POROČILO o varovanju javnega zdravja pred endokrinimi motilci

30.1.2013 - (2012/2066(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Åsa Westlund

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 132 KB)
• 001-001 (DOC - 108 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o varovanju javnega zdravja pred endokrinimi motilci

(2012/2066(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006[1] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (uredba REACH),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008[2] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009[3] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS,

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012[4] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov,

–   ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES[5] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (okvirna direktiva o vodah),

–   ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES[6] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009[7] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike,

–   ob upoštevanju konceptualnega okvira OECD za preskušanje in ocenjevanje endokrinih motilcev,

–   ob upoštevanju osnutka navodil za standardizirane preskusne smernice za ocenjevanje kemikalij glede lastnosti endokrinih motilcev (2011),

–   ob upoštevanju osnutka dokumenta z naslovom „State of the sciences on novel in vitro and in vivo screening and testing methods and endpoints for evaluating endocrine disruptors“ (Najnovejše v znanosti o novih presejalnih in preskusnih metodah in vitro in in vivo ter parametri za ocenjevanje endokrinih motilcev, ni na voljo v slovenščini),

–   ob upoštevanju prihodnjega predloga Komisije o ohranjanju vodnih virov v Evropi,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o izvajanju strategije Skupnosti za endokrine motilce – snovi, ki domnevno vplivajo na hormonski sistem človeka in prostoživečih živali (COM(1999)0706), (COM (2001)0262 in (SEC (2004)1372),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o četrtem poročilu o izvajanju strategije Skupnosti za endokrine motilce – snovi, ki domnevno vplivajo na hormonski sistem človeka in prostoživečih živali (COM(1999)0706, (SEC (2004)1372,

–   ob upoštevanju evropske okoljske in zdravstvene strategije ter akcijskega načrta EU za okolje in zdravje (2004–2010), ki med drugim priznavata, da je treba pri ocenah tveganja upoštevati kombinirano izpostavljenost kemikalijam,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu o previdnostnem načelu (COM(2000)0001),

–   ob upoštevanju tehničnega poročila Evropske agencije za okolje št. 2/2012 z naslovom „The impacts of endocrine disrupters on wildlife, people and their environments“ (Vplivi endokrinih motilcev na prostoživeče živali, ljudi in njihovo okolje),

–   ob upoštevanju svojega poročila z dne 20. oktobra 1998 o kemikalijah, ki motijo delovanje endokrinih žlez[8],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo[9],

–   ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje[10],

–   ob upoštevanju študije o znanstveni oceni dvanajstih snovi v okviru seznama prednostnih ukrepov glede endokrinih motilcev,

–   ob upoštevanju študije organizacije DHI Water and Environment o dopolnitvi prednostnega seznama endokrinih motilcev s poudarkom na kemikalijah z manjšim obsegom proizvodnje,

–   ob upoštevanju projekta o najnovejši oceni endokrinih motilcev, številka projektne pogodbe 070307/2009/550687/SER/D3,

–   ob upoštevanju poročila „The impacts of endocrine disrupters on wildlife, people and their environments, the Weybridge+15 (1996–2011) report“ (Vplivi endokrinih motilcev na prostoživeče živali, ljudi in njihovo okolje) (ISSN 1725-2237),

–   ob upoštevanju Direktive (EU) 2010/63 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene,

–   ob upoštevanju opredelitve kemikalij, ki motijo delovanje endokrinih žlez, ki sta jo razvila Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni program za kemijsko varnost (IPCS)[11],

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0027/2013),

A. ker se je v zadnjih 20 letih pri ljudeh povečala pogostost hormonskih motenj in bolezni, vključno s slabšo kakovostjo sperme, zgodnjim začetkom pubertete, povečano pojavnostjo deformiranih spolnih organov, povečano pojavnostjo nekaterih oblik raka in presnovnih bolezni; ker bi mogle biti nekatere nevrološke motnje in nevrodegenerativna bolezni, vplivi na nevrološke razvojne funkcije, imunski sistem ali epigenetiko povezane z izpostavljenostjo kemičnim snovem z lastnostmi endokrinih motilcev; ker so potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje vzrokov tovrstnih bolezni;

