo upokojitvi, dolgotrajno brezposelne, delavce iz tretjih držav in nizkokvalificirane delavce;
H. ker bi bilo treba izpeljati potrebne reforme, da bi zagotovili vzdržnost pokojninskih sistemov; ker je v zvezi s tem mogoče zvišati dejansko upokojitveno starost, ne da bi zvišali obvezno upokojitveno starost, tako da se zmanjša število ljudi, ki predčasno zapustijo trg dela; ker morajo reforme pokojninskih sistemov – če želimo uspešno zvišati dejansko upokojitveno starost – spremljati politike, ki razvijajo možnosti zaposlovanja za starejše delavce in dostop do vseživljenjskega učenja, uvajajo davčne ugodnosti, ki spodbujajo delavce, da delajo dlje, ter podpirajo dejavno in zdravo staranje;
I. ker je dolgotrajna brezposelnost v drugi četrtini leta 2012 dosegla zaskrbljujočo raven, saj je bilo 11,1 milijona Evropejcev, tj. 4,6 % aktivnega prebivalstva, brezposelnih več kot 12 mesecev; ker se je verjetnost vnovične zaposlitve brezposelnih zmanjšala v večini držav članic, še zlasti v tistih, v katerih se izvajajo obsežni ukrepi fiskalne konsolidacije;
J. ker približno 120 milijonom ljudi v EU-27 grozi socialna izključenost, saj so v veliki nevarnosti, da se znajdejo v revščini, oziroma živijo v hudem pomanjkanju ali v gospodinjstvih z zelo nizko delovno udeležbo;
K. ker so se izdatki za socialno zaščito zmanjšali skoraj v vseh državah članicah in ker Odbor za socialno zaščito opozarja, da zaradi vpliva ukrepov fiskalne konsolidacije vse večje število ljudi ogrožajo revščina zaradi prenizkih dohodkov, revščina otrok, hudo materialno pomanjkanje in socialna izključenost;
L. ker je za oživitev gospodarstva, fiskalno konsolidacijo ter dolgoročno vzdržnost socialne države in javnih financ treba doseči rast in visoko stopnjo zaposlenosti;
M. ker bi morale imeti ciljno usmerjene socialne naložbe glavno vlogo pri reševanju krize v državah članicah, saj so ključnega pomena za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in izobraževanja ter socialnem področju;
N. ker je Evropski svet 30. januarja 2012 izjavil, da je ponovno rast in zaposlovanje „mogoče zagotoviti samo z vztrajnim in širokim pristopom, katerega del so pametna fiskalna konsolidacija, ki omogoča naložbe v prihodnjo rast, preudarne makroekonomske politike in strategija aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo“;
O. ker se mora zaradi visoke zadolženosti in dolgoročnih izzivov za javne finance nadaljevati fiskalna konsolidacija, ob upoštevanju, da mora to biti srednje- do dolgoročni cilj; ker lahko fiskalna konsolidacija kratkoročno gledano negativno vpliva na rast in zaposlovanje, še zlasti v državah v recesiji ali z neznatno stopnjo rasti, ter tako ogroža rast in potencial za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti; ker je treba fiskalno konsolidacijo zato izvajati na način, ki bo spodbujala rast, tako da ne bo ogrožen potencial gospodarstva za rast in ustvarjanje novih delovnih mest ali njegova družbena struktura;
P. ker je stanje na finančnih trgih še vedno napeto in ker med državami članicami ostajajo razlike pri dostopu do financiranja; ker se zaradi visokih premij za tveganje neupravičeno povečuje breme državnega dolga, kar zahteva odločnejšo fiskalno konsolidacijo, poglablja krizo ter ovira rast in ustvarjanje delovnih mest;
Q. ker je Evropska unija kljub nujnosti položaja zatajila pri skoraj vseh ciljih strategije Evropa 2020, napredek držav članic pri uresničevanju teh ciljev pa je nezadovoljiv; ker zaveze, določene v nacionalnih programih reform za leto 2012, ne zadostujejo za uresničevanje večine ciljev na ravni EU;
R. ker so naložbe v izobraževanje in usposabljanje, raziskave in inovacije, ki so ključna področja za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, v EU še vedno nižje kot v njenih gospodarskih partnerjih in tekmecih po svetu; ker so produktivne naložbe na teh področjih bistvene za trajno rešitev krize in utrditev gospodarstva EU na poti h konkurenčnosti in produktivnosti;
S. ker je vidik spola bistven za doseganje glavnih ciljev strategije Evropa 2020, saj so ženske najštevilčnejša še neuporabljena delovna sila; ker je med tistimi, ki v EU živijo v revščini, največ žensk; ker bo zmanjševanje sredstev za javne storitve, kot sta otroško varstvo in varstvo drugih vzdrževanih oseb, negativno vplivalo na ženske in njihovo možnost udeležbe na trgu dela; ker je zato treba med celotnim procesom evropskega semestra posebno pozornost posvetiti vključevanju načela enakosti spolov ter posameznim politikam, namenjenim ženskam; ker je treba zakonsko določeno upokojitveno starost žensk uskladiti z upokojitveno starostjo moških;
T. ker je treba v okviru evropskega semestra zagotoviti večjo interakcijo med politikami zaposlovanja ter socialnimi in gospodarskimi politikami, kot to določata člena 121 in 148 PDEU;
U. ker je bistveno, da se spodbuja demokratična odgovornost, lastništvo in legitimnost vseh udeležencev v evropskem semestru; ker je pri tem bistvena ustrezna vključenost Evropskega parlamenta;
V. ker nacionalni parlamenti zastopajo in zagotavljajo pridobljene in prenesene pravice državljanov; ker je treba pri uvedbi evropskega semestra dosledno upoštevati pristojnosti teh parlamentov;
Ključna sporočila za spomladansko zasedanje Evropskega sveta
1. poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo spodnja sporočila sestavni del njegovih smernic politike za evropski semester 2013, in pooblašča svojega predsednika, naj zagovarja to stališče med spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta 14. in 15. marca 2013; to še zlasti velja za posebna priporočila, ki jih mora v svojih smernicah politike, ki so priložene tej resoluciji, sprejeti Evropski svet;
2. obžaluje, da prednostne naloge, opredeljene med lanskim ciklom evropskega semestra, zlasti tiste v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest in njihovo kakovostjo ter bojem proti revščini in socialni izključenosti, niso prinesle pričakovanih rezultatov;
3. opozarja, da so se v zadnjem letu gospodarske razmere in socialne posledice krize še poslabšale, in zato poudarja, kako pomembno je, da države članice dosledneje upoštevajo smernice politike za leto 2013, zlasti na področju politike zaposlovanja in socialne politike;
I. Cilji strategije Evropa 2020
4. poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo letne smernice politike, določene na podlagi letnega pregleda rasti, v celoti osredotočene na uresničevanje vseh ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; obžaluje, da v letni pregled rasti za leto 2013 ni bil vključeno poročilo o napredku, in poziva Komisijo, naj ga pravočasno predloži za spomladansko srečanje Evropskega sveta;
5. obžaluje, da smernice politike za leto 2012 in njihovo izvajanje niso bili dovolj učinkoviti glede uresničevanja političnih ciljev iz strategije Evropa 2020; obžaluje, da se nekatere države članice čedalje bolj oddaljujejo od teh ciljev;
6. obžaluje, da zaveze, določene v nacionalnih programih reform za leto 2012, ne zadostujejo za uresničevanje večine ciljev na ravni EU; poudarja zaskrbljenost, da sedanji nacionalni cilji niso dovolj za uresničitev krovnih ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine;
7. poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform za leto 2013 sprejmejo potrebne zaveze v smeri uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020;
8. poziva Evropski svet, naj v smernicah politike zagotovi, da bo doseganju ciljev strategije Evropa 2020 namenjenih dovolj sredstev EU; poziva države članice, naj sredstva za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 namenjajo učinkoviteje;
II. Ustvarjanje delovnih mest s pomočjo strukturnih reform in v rast usmerjenih naložb
9. meni, da je obžalovanja vredno, da večina držav članic lani ni izpolnila zaveze, da nacionalnemu programu reform za leto 2012 priloži nacionalni načrt za delovna mesta; poziva države članice, naj leta 2013 to zavezo spoštujejo; podarja, da bi morali nacionalni načrti za delovna mesta vključevati izčrpne ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in zeleno zaposlovanje, povezavo med politikami zaposlovanja in finančnimi instrumenti, reforme trga dela, jasen časovni razpored za postopno uvajanje večletnega programa reform v naslednjih dvanajstih mesecih ter navedbo področij in regij, ki se srečujejo s primanjkljaji in presežki določenih specializacij;
10. obžaluje, da Komisija ni poskrbela, da bi bili nacionalni načrti za delovna mesta obvezna zahteva, in jo poziva, naj spremlja njihovo pripravo med vsakoletnim ciklom evropskega semestra;
11. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, na primer reforme davčnih obremenitev dela za povečanje zaposlovanja, pospešujejo in podpirajo resnično in prostovoljno samozaposlovanje in ustanavljanje novih podjetij, izboljšujejo okolje za sklepanje poslov in olajšajo dostop do financiranja za MSP, preoblikujejo neformalno in neprijavljeno delo v redne zaposlitve, po potrebi reformirajo trge dela, da bodo bolj prilagodljivi, dinamični, konkurenčni in vključujoči, pri čemer naj zaposlenim zagotovijo ustrezno varnost, zagotovijo delodajalcem in zaposlenim spretnosti in orodja, s katerimi se bodo lahko prilagodili spreminjajočim se potrebam na trgu dela, posodabljajo sisteme določanja plač – v okviru socialnega dialoga z aktivno udeležbo socialnih partnerjev, ob upoštevanju raznolikosti nacionalnih modelov industrijskih povezav – da bodo plače sorazmerne trendom produktivnosti znotraj plačnih okvirov, ki zagotavljajo dostojno življenje, ter za ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest izrabljajo velike zaposlitvene možnosti v sektorjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvena in socialna oskrba ter informacijske in komunikacijske tehnologije;
III. Zaposlovanje mladih
12. poziva Evropski svet, naj brezposelnost mladih v smernicah politike za leto 2013 obravnava kot prednostno nalogo;
13. poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, vključno z usmerjenimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi, ki odpravljajo neskladnost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih na trgu dela, zlasti s preprečevanjem predčasnega opuščanja šolanja ali programov vajeništva in zagotavljanjem, da sistemi izobraževanja in usposabljanja mladim na učinkovit način nudijo potrebna znanja in spretnosti, ter naj spodbujajo podjetništvo ter zagotovijo spodbude za učinkovit razvoj podjetništva med mladimi in okvire, ki zagotavljajo prehod iz izobraževanja na trg dela;
14. odločno podpira predlog Komisije o jamstvih za mlade; poziva k hitremu izvajanju in k zadostnemu financiranju jamstev; meni, da bi moral Evropski socialni sklad igrati ključno vlogo pri financiranju jamstev za mlade in da bi bilo treba poiskati ustrezno ravnotežje med EU in državami članicami;
15. poziva države članice, naj razvijejo celostne strategije za mlade, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo; prav tako jih poziva, naj bodo pri razvijanju teh strategij finančno solidarni z državami članicami z omejenimi proračunskimi možnostmi;
IV. Bolj prilagodljivi, dinamični in vključujoči trgi dela ter kakovostnejše zaposlitve
16. obžaluje, da letni pregled rasti 2013 ne obravnava kakovosti delovnih mest in namenja premalo pozornosti vzpostavljanju potrebnih pogojev za večjo udeležbo na trgu dela, zlasti žensk, delavcev starih nad 45 let, invalidov in najbolj ogroženih oseb;
17. opozarja, da so notranja neravnovesja držav članic vse večja, zlasti pri zaposlitvenih in socialnih kazalnikih; poudarja, da so se države članice z relativno nesegmentiranimi trgi dela, močnimi sistemi socialnega varstva in možnostjo začasnega prilagajanja delovnega urnika in delovnega časa ter drugimi prožnimi ureditvami dela (notranja prožnost) ter učinkovitimi modeli kolektivnih pogajanj izkazale kot odpornejše na zaposlitvene in socialne posledice krize;
18. poziva k oblikovanju bolj prilagodljivih in dinamičnih trgov dela, ki se zmorejo prilagajati motnjam v gospodarskih razmerah, ne da bi povzročili odpuščanja, ter bolj vključujočih trgov dela, ki spodbujajo večjo udeležbo, zlasti ranljivih in prikrajšanih ljudi;
19. opozarja, da varčevalni ukrepi ne bi smeli ogroziti kakovosti zaposlitev niti socialne zaščite ter zdravstvenih in varnostnih standardov; spodbuja države članice, naj spodbujajo identifikacijo podjetij in MSP, ki si prizadevajo za socialno odličnost, ki presega minimalne zakonske zahteve.