B.  ker imajo kemične snovi, ki delujejo kot endokrini motilci, estrogenske ali antiestrogenske učinke, ki s spreminjanjem koncentracije hormonov in menstrualnega cikla vplivajo na delovanje ženskega reproduktivnega sistema in na plodnost žensk, spodbujajo razvoj bolezni maternice, kot so maternični fibroidi in endometrioza; ker so bile te snovi označene kot dejavniki tveganja za prezgodnjo puberteto deklet, raka na dojki, spontan splav in zmanjšano plodnost ali neplodnost;

C. ker vedno več znanstvenih študij navaja, da imajo kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez, zlasti če se med seboj kombinirajo, pomembno vlogo tako pri kroničnih boleznih, vključno z vrstami raka, ki jih povezujemo s hormoni, debelostjo, sladkorno boleznijo in srčnožilnimi boleznimi kot tudi pri reproduktivnih težavah;

D. ker že obstajajo obsežni znanstveni dokazi za to, da so hormonske motnje pri prostoživečih živalih, vključno z reproduktivnimi nepravilnostmi, maskulinizacijo polžev, feminizacijo rib ali upadom številnih populacij mehkužcev v različnih delih sveta, povezane z vplivom kemikalij z lastnostmi endokrinih motilcev;

E.  ker je za vse večjo pogostost hormonskih motenj in bolezni veliko možnih razlogov; ker obstaja že veliko znanstvenih dokazov, da je to delno posledica vpliva kemikalij z lastnostmi endokrinih motilcev;

F.  ker je zelo težko dokazati vzročno povezavo med izpostavljenostjo posameznim kemikalijam in motnjami hormonskega ravnovesja, ki lahko vplivajo na zdravje;

G. ker v primeru kemikalij z lastnostmi endokrinih motilcev težave pri dokazovanju vzročne povezave stopnjujejo številni dejavniki, na primer:

–   med izpostavljenostjo in epigenetskimi učinki lahko preteče veliko časa, endokrini motilci pa imajo lahko neželen učinek na več prihodnjih generacij;

–   nevarnost negativnega učinka se na različnih stopnjah razvoja močno razlikuje, kritična obdobja pa so lahko zelo kratka, npr. med razvojem ploda;

–   v času življenja so ljudje izpostavljeni številnim kemikalijam v kompleksnih mešanicah;

–   endokrini motilci lahko učinkujejo eden na drugega in na endokrini sistem v telesu;

–   endokrini motilci lahko delujejo pri zelo nizkih koncentracijah in povzročijo neželene učinke že v majhnih odmerkih; če razmerje med odmerkom in odzivom ni linearno, je napovedovanje še bolj oteženo;

–   naše poznavanje človeškega in živalskega endokrinega sistema je še vedno omejeno;

H. ker zakonodaja EU vsebuje pravne določbe glede endokrinih motilcev, vendar ne vključuje meril, ki bi določala, ali določena snov sodi med snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, kar onemogoča ustrezno izvajanje pravnih določb; ker bi bilo treba določiti časovni načrt za zagotovitev hitre uporabe prihodnjih meril;

I.   ker na ravni EU ni usklajenih ali kombiniranih programov spremljanja, ki bi bili posebej namenjeni endokrinim motilcem;

J.   ker je glede načina pridobivanja podatkov, njihovega upravljanja, ocenjevanja in poročanja v različnih programih spremljanja usklajevanja le malo, če sploh kaj;

K. ker glede na aktualne razmere pravno ni mogoče upoštevati kombiniranih učinkov med endokrinimi motilci, ki jih sproščajo izdelki, za katere veljajo različni predpisi;

L.  ker standardne zahteve glede podatkov v zakonodaji EU o kemikalijah ne zadostujejo za ustrezno opredelitev lastnosti endokrinih motilcev;

M. ker je namen številnih zakonov EU zaščita državljanov pred škodljivimi kemikalijami; vendar se v skladu s sedanjo zakonodajo EU ocenjuje vsaka izpostavljenost posebej, kar ne omogoča celovite, integrirane ocene kumulativnih učinkov, ki bi upoštevala različne načine izpostavljenosti ali različne vrste izdelkov;

1.  na podlagi splošne ocene trenutnega védenja meni, da bi morali Komisija in zakonodajalca v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije po potrebi sprejeti ukrepe za zmanjšanje kratkoročne in dolgoročne izpostavljenosti ljudi endokrinim motilcem, veliko bolj pa bi si morali prizadevati tudi za raziskave za izboljšanje znanstvenega znanja o vplivu endokrinih motilcev na zdravje ljudi;

2.  poudarja, da se v svetu znanstvene negotovosti lahko tveganje opredeli le na podlagi nepopolnega znanja, ki ni trdno in vsesplošno sprejeto, treba pa je tudi ukrepati, da bi preprečili ali zmanjšali morebitne resne ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi in/ali okolje, v te namene pa se uporablja previdnostno načelo;

3.  meni, da kadar je razumno mogoče pričakovati neželene učinke endokrinih motilcev, je treba izvesti ukrepe za zaščito zdravja ljudi; poleg tega poudarja, da bi morali v skladu s previdnostnim načelom, a upoštevaje tudi načelo sorazmernosti, sprejeti zaščitne ukrepe kljub pomanjkanju natančnega védenja in dokončnih dokazov o vzročnih povezavah, saj imajo endokrini motilci velik potencial za škodljive ali nepopravljive učinke;

4.  meni, da je zaščita žensk pred morebitnimi tveganji endokrinih motilcev izjemnega pomena za njihovo reproduktivno zdravje; zato poziva Komisijo, naj daje prednost financiranju raziskav, ki preučujejo učinke hormonskih motilcev na zdravje žensk, in naj podpira dolgoročne študije, ki spremljajo zdravje žensk skozi dolga obdobja njihovega življenja, s čimer bi omogočili oceno na podlagi dokazov o dolgoročnih in večgeneracijskih učinkih izpostavljenosti hormonskim motilcem;

5.  zato poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predloge za celovita merila na podlagi opredelitve endokrinih motilcev, ki jo je oblikoval Mednarodni program za kemijsko varnost pri Svetovni zdravstveni organizaciji, in sicer skupaj z zahtevami za preskušanje in posredovanje informacij za kemikalije na trgu, ter predloge za opredelitev pojma snovi z lastnostmi endokrinih motilcev v zakonodaji EU; se zavzema, da bi „endokrini motilec“ postal eden od razredov nevarnosti v zakonodaji, ki bi vključeval več kategorij glede na zanesljivost dokazov;

6.  poudarja, da je bistveno opredeliti merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev s celostno oceno nevarnosti na osnovi najnovejših znanstvenih dognanj, upoštevaje morebitne kombinirane učinke ter dolgoročne učinke in učinke med kritičnimi obdobji razvoja; oceno nevarnosti bi morali nato uporabiti pri oceni tveganj in postopkih za obvladovanje tveganja, kakor je določeno v različni zadevni zakonodaji;

7.  poziva Komisijo k nadaljnjim ukrepom na področju politike o kemikalijah in k okrepitvi raziskav, ki zagotavljajo tako oceno potenciala posameznih kemikalij, da motijo delovanje endokrinih žlez, kot tudi možnost oceniti kumulativni učinek določenih kombinacij snovi na endokrini sistem;

8.  meni, da bi morala biti merila za določanje endokrinih motilcev osnovana na merilih za določanje „neželenega učinka“ in „endokrinega delovanja“; osnova za to naj bi bila opredelitev Mednarodnega programa za kemijsko varnost pri Svetovni zdravstveni organizaciji; meni, da je treba kategoriji „neželenega učinka“ in „endokrinega delovanja“ preučiti in vzporedno primerjati v celostni oceni; meni, da je treba ugotovljene učinke šteti za škodljive, če bi znanstveni podatki tako nakazovali; poudarja, da bi bilo treba upoštevati možne kombinirane učinke, kot so učinki mešanic in „koktejla kemikalij“;

9.  poudarja, da morajo biti merila za opredelitev endokrinega motilca znanstveno osnovana in horizontalna; meni, da bi bilo treba uporabiti pristop glede na težko dokazov in da ne bi smeli šteti samo enega merila za odločilnega pri opredeljevanju endokrinih motilcev; meni, da bi bilo treba v skladu z ustrezno zakonodajo opraviti socialno-ekonomsko oceno;

10. odločno nasprotuje poskusom vključitve merila „jakosti“ kot meje za opredelitev endokrinih motilcev, saj bi to neupravičeno omejevalo njihovo opredelitev, bilo bi znanstveno zgrešeno in neskladno z razvrstitvijo snovi, razvrščenih kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, saj ta temelji na trdnosti dokazov;