V. Naložbe v izobraževanje in usposabljanje
20. poudarja ključno vlogo izobraževanja in usposabljanja pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;
21. poudarja pomen znižanja deleža mladih, ki predčasno opustijo šolanje, da bi se zmanjšalo število tistih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo;
22. Poziva države članice, naj med prizadevanjem za vzdržno in diferencirano fiskalno konsolidacijo, ki spodbuja rast, zagotovijo učinkovite in zadostne naložbe v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi zadostile vsem zavezam strategije Evropa 2020;
23. poziva države članice, naj v ukrepe v okviru evropskega semestra vključijo evropske programe izmenjave na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa;
VI. Zagotavljanje kakovosti javnih storitev ter boj proti revščini in socialni izključenosti
24. je zelo zaskrbljen zaradi povečanja revščine in brezposelnosti v vseh starostnih skupinah od zadnjega cikla evropskega semestra 2012;
25. pozdravlja dejstvo, da letni pregled rasti 2013 obravnava revščino in socialno izključenost ter se spopada s socialnimi posledicami krize; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države poudari te ukrepe in se zlasti posveti odpravljanju revščine zaposlenih, revščine med ljudmi, ki so slabo povezani s trgom dela ali sploh niso, in revščine med starejšimi; poziva Evropski svet, naj to smernico potrdi kot prednostno nalogo;
26. poziva, naj bo izvajanje celovitih strategij dejavnega vključevanja osrednji element evropskih in nacionalnih programov na področju socialne politike;
VII. o prizadevanju za sorazmerno fiskalno konsolidacijo, ki je prilagojena posameznim državam in spodbuja rast ter zagotavlja oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest
27. priznava, da je treba izvesti sorazmerne in diferencirane programe fiskalne konsolidacije in tako preprečiti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne negativne vplive teh programov na rast in zaposlovanje ter hkrati zagotoviti vzdržnost javnih financ; poudarja, da bi se moral vpliv programov fiskalne konsolidacije kritično ovrednotiti glede na njihove kratkoročne vplive na rast, zaposlovanje in socialno vključenost, predvsem v državah v recesiji ali z neznatno stopnjo rasti; poziva Komisijo in Evropski svet, naj izkoristita prožnost v času upada gospodarske rasti, ki jo določata Uredba (EU) št. 1175/2011 in Uredba Sveta (EU) št. 1177/2011;
28. poudarja, da bi morala Komisija bolj upoštevati posebne lokalne, regionalne in nacionalne trende in možne napake pri svojih napovedih, ki so temelj letnega pregleda rasti;
29. meni, da je treba fiskalno konsolidacijo izvesti na sorazmeren način, ki spodbuja rast, ter da mora biti potek konsolidacije prilagojen fiskalnemu manevrskemu prostoru posameznih držav in širšemu evropskemu gospodarstvu, da se prepreči morebitno negativno rast in negativne vplive na zaposlovanje pri sočasnem zagotavljanju vzdržnosti dolga;
30. poziva Komisijo, naj v skladu z nedavnimi revizijami Mednarodnega denarnega sklada ponovno uskladi svoje modele za vpliv multiplikacijskega učinka fiskalnih rezov v proračunih držav članic na rast in nastanek delovnih mest;
31. poziva Evropski svet, naj v smernicah politike zagotovi usklajenost med različnimi prednostnimi nalogami, tako da ne bo ogrožal trajnostne rasti in potenciala za ustvarjanje delovnih mest, povečeval revščine in socialne izključenosti oziroma preprečeval splošnega dostopa do zagotavljanja kakovostnih javnih storitev; meni, da mora biti glavna prednostna naloga izvajanje celostnih reformnih ukrepov in naložb, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa zagotavljanje vzdržnosti javnih financ;
32. poziva Evropski svet, naj v primeru podpore prvi prednostni nalogi letnega pregleda rasti – „fiskalna konsolidacija, ki je prilagojena posameznim državam in spodbuja rast“ – izrecno razloži, kako je mogoče njeno polno izvajanje uskladiti s ciljem povečanja socialne kohezije in boja proti revščini, opisanega v četrti prednostni nalogi – „spopadanje z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize“;
33. poziva Komisijo, naj socialne kazalnike vključi v pregled stanja za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, kot sta dohodkovna neenakost in udeležba na trgu dela;
34. poudarja, da je treba doseči polno usklajenost med ukrepi za proračunsko konsolidacijo in gospodarskimi ukrepi na eni strani ter ukrepi v zvezi s socialno politiko, rastjo in zaposlovanjem na drugi;
35. poudarja, da so strukturni skladi in kohezijski sklad s svojim finančnim obsegom in zastavljenimi cilji v času hude finančne stiske in zmanjšane posojilne zmožnosti zasebnega sektorja temeljni vzvod, ki državam članicam omogoča stimuliranje gospodarstva in doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020 na področju rasti in zaposlovanja; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti kohezijska politika zaradi svoje ključne vloge pri razvoju nacionalnih programov v okviru evropskega semestra glavni poudarek letnega pregleda rasti in prispevati k letni razpravi o rasti in zaposlovanju v EU;
36. poziva Komisijo, naj vzpostavi potrebne mehanizme, s katerimi bi spremljali in zagotavljali uresničevanje priporočil na socialnem področju, vključenih v evropski semester in nacionalni program reform; močno obžaluje, da to ni bilo storjeno v prejšnjih semestrih;
VIII. Demokratična legitimnost in udeležba civilne družbe
37. je zaskrbljen zaradi dejstva, da imajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti, socialni partnerji in civilna družba še vedno omejeno vlogo v evropskem semestru; poudarja dejstvo, da v smernicah politike v letnem pregledu rasti, ki jih pripravi Komisija in jih mora potrditi Evropski svet, ni parlamentarne in civilne udeležbe in tako tudi ne demokratične legitimnosti;
38. meni, da ima Evropski parlament bistveno vlogo pri vzpostavitvi potrebne demokratične legitimnosti; meni, da bi moral Evropski svet, glede na neobstoj pravne podlage za redni zakonodajni postopek, ki bi veljal za letni pregled rasti, pri potrjevanju smernic politike upoštevati parlamentarne pripombe, da bi zagotovil demokratično legitimnost;
39. poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva zagotovitev maksimalne preglednosti pri pripravi nacionalnega programa reform, pa tudi široko vključevanje nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev v ta proces;
Dodatna prizadevanja na področju zaposlovanja in socialnih zadev
Ustvarjanje delovnih mest s pomočjo strukturnih reform in v rast usmerjenih naložb
40. opozarja, da so za krepitev rasti s številnimi delovnimi mesti potrebne politike zaposlovanja, ki omogočajo ugodne pogoje za ustvarjanje delovnih mest, spodbujajo pozitivne prehode med delovnimi mesti ter med brezposelnostjo in zaposlenostjo, povečujejo ponudbo delovne sile ter izboljšujejo njeno geografsko razporejenost ter usklajenost znanj in spretnosti s potrebami trga dela;
41. poudarja, da so potrebne reforme trga dela, ki bi povečale produktivnost in učinkovitost dela ter tako izboljšale konkurenčnost gospodarstva EU in zagotavljale trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest, pri tem pa bi se dosledno spoštovala črka in duh evropskega socialnega pravnega reda in njegova načela; meni, da bi bilo treba reforme trga dela izvajati tako, da bi spodbujale kakovost delovnih mest;
42. predlaga, da države članice zmanjšajo davčno obremenitev dela, kadar to omogočajo fiskalne razmere, zlasti v zvezi s slabo plačanimi in nizkokvalificiranimi delavci ter ranljivimi skupinami; meni, da dobro usmerjeno začasno zmanjšanje prispevkov za socialno varnost ali subvencijske sheme za nova delovna mesta, zlasti za nizkokvalificirane in dolgotrajno brezposelne, zelo učinkovito spodbujajo ustvarjanje delovnih mest;
43. ugotavlja, da demografske spremembe vidno vplivajo na zagotavljanje socialne infrastrukture, kar je resen izziv za vse generacije v EU; glede tega poudarja, da bi morala Komisija v svojem pregledu več pozornosti nameniti vlogi kohezijskih politik pri soočanju z demografskimi izzivi;
44. poudarja, da je treba uvesti potrebne reforme za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskih sistemov; meni, da bi lahko upokojitveno starost ocenili na podlagi spreminjajoče se pričakovane življenjske dobe, vendar opozarja, da še vedno obstaja možnost za zvišanje dejanske upokojitvene starosti, ne da bi zvišali obvezno upokojitveno starost, in sicer z zmanjšanjem zgodnjega odhajanja s trga dela; meni, da morajo biti v reforme pokojninskih sistemov – za uspešno zvišanje dejanske upokojitvene starosti – vključene politike, ki omejuje dostop do sistemov zgodnjega upokojevanja in drugih načinov zgodnjega odhajanja s trga dela, razvijajo zaposlitvene možnosti za starejše delavce in zagotavljajo dostop do vseživljenjskega učenja, uvajajo davčne ugodnosti, ki spodbujajo delavce, da delajo dlje, ter podpirajo dejavno in zdravo staranje;
45. poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in zagotovi, da varčevalni programi ne bodo ovirali ukrepov za ustvarjanje delovnih mest in politik za spodbujanje rasti ter ne bodo ogrožali socialne zaščite; poziva države članice, naj dajo prednost odhodkom, ki spodbujajo rast, na primer izobraževanju, vseživljenjskemu učenju, raziskavam, inovacijam in energetski učinkovitosti, ter obenem zagotovijo učinkovitost tovrstne porabe;
46. se strinja s Komisijo, da lahko inovativni finančni instrumenti EU spodbudijo usmerjene naložbe, dosežejo multiplikacijski učinek proračuna EU in povečajo potencial EU za rast; zato poziva Komisijo, naj državam članicam in regijam leta 2013 in v prihodnjem programskem obdobju (2014–2020) zagotovi podrobne informacije, dodatno pomoč in smernice v zvezi z večjo uporabo finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike; poziva države članice, naj sledijo zgledu Komisije in tudi v svojih nacionalnih programih reform jasno navedejo, kako nameravajo uporabiti sredstva iz strukturnih skladov uporabiti za spodbujanje prednostnih nalog v zvezi s povečanjem rasti in zaposlovanjem s pomočjo finančnih instrumentov;
47. pozdravlja pozornost, ki se v prednostnih nalogah letnega pregleda rasti 2013 namenja izrabi potenciala za ustvarjanje delovnih mest v ključnih sektorjih, kot so inovativne panoge, storitve, zeleno gospodarstvo, zdravstveno in socialno varstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pobude, ki spodbujajo razvoj teh sektorjev z visokim zaposlitvenim potencialom;
48. opozarja, da bodo za celovito izrabo potenciala za ustvarjanje delovnih mest v teh novih sektorjih potrebni prilagajanje, zlasti med nizkokvalificiranimi in starejšimi delavci, ter nova znanja in spretnosti; poziva Komisijo in države članice, naj predvidijo potrebe po znanjih in spretnostih v teh sektorjih ter zagotovijo naložbe v izobraževanje in usposabljanje za pridobitev teh znanj in spretnosti;
49. obžaluje, da v prednostnih nalogah letnega pregleda rasti 2013 sploh niso omenjeni ukrepi za vključevanje načela enakosti spolov; meni, da je znatno povečanje udeležbe žensk na trgu dela ključnega pomena za uresničitev krovnega cilja strategije EU 2020 glede stopnje zaposlenosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje višje stopnje zaposlenosti žensk, kot so cenovno dostopno varstvo in otroško varstvo, ustrezne ureditve porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta ter prilagodljivost delovnega časa in kraja dela;
50. poziva države članice, naj izboljšajo okolje za podjetja, zlasti za MSP, ter poziva Komisijo in Evropski svet, naj okrepita prizadevanja za izboljšanje enotnega trga, okrepitev digitalnega gospodarstva in osredotočenost na oblikovanje pametnih predpisov za zmanjšanje nepotrebne birokracije; pozdravlja Akt za enotni trg II ter poziva k njegovemu hitremu in celovitemu izvajanju;
51. poziva Komisijo, naj si enotni trg zastavi za osrednjo prednostno nalogo, saj znatno prispeva k uresničevanju ciljev evropskega semestra – trajnostne gospodarske rasti in zaposlenosti; meni, da bi morala priporočila Komisije za posamezne države državam članicam nuditi več praktičnih rešitev za boljše delovanje enotnega trga, zato da bi dosegli močnejšo podporo javnosti in politične zaveze in spodbudili dokončanje enotnega trga;
52. pozdravlja priznanje pomena dostopa MSP do financiranja, saj so MSP temelj zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest v EU in imajo pomemben potencial za reševanje brezposelnosti mladih in odpravo razlik med spoloma; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih načrtih za rast kot absolutno prednostno nalogo določijo dostop MSP do financiranja; poziva države članice, naj omogočijo enostaven dostop do temu namenjenih evropskih sredstev;
53. priznava pomembnost večje posojilne zmogljivosti EIB in priporoča, da se ta uskladi s prednostnimi nalogami EU, usmerjenimi v odpravljanje razlik med regijami; poziva Komisijo, naj države članice pozove, da del dodeljenih sredstev iz strukturnih skladov uporabijo za prevzem dela tveganj iz posojil EIB ter zagotavljanje garancij za posojila malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem, s čimer bi spodbudili gospodarsko dejavnost v vseh sektorjih in regijah, zagotovili dodatne zaposlitvene priložnosti ter odpravili nezadosten dostop do kreditov, ki ovira poslovanje malih in srednjih podjetij;
54. poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo podjetništvo, vključno s socialnim podjetništvom, in ustanavljanje novih podjetij, zlasti s programi za razvoj podjetništva in z dostopom do financiranja;
55. poziva Komisijo, naj v večletnem okviru 2014–2020 močno podpre socialno podjetništvo, saj v njem obstaja velik potencial za nova delovna mesta in inovativno rast;
56. poziva Komisijo, naj za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 v celoti uporabi instrumente in finančno podporo EU; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo strukturne sklade za povečanje zaposljivosti in učinkovit boj proti strukturni in dolgoročni brezposelnosti ter brezposelnosti mladih;
57. ugotavlja, da kohezijska politika kot ključno investicijsko orodje EU, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 in je ustrezno usmerjeno v lokalne, regionalne in nacionalne potrebe po naložbah, prispeva ne le k zmanjševanju neenakosti med regijami, temveč tudi k oživitvi gospodarstva držav članic in učinkovitemu doseganju trajnostne rasti ter ustvarjanju delovnih mest v državah članicah in Uniji kot celoti; ugotavlja, da je zato kohezijska politika eden od najboljših razpoložljivih instrumentov, ki bo prispeval k temu, da bo okrevanje vključevalo toliko novih delovnih mest, kot jih bo Komisija predvidela v letnem pregledu rasti za leto 2013; v zvezi s tem meni, da bi zmanjšanje sredstev, namenjenih kohezijski politiki, bistveno negativno vplivalo na uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, zato poudarja, da je treba v novem programskem obdobju tej politiki nameniti ustrezna proračunska sredstva, tj. vsaj toliko, kot je bilo dogovorjeno za sedanje programsko obdobje 2007–2013, ter da mora še naprej zajemati vse regije EU;
58. pozdravlja priznanje Komisije v letnem pregledu rasti za leto 2013, da je treba okrepiti upravne zmogljivosti, če želimo zagotoviti hitrejšo razdelitev doslej nedodeljenih sredstev iz strukturnih skladov; izpostavlja, da bi morala biti tovrstna prizadevanja osredotočena na organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da lahko hitrejša dodelitev doslej nedodeljenih sredstev iz strukturnih skladov prispeva k povečanju likvidnosti trga;
59. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo imela regionalna politika še naprej pomembno vlogo pri razvoju nacionalnih programov v okviru evropskega semestra ter da bo predstavljala bistveno orodje za srednje- in dolgoročno doseganje opredeljenih ciljev glede socialnih politik in zaposlovanja;
60. meni, da mora kohezijska politika z možnostjo prilagajanja posebnim potrebam in razmeram na lokalni, regionalni in nacionalni ravni nujno prispevati k zmanjšanju notranjih konkurenčnih neskladij in strukturnih neravnovesij; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije za ponovno načrtovanje nedodeljenih sredstev iz strukturnega sklada v korist malih in srednjih podjetij, energetski učinkovitosti in zaposlovanju mladih, če je mogoče; želi biti redno obveščen o izvajanju te pobude na nacionalni ravni;
Zaposlovanje mladih
61. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo mladim olajšali prehod iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela; s tem v zvezi poudarja uspešnost „dualnega poklicnega usposabljanja“ v nekaterih državah članicah, ki zagotavlja najvišjo stopnjo zaposlenosti med mladimi v Evropski uniji;
62. meni, da je ključnega pomena mladim pomagati učinkoviteje osvojiti spretnosti, za kar je potrebnega več sodelovanja in komunikacije med gospodarskimi družbami, vladami in ponudniki izobraževanj;
63. pozdravlja napoved Komisije, da bo predstavila sveženj za zaposlovanje mladih; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujajo in razvijajo jamstvo za mlade, katerega namen je vsem mladim v EU ponuditi zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in usposabljanja po največ štirih mesecih brezposelnosti; meni, da ima financiranje Unije, zlasti Evropski socialni sklad, ključno vlogo pri sofinanciranju jamstev za mlade; poziva Komisijo, naj državam članicam in regijam ponudi tehnično pomoč, da bodo lahko dobro izrabile Evropski socialni sklad za razvoj jamstev za mlade; poudarja, da bi morali nacionalni sektorski partnerji, ki tesno sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi organi, imeti ključno vlogo pri izvajanju jamstva za mlade;
64. ugotavlja, da bi bil poleg jamstva za mlade potreben tudi okvir za kakovost, ki bi zagotavljal kakovost jamstev in da ponudbe za izobraževanje, usposabljanje in zaposlitve vključujejo ustrezne delovne pogoje ter zdravstvena in varnostna merila; meni, da bi morali v tem okviru mladim zagotoviti individualizirano oceno potreb vsakega izmed njih in storitve, prilagojene njihovim potrebam;
65. pozdravlja predlog Komisije, da se prek Odbora za zaposlovanje vzpostavi večstranski nadzor nad izvajanjem jamstva za mlade, in poziva, naj se Evropski parlament temu pridruži;
66. pozdravlja pobudo Komisije, da predlaga priporočilo Sveta o jamstvih za mlade; poziva države članice in regije, naj spodbujajo podjetništvo in samozaposlovanje med mladimi ter izvajajo posebne usmerjene podporne programe za razvoj podjetništva, namenjene mladim;
67. poudarja, da je Evropski svet januarja 2012 predlagal pilotni ukrep za pomoč osmim državam članicam z najvišjimi stopnjami brezposelnosti mladih, da bi lahko prerazporedile del svojih sredstev, dodeljenih iz strukturnih skladov EU, za boj proti brezposelnosti mladih; obžaluje, da je maja 2012 Komisija znatno znižala ocene razpoložljivih sredstev za prerazporeditev z 82 milijard EUR na 29 800 milijonov EUR in tako zmanjšala obseg pilotnih ukrepov; obžaluje, da je bil doslej le manjši del teh sredstev preusmerjen za pomoč mladim pri iskanju zaposlitve;
68. pozdravlja predlog za večjo izrabo Evropskega socialnega sklada za ukrepe glede zaposlovanja mladih v programskem obdobju 2014–2020; poziva k uporabi sredstev Evropskega socialnega sklada za ukrepe v zvezi z mladimi, osredotočene predvsem na vajeništvo/pripravništvo in podjetništvo; pozdravlja prerazporeditev neporabljenih sredstev strukturnih skladov iz finančnega obdobja EU 2007–2013 za odpravljanje visoke stopnje brezposelnosti ter spodbujanje malih in srednjih podjetij;
Naložbe v izobraževanje in usposabljanje
69. poudarja, kako pomembno je izboljšati spremljanje znanj in spretnosti v določenih sektorjih in/ali regijah ter čim prej odpraviti neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri oblikovanju pregleda znanj in spretnosti v EU ter tako omogočijo celosten vpogled v potrebe po njih;
70. poziva EU in države članice, naj skrbijo za sodelovanje in sinergije med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, da se predvidijo potrebe po znanjih in spretnostih ter sistem izobraževanja in usposabljanja prilagodi potrebam trga dela in tako delovni sili zagotovijo potrebna znanja in spretnosti glede na spremembe v delovnem okolju in posamezne potrebe vse starejše delovne sile ter olajša prehod iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela;