11. meni, da bi bilo treba pri odločanju, ali snov ima ali nima lastnosti endokrinih motilcev, upoštevati vse strokovno pregledane znanstvene študije, podatke in informacije, vključno s pregledom znanstvene literature in študij, ki niso skladne z dobro laboratorijsko prakso, skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi; poleg tega meni, da je pomembno upoštevati sodobne metode in najnovejše raziskave;

12. poziva Komisijo, naj v vso ustrezno zakonodajo EU uvede primerne zahteve za preskušanje in odkrivanje snovi z lastnostmi endokrinih motilcev; meni, da je treba uporabiti potrjene in mednarodno priznane metode preskušanja, na primer razvite pri OECD, EURL ECVAM ali v okviru programa Agencije ZDA za varovanje okolja za presejanje endokrinih motilcev; ugotavlja, da program metod preskušanja OECD vključuje spolne hormone in hormone ščitnice ter steroidogenezo; po drugi strani poudarja, da ni preskusov za številna druga področja endokrinega sistema, npr. inzulin in rastne hormone; meni, da bi bilo treba metode preskušanja in navodila razviti tako, da bi bolj upoštevala endokrine motilce, morebitne učinke pri majhnih odmerkih, kombinirane učinke ter nelinearna razmerja med odmerkom in odzivom, zlasti v kritičnem obdobju izpostavljenosti v razvoju;

13. za pridobitev varnostnih podatkov, ki bi bili relevantni za ljudi, bi bilo treba spodbujati razvoj preskusnih metod, pri katerih se ne uporabljajo živali, ter nadomestiti študije na živalih, ki se trenutno uporabljajo;

14. meni, da bi bilo treba uveljavljati preskusne metode in ocene tveganja brez uporabe živali, preskuse na živalih čim bolj omejiti, preskuse na vretenčarjih pa bi morali uporabiti le v skrajnem primeru; želi opomniti, da je treba v skladu z Direktivo 2010/63/EU poskuse na vretenčarjih nadomestiti, omejiti ali izpopolniti; zato poziva Komisijo, naj določi pravila za preprečevanje dvojnih preskusov, podvajanje preskusov in naj zagotovi prepoved študij na vretenčarjih;

15. poziva Komisijo in države članice k oblikovanju registrov motenj reproduktivnega zdravja, da bi odpravili obstoječe pomanjkanje podatkov na ravni Unije;

16. poziva Komisijo in države članice k pridobitvi zanesljivih podatkov o socialno-ekonomskih učinkih hormonskih motenj in bolezni;

17. meni, da bi morali imeti organi odločanja možnost, da bi skupinsko obravnavali snovi, ki imajo podobno delovanje in lastnosti, če je na voljo dovolj podatkov, v primeru pomanjkljivih podatkov pa bi bilo koristno združiti snovi v skupine s podobno kemično zgradbo, da bi na primer opredelili prednostne naloge na nadaljnje preskušanje, da bi javnost karseda hitro in učinkovito zaščitili pred učinki izpostavljenosti endokrinim motilcem in omejili število poskusov na živalih; meni, da bi morali kemikalije s podobno zgradbo združiti v skupine, če proizvajalec ali uvoznik ne bi mogel dokazati organom odločanja, da je kemikalija varna; poudarja, da smejo organi v takih primerih uporabiti informacije o kemikalijah podobne zgradbe, s katerimi dopolnijo razpoložljive podatke, ki jih obravnavajo, zato da lahko odločijo o potrebnem nadaljnjem ukrepanju;

18. poziva Komisijo, naj spremeni svojo strategijo EU za endokrine motilce, da bo zagotavljala učinkovito zaščito zdravja ljudi, in sicer z večjim poudarkom na previdnostnem načelu (upoštevaje načelo sorazmernosti), ter naj po potrebi ukrepa za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi endokrinim motilcem;

19. poziva Komisijo in države članice, naj bolj upoštevajo dejstvo, da potrošniki potrebujejo zanesljive informacije – predstavljene v ustrezni obliki in v jeziku, ki ga lahko razumejo – o nevarnostih endokrinih motilcev, njihovih učinkih in o tem, kako vse se lahko zavarujejo pred njimi;