71. poziva države članice, naj prednostno omogočijo naložbe v izobraževanje, usposabljanje, spodbujanje podjetniških znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje za vse starostne skupine, ne samo s formalnim učenjem, ampak tudi z razvojem neformalnega in priložnostnega učenja; opozarja na dolgoročne socialne in gospodarske posledice zmanjševanja proračunov za izobraževanje in usposabljanje, saj to ovira izhod iz krize in zmanjšuje konkurenčnost gospodarstev držav članic;
72. poudarja dejstvo, da imata lahko izraba novih priložnosti za učenje ter čim boljše izkoriščanje znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja, pomembno vlogo pri izboljšanju zaposljivosti; poudarja pomen potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja; pozdravlja predlog Komisije za priporočilo Sveta, v katerem bi te države članice pozval, naj do leta 2015 vzpostavijo sistem potrjevanja, povezan z evropskim okvirom kvalifikacij, vključno z možnostjo pridobitve celotnih ali delnih kvalifikacij na osnovi neformalnega ali priložnostnega učenja;
73. spodbuja učinkovito izvajanje nacionalnih okvirov kvalifikacij kot orodij za spodbujanje razvoja vseživljenjskega učenja; ponovno poziva Komisijo, naj udejanji evropski potni list znanj in spretnosti ter tako zagotovi preglednost in spodbuja čezmejno mobilnosti delavcev;
74. poudarja, da je treba izboljšati kakovost, usposobljenost in status učiteljev, ki so bistveni pogoj za učinkovit evropski sistem izobraževanja in usposabljanja; poziva Komisijo in države članice, naj temu cilju namenijo potrebna prizadevanja in sredstva;
Bolj prilagodljivi, dinamični in vključujoči trgi dela ter kakovostnejše zaposlitve
75. meni, da bi morale biti reforme trga dela usmerjene v povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter obenem varovanje kakovosti delovnih mest; poziva Evropski svet, naj bo v smernicah politike za leto 2013 pozoren na kakovost delovnih mest, zlasti v zvezi z dostopom delavcev do temeljnih delavskih pravic, ki so določene v ustanovitvenih pogodbah, in brez poseganja v zakonodaje držav članic;
76. meni, da bi morale strukturne reforme trga dela uvesti notranjo prožnost za ohranjanje zaposlitev v času gospodarskih motenj ter zagotoviti kakovost delovnih mest, varnost pri prehodih med zaposlitvami, programe nadomestil za primer brezposelnosti, ki so osnovani na zahtevah za uveljavljanje te pravice in ohranjajo spodbude za delo, obenem pa zagotavljajo zadostne dohodke, ter pogodbene dogovore za boj proti segmentaciji trga dela, predvideti prestrukturiranje gospodarstva ter zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja;
77. poziva države članice, naj se borijo proti obstoječim negotovim delovnim pogojem in lažnemu samozaposlovanju ter njihovemu širjenju ter naj zagotovijo, da bodo imele osebe, ki so zaposlene s pogodbami za določen čas ali s krajšim delovnim časom, in samozaposlene osebe ustrezno socialno zaščito in dostop do usposabljanja;
78. poziva države članice, naj po potrebi izboljšajo zakonodajo na področju zaposlovanja s ciljem spodbujati stabilna delovna razmerja ter podpirajo in razvijajo pogoje za omogočanje prožnejših oblik dela in ustrezne ravni socialne varnosti, zlasti za starejše in mlajše delavce, ter s programi za podporo prostovoljne mobilnosti spodbujajo mobilnost delavcev;
79. poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo nizki ravni udeležbe prikrajšanih skupin na trgu dela, vključno s pripadniki manjšin (npr. Romi) in invalidi, in naj vedno spoštujejo pravico do dostojnega plačila;
80. poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji povečajo doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela, ki jih bodo vzajemno podpirale spodbude za aktiviranje, na primer socialni programi za vključevanje v delo, in ustrezni sistemi socialnih prejemkov, da bi ohranile zaposljivost, podpirale ljudi pri ponovnem vključevanju na trg dela in zaščitile dostojne življenjske pogoje;
81. poziva države članice, naj predvidijo procese prestrukturiranja in tako ohranijo delovna mesta, skrbijo za notranjo in zunanjo mobilnost ter zmanjšajo morebitne negativne učinke teh procesov; poziva države članice, naj ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti učinkovito izvajajo nacionalno zakonodajo in obstoječe direktive EU, na primer direktivo o kolektivnih odpustih, direktivo o prenosih podjetij in direktivo o obveščanju in posvetovanju; meni, da bi morali imeti skladi EU pomembno vlogo pri izogibanju morebitnim negativnim učinkom procesov prestrukturiranja ter njihovemu zmanjševanju in blaženju;
82. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje Direktive 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;
83. poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo povezanost evropskega trga dela in sprejmejo ukrepe za izboljšanje mobilnosti znotraj trgov dela in med njimi tako, da odstranijo pravne in upravne ovire do prostega gibanja delavcev znotraj EU, kot so prehodne omejitve na trgu dela za delavce iz Romunije in Bolgarije, in da povečajo obseg pravic socialne varnosti ter izboljšajo pogoje dela delavcev, ki izkoristijo pravico do prostega gibanja; poziva države članice, naj v večji meri uporabljajo Evropske službe za zaposlovanje (EURES) in tako povečajo čezmejno usklajevanje ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih;
84. opozarja na povečanje revščine in brezposelnosti v vseh starostnih skupinah; poziva Komisijo in države članice, naj zato sprejmejo nove zaveze za odpravljanje teh razmer, zlasti v zvezi z revščino zaposlenih, revščino med ljudmi, ki so slabo povezani s trgom dela, vključno z dolgotrajno brezposelnimi starejšimi delavci, ali sploh niso, in revščino med starejšimi;
85. poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo negativni učinki fiskalne konsolidacije na enakost med spoloma, zaposlovanje žensk in revščino izničili tako, da bodo upoštevale načelo enakosti spolov pri nacionalnih proračunih in strožja priporočila državam članicam, povezana s spolom, ter cilje strategije Evropa 2020 in ustrezne nacionalne cilje razčlenile po spolu;
Zagotavljanje kakovosti javnih storitev, boj proti revščini in spodbujanje socialnega vključevanja
86. poziva države članice, naj izboljšajo ustreznost in učinkovitost sistemov socialne zaščite ter zagotovijo, da bodo še naprej opravljali nalogo zaščite pred revščino in socialno izključenostjo; obenem ugotavlja, da je treba posodobiti evropski socialni model v smeri „spodbujajočih socialnih držav“, ki vlagajo v ljudi in zagotavljajo sredstva in pobude, da bi ustvarile trajnostna delovna mesta in rast ter preprečile socialna neskladja;
87. poziva države članice, naj izvajajo strategije dejavnega vključevanja ter zagotavljajo ustrezne in cenovno dostopne visokokakovostne storitve in načrtovanje poti do kakovostne zaposlitve, da bi preprečile marginalizacijo skupin z nizkimi dohodki in ranljivih skupin;
88. poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform navedejo, kako bodo uporabljale sredstva EU za podporo uresničevanju nacionalnih ciljev glede revščine ter drugih ciljev na področju socialnih zadev, zaposlovanja in izobraževanja, ki zagotavljajo uresničitev ciljev strategije Evropa 2020;
89. poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse reforme na področju zdravstvenih sistemov osredotočene na izboljševanje kakovosti ter zagotavljanje ustreznosti, cenovne in univerzalne dostopnosti ter vzdržnosti;
90. meni, da so usmerjene subvencije za zaposlovanje novih ljudi iz prikrajšanih skupin učinkovit način za povečanje njihove udeležbe na trgu dela;
91. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bo fiskalna konsolidacija skladna z zaposlitveno in socialno razsežnostjo strategije Evropa 2020;
92. je zaskrbljen nad socialnim vplivom krize na revščino med ženskami; poziva Komisijo, naj oceni učinke fiskalne konsolidacije na enakost spolov in zaposlovanje žensk;
93. poziva države članice, naj razvijejo ukrepe za zmanjševanje revščine zaposlenih, na primer z zagotavljanjem zadostne udeležbe na trgu dela v gospodinjstvih in olajševanjem prehoda na zahtevnejša delovna mesta za ljudi na slabo plačanih ali negotovih delovnih mestih; poziva države članice, naj se borijo proti revščini zaposlenih z izvajanjem politik trga dela, namenjenih zagotavljanju dostojnih plač zaposlenim;
94. poziva Komisijo, naj pristojnim odborom Parlamenta predstavi letni pregled rasti, in sicer vsako leto v začetku novembra, začenši s 4. in 5. novembrom 2013, in s tem Parlamentu omogoči dovolj časa, da predstavi svoje poglede v naslednjih evropskih semestrih;
Dodatna prizadevanja, potrebna za krepitev upravljanja, zavezanosti in demokratične legitimnosti
95. poziva Evropski svet in države članice, naj zagotovijo tesno udeležbo nacionalnih in regionalnih parlamentov, socialnih partnerjev, javnih organov in civilne družbe pri izvajanju in spremljanju smernic politike v okviru strategije Evropa 2020 in procesa gospodarskega upravljanja, da bi zagotovile njihovo zavezanost;
96. poziva Evropski svet in Komisijo, naj učinkoviteje vključita spremljanje in ocenjevanje zaposlenosti, socialne in izobraževalne cilje strategije Evropa 2020 v evropski semester 2013;
97. ponovno poziva k večji demokratični legitimnosti evropskega semestra; poziva Evropski svet, naj pri sprejemanju političnih smernic za leto 2013 obravnava pomisleke in predloge, ki jih je izrazil Evropski parlament;
98. želi, da bi Parlament ustrezno sodeloval v evropskem semestru, da bi zastopal interese državljanov in tako povečal legitimnost socialnih politik, ki jih morajo izvajati države članice;
99. želi, da se okrepi vloga nacionalnih parlamentov v smislu njihovega vključevanja v proces priprave gospodarskih in socialnih politik v okviru evropskega semestra, s čimer se bo povečala legitimnost sprejetih odločitev;
100. poziva k obveznemu sodelovanju socialnih partnerjev in civilne družbe pri izboljšanju ustreznosti in učinkovitosti socialnih politik;
101. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0408.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0542.