20. poziva Komisijo, naj predstavi konkreten časovni načrt za uporabo prihodnjih meril in spremenjenih zahtev za preskušanje endokrinih motilcev v zadevni zakonodaji, vključno s pregledi odobritev aktivnih snovi v pesticidih in biocidih, ter načrt s specifičnimi ukrepi in cilji za zmanjšanje izpostavljenosti endokrinim motilcem;

21. meni, da bi bilo treba zbirko podatkov o hormonskih učinkovinah, razvito v sklopu sedanje strategije, nenehno posodabljati;

22. poziva Komisijo, naj v sklopu pregleda strategije Skupnosti o endokrinih motilcih iz leta 1999 izvede sistematičen pregled vse zadevne zakonodaje, po potrebi – a najkasneje do 1. junija 2015 – pa naj dopolni veljavno zakonodajo ali predlaga novo, vključno z oceno nevarnosti in tveganja, tako da bi po možnosti zmanjšali izpostavljenost ljudi hormonskim motilcem, zlasti ranljive skupine, kot so nosečnice, dojenčki, otroci in mladostniki;

23. poziva Komisijo, naj pri izvajanju prihodnjih pregledov strategije EU o endokrinih motilcih določi natančen časovni načrt in natančno navede vmesne faze za:

– uporabo prihodnjih meril za določanje morebitnih kemikalij, ki motijo endokrine žleze;

– pregled zadevne zakonodaje iz odstavka 22;

– objavo redno posodobljenega seznama prednostnih endokrinih motilcev, katerega prva različica bi morala biti objavljena do 20. decembra 2014;

– sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva in okolja EU endokrinim motilcem;

24. meni, da bi bilo treba endokrine motilce v sklopu uredbe Reach ali druge ustrezne zakonodaje uvrstiti med snovi, ki zbujajo veliko skrb;

25. poudarja, da znanost zaenkrat nima zadostne podlage, da bi določili mejno vrednost, pod katero se neželeni učinki sploh ne pojavijo, zato bi bilo treba endokrine motilce obravnavati kot snovi, za katere ni mogoče določiti mejne vrednosti, ter opominja, da je lahko vsakršna izpostavljenost tem snovem tvegana, razen če ima proizvajalec znanstvene dokaze, da se mejna vrednost da določiti, upoštevaje povečano dovzetnost v kritičnih obdobjih razvoja ploda in učinke mešanic;

26. poziva Komisijo, naj podpira ciljno usmerjene raziskovalne projekte o snoveh, ki utegnejo vplivati na endokrini sistem, in poudari neželene učinke pri nizkih koncentracijah ali pri kombinirani izpostavljenosti, vključno z razvojem novih metod preskušanja in analiziranja ter podporo sistemskemu premiku na osnovi načine toksičnega delovanja/poteka neželenega izida; poziva Komisijo, naj problematiko endokrinih motilcev in kombiniranih učinkov vključi v prednostne naloge okvirnega programa za raziskave in razvoj;

27. poziva Komisijo, naj razvije metodologije in vitro in in silico, da bi zmanjšali preskuse na živalih pri presejanju endokrinih motilcev;

28. poziva Komisijo, naj zahteva, da bodo vsi izdelki, uvoženi iz tretjih držav, skladni z vso sedanjo in prihodnjo zakonodajo EU o endokrinih motilcih;

29. poziva Komisijo, naj pri sprejemanju potrebnih zakonodajnih sprememb za boljšo zaščito zdravja ljudi pred kemikalijami, ki škodljivo vplivajo na hormone, in oblikovanju informacijskih kampanj sodeluje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

30. poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti ustanovitve raziskovalnega centra za endokrine motilce, ki bi moral preučevati te snovi ter usklajevati znanje o njih na ravni EU;

31. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo merila za določanje poznanih, verjetnih in morebitnih endokrinih motilcev uporabljala horizontalno v vsej zadevni veljavni in prihodnji zakonodaji, da bi dosegli visoko stopnjo zaščite;

32. poudarja, da je, čeprav je ta resolucija omejena na varovanje zdravja ljudi pred endokrinimi motilci, prav tako pomembno sprejeti odločne ukrepe o endokrinih motilcih za varovanje prostoživečih živali in okolja;