- [3] UL C 308 E, 20.10.2011, str. 116.
- [4] UL L 308, 24.11.2010, str. 46.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0260.
- [6] Glej različico s popravkom z dne 26. novembra 2010.
- [7] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0466.
- [8] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0495.
- [9] UL L 307, 18.11.2008, str. 11
- [10] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0224.
- [11] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0230.
- [12] UL C 351 E, 02.12.2011, str. 29.
- [13] UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6.
- [14] UL L 303, 02.12.00, str. 16.
- [15] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0419.
- [16] UL L 175, 10.07.1999, str. 43.
- [17] UL L 14, 20.01.1998, str. 9.
PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE:KONKRETNA PRIPOROČILA, KI NAJ JIH EVROPSKI SVET VKLJUČI V SMERNICE POLITIKE
Cilji strategije Evropa 2020
Priporočilo št. 1 o uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se dosežejo cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;
zaveze, določene v nacionalnih programih reform za leto 2013, zadostujejo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020;
države članice učinkoviteje usmerjajo porabo sredstev iz svojih nacionalnih proračunov za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020;
se dovolj sredstev iz skladov EU nameni doseganju ciljev strategije Evropa 2020.
Ustvarjanje delovnih mest s pomočjo strukturnih reform in v rast usmerjenih naložb
Priporočilo št. 2.1 o nacionalnih načrtih za delovna mesta
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
države članice predložijo nacionalne načrte za delovna mesta kot del nacionalnih programov reform za leto 2013;
nacionalni načrti za delovna mesta vključujejo:
– celovite ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in zeleno zaposlovanje, zlasti v sektorjih z visokimi potenciali za ustvarjanje delovnih mest,
– povezavo med politikami zaposlovanja in finančnimi instrumenti,
– po potrebi reforme trga dela,
– aktivne politike na trgu dela, usmerjene v brezposelnost mladih, dolgoročno brezposelnost, brezposelnost starejših in drugih ranljivih kolektivnih skupin,
– jasen razpored za postopno uvajanje večletnega programa reform v naslednjih dvanajstih mesecih ter navedbo področij in regij, ki se srečujejo s primanjkljaji in presežki določenih specializacij;
Priporočilo št. 2.2 o reformah davčne obremenitve dela
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
države članice sprejmejo reforme davčne obremenitve dela, ki spodbujajo zaposlovanje;
države članice razmislijo o zmanjšanju davčne obremenitve dela, zlasti o dobro usmerjenem začasnem zmanjšanju prispevkov za socialno varnost ali o subvencijskih shemah za nova delovna mesta, predvsem za slabo plačane in nizkokvalificirane delavce, dolgotrajno brezposelne ter druge ranljive skupine, pri čemer zagotavljajo dolgoročno vzdržnost javnih pokojninskih sistemov.
Priporočilo št. 2.3 o boju proti neprijavljenemu delu
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se neformalno in neprijavljeno delo preoblikuje v redno zaposlitev, med drugim s povečanjem zmogljivosti delovnih inšpekcij.
Priporočilo št. 2.4 o sistemih določanja plač
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se posodobi sisteme določanja plač – v okviru socialnega dialoga z aktivnim sodelovanjem socialnih partnerjev in z upoštevanjem raznolikosti nacionalnih modelov pri odnosih med delavci in delodajalci – in tako uskladi plače z gibanji produktivnosti v mejah, ki omogočajo dostojno življenje,
Priporočilo št. 2.5 o reformah za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskih sistemov
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se uvedejo potrebne reforme za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskih sistemov, osnovane na tem, da:
– bi se lahko upokojitvena starost ocenila na podlagi spreminjanja pričakovane zdrave življenjske dobe,
– se dejanska upokojitvena starost zviša z izboljšanjem delovnih pogojev, zmanjšanjem zgodnjega odhajanja s trga dela (na primer z uvedbo davčnih ugodnosti, ki spodbujajo delavce, da delajo dlje) in z omogočanjem fleksibilnih prehodov delavcev iz delovne dobe v upokojitev,
– morajo biti politike za povečanje zaposlitvenih možnosti za starejše delavce in dostop do vseživljenjskega učenja ter dejavno in zdravo staranje v središču reform pokojninskih sistemov, da se prepreči daljša obdobja brezposelnosti starejših delavcev;
Priporočilo št. 2.6 o v rast usmerjenih naložbah
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
varčevalni programi ne ovirajo ukrepov za ustvarjanje delovnih mest in politik za spodbujanje rasti niti ne ogrožajo socialne zaščite;
države članice prednostno obravnavajo naložbe, ki spodbujajo rast, in sicer v izobraževanje, vseživljenjsko učenje, raziskave in inovacije ter energetsko učinkovitost.
Priporočilo št. 2.7 o izrabi potenciala za ustvarjanje delovnih mest v ključnih sektorjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstveno in socialno varstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
Komisija in države članice podpirajo pobude in naložbe, ki spodbujajo razvoj sektorjev z visokimi zaposlitvenimi potenciali, kot so inovativne panoge, zeleno gospodarstvo, storitve, zdravstvena in socialna oskrba ter informacijske in komunikacijske tehnologije;
Komisija in države članice predvidijo potrebe po znanjih in spretnostih v teh sektorjih ter naložbe v izobraževanje in usposabljanje za pridobitev teh znanj in spretnosti, obenem pa spodbujajo prilagajanje delavcev, zlasti nizkokvalificiranih in starejših delavcev.
Priporočilo št. 2.8 o strukturnih reformah za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest med ženskami
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se uporabi načelo enakosti med spoloma v smernicah politike, ki jih sprejme Evropski svet;
se sprejmejo potrebni ukrepi za spodbujanje višje stopnje zaposlenosti žensk, kot so cenovno dostopno varstvo in otroško varstvo, ustrezne ureditve porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta ter prilagodljivost delovnega časa in kraja dela.
Priporočilo št. 2.9 o popolni uresničitvi enotnega trga
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
Komisija in Evropski svet okrepita prizadevanja za izboljšanje enotnega trga, okrepitev digitalnega gospodarstva in osredotočenost na oblikovanje pametnih predpisov za zmanjšanje nepotrebne birokracije; se Akt za enotni trg II začne nemudoma izvajati.
priporočila Komisije za posamezne države bi morala hkrati državam članicam omogočati več praktičnih rešitev za boljše delovanje enotnega trga, zato da bi dosegli močno podporo javnosti in politične zaveze in spodbudili dokončanje enotnega trga;
Priporočilo št. 2.10 o izboljšanju okolja za podjetja, zlasti za MSP
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
države članice sprejmejo potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izboljšanje okvira za poslovanje, zlasti za MSP;
Komisija in države članice v svojih političnih programih kot absolutno prednostno nalogo obravnavajo dostop MSP do financiranja;
države članice spodbujajo in podpirajo podjetništvo, vključno s socialnim podjetništvom, in ustanavljanje novih podjetij, zlasti s programi za razvoj podjetništva in z dostopom do financiranja.
Priporočilo št. 2.11 o celovitem črpanju sredstev EU
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
države članice v celoti izkoristijo strukturne sklade za povečanje zaposljivosti in učinkovit boj proti brezposelnosti mladih ter strukturni in dolgoročni brezposelnosti ter za doseganje ciljev strategije Evropa 2020.
Poziva, naj se vsaj 25 % sredstev iz kohezijskih skladov nameni Evropskemu socialnemu skladu za programsko obdobje 2014–2020.
Zaposlovanje mladih
Priporočilo št. 3.1 o zaposlovanju mladih kot prednostni nalogi
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
Evropski svet v smernicah politike za leto 2013 zaposlenost mladih obravnava kot prednostno nalogo. Države članice morajo predstaviti načrte za delovna mesta mladih v okviru nacionalnih programov za delovna mesta, Evropska komisija pa mora spremljati vsebovane cilje politike.
Ukrepi za boj proti brezposelnosti mladih vključujejo:
– usmerjene ukrepe za aktivno politiko trga dela,
– države članice in regije v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji izvajajo jamstvo za mlade, katerega namen je, da vsi v EU, ki so mlajši od 25 let, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v roku štirih mesecev od trenutka, ko so postali brezposelni ali zapustili formalno izobraževanje. Financiranje Unije, namenjeno temu jamstvu, zlasti Evropski socialni sklad, ima ključno vlogo.
– ukrepe, ki odpravljajo neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih na trgu dela, zlasti s preprečevanjem predčasnega opuščanja šolanja ali programov vajeništva in zagotavljanjem, da sistemi izobraževanja in usposabljanja mladim učinkovito ponujajo potrebna znanja in spretnosti,
– okvire, ki zagotavljajo prehod iz izobraževanja na trg dela,
– spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja ter izvajanje posebnih usmerjenih podpornih programov za razvoj podjetništva, namenjenih mladim.
Priporočilo št. 3.2 o mladih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
države članice s podporo institucij EU razvijajo celostne strategije za mlade, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo;
države članice in regije v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujajo in razvijajo jamstvo za mlade, katerega namen je vsem v EU, ki so mlajši od 25 let, ponuditi zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in usposabljanja po največ štirih mesecih brezposelnosti;
Komisija državam članicam in regijam ponudi tehnično pomoč, da bodo lahko dobro izrabile Evropski socialni sklad za razvoj jamstev za mlade.
Priporočilo št. 3.3 o boljši izrabi sredstev EU za bolj proti brezposelnosti mladih
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se v programskem obdobju 2014–2020 Evropski socialni sklad bolj izrabi za ukrepe glede zaposlovanja mladih;
se poraba sredstev Evropskega socialnega sklada osredotoči na ukrepe v zvezi z mladimi, predvsem na vajeništvo/pripravništvo in podjetništvo.
o naložbah v izobraževanje in usposabljanje
Priporočilo št. 4.1 o odpravljanju neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se bolje spremljajo znanja in spretnosti v določenih sektorjih in/ali regijah ter se čim prej odpravi neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih;
Komisija in države članice sodelujejo pri oblikovanju pregleda znanj in spretnosti v EU ter tako omogočijo celosten vpogled v potrebe po znanjih in spretnostih v EU;
se pospešujeta sodelovanje in sinergije med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, da se predvidijo potrebe po znanjih in spretnostih ter sistem izobraževanja in usposabljanja prilagodi potrebam trga dela in tako delovni sili zagotovijo potrebna znanja in spretnosti ter olajša prehod iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela;
se spodbuja dostop do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine, ne samo s formalnim učenjem, ampak tudi z razvojem neformalnega in priložnostnega učenja;
se do leta 2015 vzpostavi sistem potrjevanja neformalnega ali priložnostnega učenja, povezan z evropskim okvirom kvalifikacij;
se učinkovito izvajajo nacionalni okviri kvalifikacij in se udejanji evropski potni lista znanj in spretnosti.
Priporočilo št. 4.2 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se zagotovijo učinkovite naložbe v izobraževanje in usposabljanje ob prizadevanju za konsolidacijo javnih financ;
se prilagodijo ukrepi in sredstva za izboljšanje kakovosti, usposobljenosti in statusa učiteljev.
Bolj prilagodljivi, dinamični in vključujoči trgi ter kakovostnejše zaposlitve
Priporočilo št. 5.1 o reformah trga dela
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se spodbujajo strukturne reforme trga dela, ki bi povečale produktivnost in učinkovitost dela ter tako izboljšale konkurenčnosti gospodarstva EU in zagotavljale trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.
Reforme trga dela bi morale:
– uvesti notranjo prožnost skupaj z ustrezno ravnjo socialne varnosti za ohranjanje zaposlitev v času gospodarskih motenj,
– zagotoviti pogoje za kombiniranje delovnih odgovornosti in varstva,
– olajšati pozitivne in varne prehode med delovnimi mesti ter med brezposelnostjo in zaposlenostjo,
– programe nadomestil za primer brezposelnosti osnovati na zahtevah za uveljavljanje te pravice in povezati z učinkovitimi politikami ponovnega vključevanja, pri čemer ti programi ohranjajo spodbude za delo in obenem zagotavljajo zadostne dohodke,
– dosledno upoštevati delovne in socialne pravice delavcev,
– zagotavljati boj proti segmentaciji trga dela in negotovosti dela,
– krepiti usklajenost socialnega dialoga na ravni EU,
– predvideti prestrukturiranje gospodarstva,
– zagotavljati dostop do vseživljenjskega učenja,
– obravnavati nizko udeležbo prikrajšanih skupin na trgu dela, vključno s pripadniki manjšin (npr. Romi) in invalidi,
– povečati ponudbo delovne sile z izboljšanjem njene geografske razporejenosti ter usklajenosti znanj in spretnosti s potrebami trga dela,
– povečati, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela, ki jih bodo vzajemno podpirale aktivne politike na trgu dela, na primer socialni programi za vključevanje v delo, in ustrezni sistemi socialnih prejemkov, da bi se ohranila zaposljivost, ljudje podprli pri ponovnem vključevanju na trg dela in zaščitili dostojni življenjski pogoji;
– izboljšati zakonodajo na področju zaposlovanja ter podpreti in razvijati pogoje za prožnejše oblike dela, zlasti za starejše in mlajše delavce.
Priporočilo št. 5.2 o spodbujanju mobilnosti delavcev
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se sprejmejo politike in ukrepi za spodbujanje mobilnosti znotraj trgov dela in med njimi, na primer s programi za podporo mobilnosti;
se odstranijo pravne in upravne ovire ter izboljšajo delovni pogoji in socialna varnost, da se podpre prosto gibanje delavcev znotraj EU in poglobi povezanost evropskega trga dela;
države članice v večji meri uporabljajo Evropske službe za zaposlovanje (EURES) in tako povečajo čezmejno usklajevanje ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih.
Priporočilo št. 5.3 o kakovosti zaposlitev
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
je Evropski svet v smernicah politike za leto 2013 pozoren na kakovost delovnih mest, zlasti v zvezi z dostopom delavcev do temeljnih delavskih pravic, ki so določene v Pogodbah, in brez poseganja v zakonodaje držav članic;
se zagotovi, da se reforme trga dela izvajajo tako, da spodbujajo kakovost delovnih mest;
se odpravijo obstoječi negotovi delovni pogoji in lažno samozaposlovanje ter prepreči njihovo širjenje ter se zagotovi, da imajo osebe, ki so zaposlene s pogodbami za določen čas ali s krajšim delovnim časom, in samozaposlene osebe ustrezno socialno zaščito in dostop do usposabljanja;
se zagotovi učinkovito izvajanje direktive o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
Zagotavljanje kakovosti javnih storitev, boj proti revščini in spodbujanje socialnega vključevanja
Priporočilo št. 6.1 o zagotavljanju kakovosti javnih storitev
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se zagotovi, da je fiskalna konsolidacija skladna z zaposlitveno in socialno razsežnostjo strategije Evropa 2020 ter ne ovira zagotavljanja visokokakovostnih javnih storitev;
so reforme na področju zdravstvenih sistemov osredotočene na izboljševanje kakovosti ter zagotavljanje ustreznosti, cenovne in univerzalne dostopnosti ter vzdržnosti.
Priporočilo št. 6.2 o boju proti revščini in spodbujanju socialnega vključevanja
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
Evropski svet boj proti revščini in brezposelnosti v vseh starostnih skupinah, zlasti revščini zaposlenih, revščini med ljudmi, ki so slabo povezani s trgom dela ali sploh niso, in revščini med starejšimi, v smernicah politike opredeli kot prednostno nalogo;
se izboljšata ustreznost in učinkovitost sistemov socialne zaščite ter se zagotovi, da bodo le-ti še naprej opravljali nalogo zaščite pred revščino in socialno izključenostjo;
se izvajajo strategije dejavnega vključevanja ter se zagotavljajo ustrezne in cenovno dostopne visokokakovostne storitve in načrtovanje poti do kakovostne zaposlitve, da se prepreči marginalizacija skupin z nizkim dohodkom in ranljivih skupin;
Komisija oceni učinke fiskalne konsolidacije na enakost spolov ter zaposlovanje žensk in revščino;
se zagotovi, da se negativne učinke fiskalne konsolidacije na enakost spolov, zaposlovanje žensk in revščino odpravi s strožjimi priporočili državam članicam v zvezi s spolom, in razdruži glavne cilje v strategiji EU 2020 ter ustrezne nacionalne cilje po spolu;
se razvijejo ukrepi za zmanjševanje revščine zaposlenih, na primer z zagotavljanjem zadostne udeležbe na trgu dela v gospodinjstvih in olajševanjem prehoda na zahtevnejša delovna mesta za ljudi, ujete na slabo plačanih ali negotovih delovnih mestih;
se države članice borijo proti revščini zaposlenih z izvajanjem politik trga dela, namenjenih zagotavljanju dostojnih plač zaposlenim;
države članice razmislijo o uvedbi usmerjenih subvencij za zaposlovanje novih ljudi iz prikrajšanih skupin;
države članice v nacionalnih programih reform navedejo, kako bodo uporabljale sredstva EU v podporo nacionalnim ciljem glede revščine ter drugim ciljem na področju socialnih zadev, zaposlovanja in izobraževanja, ki zagotavljajo uresničitev ciljev strategije Evropa 2020.
o prizadevanju za sorazmerno fiskalno konsolidacijo, ki je prilagojena posameznim državam in spodbuja rast ter zagotavlja oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest
Priporočilo št. 7 o prizadevanju za sorazmerno fiskalno konsolidacijo, ki je prilagojena posameznim državam in spodbuja rast ter zagotavlja oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se na sorazmeren način, ki spodbuja rast, izvajajo programi fiskalne konsolidacije, da bi tako zagotovili vzdržnost javnih financ ter omogočili, da naložbe dosežejo raven iz strategije EU 2020 ter v celoti izkoristili prilagodljivost, ki jo zagotavlja Pakt za stabilnost in rast;
se pregleda fiskalne multiplikatorje, da se prepreči sistematično podcenjevanje učinka fiskalne konsolidacije na rast in ustvarjanje delovnih mest v kontekstu recesije;
se pregleda potek konsolidacije, da se prilagodi fiskalnemu manevrskemu prostoru posameznih držav in da se izogne morebitni negativni rasti in vplivom na zaposlovanje, pri čemer se zagotovi vzdržnost dolga;
se v smernicah politike zagotovi usklajenost med različnimi prednostnimi nalogami, tako da fiskalna konsolidacija ne bo ogrožala trajnostne rasti in potenciala za ustvarjanja delovnih mest, povečevala revščine in socialne izključenosti oziroma preprečevala zagotavljanja kakovostnih javnih storitev;
se doseže popolna skladnost med ukrepi za proračunsko konsolidacijo in predlaganimi ukrepi gospodarske reforme na eni strani ter zmanjšanje revščine in povečanje stopenj zaposlovanja na drugi strani;
Dodatna prizadevanja, potrebna za krepitev upravljanja, zavezanosti in demokratične legitimnosti
Priporočilo št. 8 o izboljšanju demokratične legitimnosti evropskega semestra
Evropski parlament meni, da bi moral biti cilj letnih političnih smernic, ki jih sprejme Evropski svet na podlagi letnega pregleda rasti, da:
se zagotovi tesna udeležba nacionalnih in regionalnih parlamentov, socialnih partnerjev, javnih organov in civilne družbe pri izvajanju in spremljanju smernic politike v okviru strategije Evropa 2020 in procesa gospodarskega upravljanja, da se zagotovi njihova zavezanost;
je Evropski parlament ustrezno vključen v evropski semester.
Evropski svet pri sprejemanju političnih smernic za leto 2013 obravnava pomisleke in predloge, ki jih je izrazil Parlament.
OBRAZLOŽITEV
Ozadje tega poročila
28. novembra 2012 je Komisija predstavila letni pregled rasti 2013 (COM(2012) 750), ki začenja evropski semester gospodarskega upravljanja za leto 2013. Komisija v letnem pregledu rasti določa prednostne naloge EU za nadaljnjih 12 mesecev v zvezi s proračunskimi, gospodarskimi, zaposlovalnimi ter socialnimi politikami in reformami.
Letni pregled rasti 2013 poziva k osredotočenosti nacionalnih in evropskih prizadevanj na pet prednostnih nalog:
– fiskalno konsolidacijo, ki je prilagojena posameznim državam in spodbuja rast,
– ponovno vzpostavitev normalnega posojanja gospodarstvu,
– spodbujanje rasti in konkurenčnosti za danes in jutri,
– spopadanje z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize,
– posodobitev javne uprave.
Odbor EMPL je pripravil to samoiniciativno poročilo, v katerem obravnava zaposlovalne in socialne vidike v letnem pregledu rasti. Poročilo bo omogočilo Parlamentu, da izrazi svoje mnenje o zaposlitvenih in socialnih razmerah v EU, napredku pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja in socialnih zadev ter ustreznih prednostnih nalogah, predvidenih v sporočilu Komisije. S tem poročilom želi Parlament dejavno prispevati k procesu evropskega semestra na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta.
Omejena vloga Parlamenta v evropskem semestru je demokratična napaka in to je treba odpraviti. Za večjo demokratično legitimnost evropskega semestra mora biti Parlament ustrezno vključen v njegov proces. Poročevalka želi zato poudariti odgovornost Evropskega sveta, da pri sprejemanju političnih smernic za leto 2013 obravnava skrbi in predloge, ki jih je izrazil Parlament.
Da bi se izognili ponavljanju, bo to poročilo osredotočeno na vsebino smernic politike glede socialnih in zaposlovalnih vidikov letnega pregleda rasti namesto na proces evropskega semestra.
Sedanji medinstitucionalni postopek in obstoječa oblika letnega pregleda rasti Parlamentu ne zagotavljata možnosti, da bi predlagal konkretne spremembe smernic politike, določenih v sporočilu Komisije in njegovih prilogah. Parlament bo za poročilo uporabil obliko zakonodajnih samoiniciativnih poročil v skladu s členom 48 svojega poslovnika, kljub temu da ne gre za zakonodajno, ampak za navadno poročilo INI.
Poročilo je sestavljeno iz predlogov kot v navadnih nezakonodajnih resolucijah ter iz priloge k predlogu resolucije s konkretnimi priporočili, ki naj jih Evropski svet vključi v smernice politike. Oblika odraža predlagano „kvazizakonodajno“ naravo in namen, da se poveča opaznost vloge Parlamenta v evropskem semestru.
Letni pregled rasti 2013
Od zadnjega pregleda rasti v letu 2012 so se zaposlitvene in socialne razmere poslabšale in tudi obeti za leto 2013 so slabi. V zadnjih dvanajstih mesecih se je število brezposelnih v EU povečalo za dva milijona in zdaj znaša 25 milijonov (10,5 % delovno sposobnega prebivalstva). Segmentacija trga dela se še naprej povečuje, dolgotrajna brezposelnost dosega zaskrbljujočo raven, povprečni dohodki gospodinjstev se v številnih državah članicah znižujejo, kazalniki pa nakazujejo vse višje stopnje in izrazitejše oblike revščine in socialne izključenosti, poleg tega pa se v številnih državah članicah povečuje tudi revščina zaposlenih in družbena polarizacija.
Napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 je nezadovoljiv. Učinkovitost smernic politike za leto 2012 ter zaveze držav članic in izvajanje smernic niso bili zadostni. Poročevalka meni, da morajo biti smernice politike, ki jih na osnovi letnega pregleda rasti določi Evropski svet, v celoti usmerjene v uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Posledično morajo države članice v nacionalnih programih reform za leto 2012 sprejeti potrebne zaveze v tej smeri.
Zaradi visoke zadolženosti in dolgoročnih izzivov za javne finance, ki so posledica krize, je treba vztrajati s fiskalno konsolidacijo, da se zagotovi vzdržnost javnih financ in socialnega sistema. Kljub temu želi poročevalka opozoriti na negativne vplive fiskalne konsolidacije na rast in zaposlovanje, predvsem v državah v recesiji ali z neznatno stopnjo rasti, ki ogrožajo rast in potencial za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti.
Poročevalka meni, da je treba doseči ustrezno ravnovesje med fiskalno konsolidacijo in ukrepi za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest. Zato pozdravlja prednostno nalogo iz letnega pregleda rasti 2013 glede fiskalne konsolidacije, ki je prilagojena posameznim državam in spodbuja rast. Potek fiskalne konsolidacije mora biti prilagojen fiskalnemu manevrskemu prostoru posameznih držav, da se doseže ustrezno ravnovesje med morebitno negativno rastjo, vplivi na zaposlovanje in tveganji za vzdržnost dolga, začrtati pa ga je treba tako, da spodbuja rast.
Kriza je močno prizadela mlade. V EU je več kot eden od petih mladih nezaposlen (22,8 %), s tem da brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah presega 50 %, 8,3 milijonov Evropejcev, mlajših od 25 let, pa ni niti zaposlenih niti se ne izobražuje ali usposablja. Številke se še naprej povečujejo in obstaja nevarnost, da izgubimo celo generacijo. Poročevalka poziva Evropski svet, naj v smernicah politike za leto 2013 brezposelnost mladih obravnavati kot prednostno nalogo, države članice pa, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih.
Treba je razviti celostne strategije za mlade, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo. Zato poročevalka predlaga državam članicam in regijam, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujajo in razvijajo jamstvo za mlade, katerega namen je vsem v EU, ki so mlajši od 25 let, ponuditi zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in usposabljanja po največ štirih mesecih brezposelnosti.
Rast in ustvarjanje delovnih mest morata biti pred vsem drugim najpomembnejši prednostni nalogi. Zato morajo države članice sprejeti ukrepe, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, na primer reforme davčnih obremenitev dela za povečanje zaposlovanja, pospešujejo in podpirajo samozaposlovanje in ustanavljanje novih podjetij, izboljšujejo okolje za sklepanje poslov, olajšajo dostop do financiranja za MSP, preoblikujejo neformalno in neprijavljeno delo v redno zaposlitev, reformirajo trge dela, da bodo bolj prilagodljivi, dinamični in vključujoči, posodabljajo sisteme določanja plač, da bodo plače sorazmerne produktivnosti, ter za ustvarjanje delovnih mest izrabljajo visoke zaposlitvene potenciale v sektorjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvena in socialna oskrba ter informacijske in komunikacijske tehnologije.
Razhajanja med zaposlitvenimi in socialnimi kazalniki držav članic so vse večja. Države članice z relativno nesegmentiranimi trgi dela, močnimi socialnimi sistemi in možnostjo začasnega prilagajanja urnika in delovnega časa ter drugimi prožnimi ureditvami dela (notranja prožnost) so se izkazale kot odpornejše na zaposlitvene in socialne posledice krize. Države članice se morajo učiti iz najboljši praks in reformirati svoje trge dela, ob tem pa ohranjati kakovost zaposlitev.
Naši trgi dela morajo biti bolj prilagodljivi in dinamični, da se zmorejo prilagoditi motnjam v gospodarskih razmerah brez odpuščanja, ter bolj vključujoči, da spodbujajo večjo udeležbo na trgu dela, zlasti ranljivih in prikrajšanih ljudi.
Poročevalka opozarja, da so zaradi neugodne geografsko razporejenosti ter neusklajenosti ponudbe znanj in spretnosti s potrebami trgov dela kljub visoki brezposelnosti na trgih dela prosta delovna mesta. V tem smislu sta za izboljšanje ključnega pomena mobilnost delavcev ter boljše spremljanje znanj in spretnosti v določenih sektorjih in/ali regijah.
Poleg tega je treba za ustvarjanje delovnih mest v celoti izrabljati visoke zaposlitvene potenciale v sektorjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvena in socialna oskrba ter informacijske in komunikacijske tehnologije, za kar pa so potrebna nova znanja in spretnosti ter prilagajanje delavcev. Zato je treba skrbeti za sodelovanje in sinergije med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, da se predvidijo potrebe po znanjih in spretnostih ter sistem izobraževanja in usposabljanja prilagodi potrebam trga dela.
Nazadnje poročevalko skrbi povečanje revščine in brezposelnosti v vseh starostnih skupinah, zato zahteva, da je boj proti revščini in brezposelnosti osrednji element evropskih in nacionalnih programov na področju socialne politike. Države članice morajo izvajati celovite strategije dejavnega vključevanja in sprejeti nove zaveze za odpravljanje teh razmer, zlasti v zvezi z revščino zaposlenih, revščino med ljudmi, ki so slabo povezani s trgom dela ali sploh niso, in revščino med starejšimi.
MNENJE Odbora za regionalni razvoj (18.12.2012)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2013
(2012/2257(INI))
Pripravljavka mnenja: Mojca Kleva
POBUDE
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. obžaluje, da Komisija ni upoštevala pozivov Parlamenta, ki je večkrat pozval k vzpostavitvi popolne demokratične legitimnosti evropskega semestra, začenši s spremembo letnega pregleda rasti v letne smernice za trajnostno rast, kar naj bi podala v taki obliki, da bo lahko Parlament predlagal spremembe in s tem zagotovil, da bo pregleden proces medinstitucionalnega odločanja privedel do skupno dogovorjenih smernic politike; Komisijo poziva, naj prihodnje letne preglede rasti predstavi bolj ambiciozno, in sicer s smernicami za rast, vključi pa naj tudi obsežnejše smernice za nacionalne, regionalne in lokalne organe; poudarja, da imajo nacionalni parlamenti ter regionalni in lokalni organi zelo omejen dostop do procesa evropskega semestra, čeprav je potrebna njihova udeležba in prispevek k izboljšanju možnosti za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020;
2. je zelo zaskrbljen, ker se več let po začetku sistemske krize dolgoročna brezposelnost v EU še vedno povečuje, spremljajo pa jo zaskrbljujoče stopnje brezposelnosti mladih ter vedno večja tveganja revščine in socialne izključenosti, pri čemer ni obetov za takojšnje izboljšanje;
3. poziva Komisijo, države članice in regije, naj bo odločno ukrepanje za zmanjšanje brezposelnosti v EU njihova prednostna naloga;
4. poudarja, da bi morala Komisija bolj upoštevati posebne lokalne, regionalne in nacionalne trende in možne napake pri svojih napovedih, ki so temelj letnega pregleda rasti;
5. ugotavlja, da kohezijska politika kot ključno investicijsko orodje EU, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 in je ustrezno usmerjeno v lokalne, regionalne in nacionalne potrebe po naložbah, prispeva ne le k zmanjševanju neenakosti med regijami, temveč tudi k oživitvi gospodarstva držav članic in učinkovitemu doseganju trajnostne rasti ter ustvarjanju delovnih mest v državah članicah in Uniji kot celoti; ugotavlja, da je zato kohezijska politika eden od najboljših razpoložljivih instrumentov, ki bo prispeval k temu, da bo okrevanje vključevalo toliko novih delovnih mest, kot jih bo Komisija predvidela v letnem pregledu rasti za leto 2013; v zvezi s tem meni, da bi zmanjšanje sredstev, namenjenih kohezijski politiki, bistveno negativno vplivalo na uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, zato poudarja, da je treba v novem programskem obdobju tej politiki nameniti ustrezna proračunska sredstva, tj. vsaj toliko, kot je bilo dogovorjeno za sedanje programsko obdobje 2007–2013, ter da mora še naprej zajemati vse regije EU;
6. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo imela regionalna politika še naprej pomembno vlogo pri razvoju nacionalnih programov v okviru evropskega semestra ter da bo predstavljala bistveno orodje za srednje- in dolgoročno doseganje opredeljenih ciljev glede socialnih politik in zaposlovanja;
7. poudarja, da so strukturni skladi in kohezijski sklad s svojim finančnim obsegom in zastavljenimi cilji v času hude finančne stiske in zmanjšane posojilne zmožnosti zasebnega sektorja temeljni vzvod, ki državam članicam omogoča stimuliranje gospodarstva in doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020 na področju rasti in zaposlovanja; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti kohezijska politika zaradi svoje ključne vloge pri razvoju nacionalnih programov v okviru evropskega semestra glavni poudarek letnega pregleda rasti in prispevati k letni razpravi o rasti in zaposlovanju v EU;
8. poziva Komisijo in Svet, naj se dogovorita o konkretnih ukrepih, ki bodo upoštevali posebnosti, izboljšali udeležbo in povečali vključenost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, socialnih partnerjev ter civilne družbe v oblikovanje in izvajanje smernic za trajnostno politiko v okviru letnega pregleda rasti, da bi zagotovili boljše sprejemanje in uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da se zaradi uporabe pristopa z upravljanjem na več ravneh ne bi smelo povečati upravno breme za končne upravičence;
9. meni, da mora kohezijska politika z možnostjo prilagajanja posebnim potrebam in razmeram na lokalni, regionalni in nacionalni ravni nujno prispevati k zmanjšanju notranjih konkurenčnih neskladij in strukturnih neravnovesij; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije za ponovno načrtovanje nedodeljenih sredstev iz strukturnega sklada v korist malih in srednjih podjetij, energetski učinkovitosti in zaposlovanju mladih, če je mogoče; želi biti redno obveščen o izvajanju te pobude na nacionalni ravni;
10. pozdravlja priznanje Komisije v letnem pregledu rasti za leto 2013, da je treba okrepiti upravne zmogljivosti, če želimo zagotoviti hitrejšo razdelitev doslej nedodeljenih sredstev iz strukturnih skladov; izpostavlja, da bi morala biti tovrstna prizadevanja osredotočena na organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da lahko hitrejša dodelitev doslej nedodeljenih sredstev iz strukturnih skladov prispeva k povečanju likvidnosti trga;
11. se strinja s Komisijo, da lahko inovativni finančni instrumenti EU spodbudijo usmerjene naložbe, dosežejo multiplikacijski učinek proračuna EU in povečajo potencial EU za rast; v tej luči poziva Komisijo, naj državam članicam in regijam leta 2013 in v prihodnjem programskem obdobju (2014–2020) zagotovi podrobne informacije, dodatno pomoč in smernice v zvezi z večjo uporabo finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike; poziva države članice, naj sledijo zgledu Komisije in tudi v svojih nacionalnih programih reform jasno navedejo, kako nameravajo uporabiti sredstva iz strukturnih skladov uporabiti za spodbujanje prednostnih nalog v zvezi s povečanjem rasti in zaposlovanjem s pomočjo finančnih instrumentov;
12. poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo nizko udeležbo prikrajšanih skupin na trgu dela, tudi pripadnikov manjšin (npr. Romov), oseb, ki prihajajo iz najrevnejših mikroregij, in invalidov;
13. priznava pomembnost večje posojilne zmogljivosti EIB in priporoča, da se ta uskladi s prednostnimi nalogami EU, usmerjenimi v odpravljanje razlik med regijami; poziva Komisijo, naj države članice pozove, da del dodeljenih sredstev iz strukturnih skladov uporabijo za prevzem dela tveganj iz posojil EIB ter zagotavljanje garancij za posojila malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem, s čimer bi spodbudili gospodarsko dejavnost v vseh sektorjih in regijah, zagotovili dodatne zaposlitvene priložnosti ter odpravili nezadosten dostop do kreditov, ki ovira poslovanje malih in srednjih podjetij;
14. ugotavlja, da demografske spremembe vidno vplivajo na zagotavljanje socialne infrastrukture, kar je resen izziv za vse generacije v EU; glede tega poudarja, da bi morala Komisija v svojem pregledu več pozornosti nameniti vlogi kohezijskih politik pri soočanju z demografskimi izzivi;
15. poziva države članice, naj prek aktivne politike trga dela v celoti izkoristijo strukturne sklade za povečanje zaposljivosti vseh starostnih skupin, da bi tako omogočile daljše delovno življenje in učinkovit boj proti strukturni in dolgoročni brezposelnosti; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba zagotoviti zadostne naložbe tako v finančno pomoč kot tudi usposabljanje za nacionalne in regionalne uprave, s čimer bi povečali njihove spretnosti in zmogljivosti ter poznavanje predpisov o strukturnih skladih in kohezijskem skladu; meni, da bi morala Komisija nujno predlagati evropsko jamstvo za mlade in tako resnično izboljšati položaj mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo in usposabljajo, ter tesno sodelovati z državami članicami, da bi del nedodeljenih sredstev strukturnih skladov namenile za boj proti brezposelnosti med mladimi, pri čemer je treba pozornost posvetiti tudi mladim na podeželju, in sicer s poudarkom na njihovih podjetniških priložnostih, da bi preprečili depopulacijo.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
18.12.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
35 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Haralampos Angurakis (Charalampos Angourakis), Victor Boştinaru, John Bufton, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, María Irigoyen Pérez, Seán Kelly, Mojca Kleva Kekuš, Constanze Angela Krehl, Petru Constantin Luhan, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Ramona Nicole Mănescu, Vladimír Maňka, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Ana Miranda, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Wojciech Michał Olejniczak, Younous Omarjee, Markus Pieper, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Justina Vitkauskaite, Oldřich Vlasák, Joachim Zeller |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ivars Godmanis, Lena Kolarska-Bobińska, Maurice Ponga, Elisabeth Schroedter, Derek Vaughan |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Olle Ludvigsson |
||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
24.1.2013 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 5 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Richard Falbr, Marian Harkin, Roger Helmer, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Martin Kastler, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Thomas Mann, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Malika Benarab-Attou, Sergio Gutiérrez Prieto, Richard Howitt, Dieter-Lebrecht Koch, Jan Kozłowski, Svetoslav Hristov Malinov, Paul Murphy, Ria Oomen-Ruijten, Gabriele Zimmer |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jolanta Emilia Hibner |
||||