33. poziva Komisijo, naj spodbuja in financira javne informativne programe o zdravstvenih tveganjih endokrinih motilcev, s katerimi bi potrošnikom omogočili, da bi ob celovitem poznavanju dejstev prilagodili svoje vedenje in način življenja; ti informacijski programi bi se morali osredotočiti zlasti na najbolj ranljive skupine (nosečnice in otroke), da bi lahko pravočasno sprejeli previdnostne ukrepe;

34. poziva države članice, naj izboljšajo programe usposabljanja za zdravstvene delavce na tem področju;

35. pozdravlja vključitev kemikalij, ki motijo delovanje endokrinih žlez, kot razvijajočega se političnega vprašanja v okviru strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM); poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dejavnosti strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami in spodbujajo aktivne politike za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam, ki motijo delovanje endokrinih žlez, v vseh mednarodnih forumih, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija ali Program Združenih narodov za okolje (UNEP);

36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 36, 5.2.2009, str. 84.
• [2]  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
• [3]  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
• [4]  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
• [5]  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
• [6]  UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
• [7]  UL L 342, 22.12.2009, str. 59.
• [8]  Sprejeta besedila, P4_TA(1998/)0608.
• [9]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0152.
• [10]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0147.
• [11]  Opredelitev iz poročila WHO/IPCS (2002): „Endokrini motilec je snov ali mešanica, ki ni lastna telesu ter spremeni funkcijo (funkcije) endokrinega sistema in ima zato neželene učinke na zdravje neokvarjenega organizma, njegove potomce ali (pod)populacije.“ Potencialni endokrini motilec je „snov ali mešanica, ki ni lastna telesu ter ima lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema neokvarjenega organizma ali njegovih potomcev ali (pod)populacij).“ (http://www.who.int/ipcs/publications/en/ch1.pdf)

OBRAZLOŽITEV

Povečano pojavnost hormonskih motenj in bolezni je treba obravnavati zelo resno. Endokrini sistem uravnava večino dogajanja v telesu, vključno z razmnoževanjem, presnovo, rastjo, ravnovesjem soli in vode ter delovanjem srca. Kaže se zaskrbljujoč trend, predvsem v zvezi s človekovo reproduktivno zmožnostjo, k čemur verjetno prispevajo tudi endokrini motilci.

Pomemben element politike EU o kemikalijah je in mora ostati previdnostno načelo. Dejstvo, da ne vemo vsega, ne sme biti izgovor za nedejavnost. Nevarnost nastanka nepopravljive škode za ljudi in okolje je preprosto prevelika.

Trenutno obstaja približno 27 000 poročil o raziskavah, ki se ukvarjajo z endokrinimi motilci in njihovimi učinki na ljudi in živali. Opaziti je mogoče številne zaskrbljujoče trende.

V zadnjih dvajsetih letih se je povečalo število dokazov, da so hormonske motnje pri ljudeh vse pogostejše. Diagnoze in pogostost številnih bolezni so se po vsem svetu močno povečale. Do občutnega povečanja je prišlo zlasti pri morebitnih motnjah razmnoževanja, kot so slabša kakovost sperme, rak na modih, zgodnji pojav pubertete in deformacije spolnih organov, na primer kriptorhizem, ko se med razvojem ploda moda ne spustijo v modnik, in hipospadija, pri kateri je izvodilo sečnice na spodnji strani penisa. Pojavlja se tudi večje število okvar ob rojstvu, rakov in primerov sladkorne bolezni, prav tako narašča pojavnost motenj v nevrološkem razvoju, na primer avtizma ali sindroma zmanjšane pozornosti in hiperaktivnosti. Število žensk, pri katerih so ugotovili raka na dojki, se je v Združenem kraljestvu od leta 1980 skorajda podvojilo. Trenutne ocene kažejo, da bo vsaka deveta ženska doživela raka na dojkah. Tako hitre spremembe je mogoče razložiti samo z zunanjimi okoljskimi dejavniki.

V tako kratkem času se naši geni niso veliko spremenili. Zato je treba povečanje števila teh motenj pripisati zunanjim dejavnikom. Ti zunanji vplivi imajo številne različne vire, vključno z načinom življenja, hrano in prehranjevanjem, patogeni, zdravili, drogami, ekonomskimi dejavniki in družbenimi dejavniki, kot je stres. Poleg tega je veliko študij, ki kažejo, da je eden od teh dejavnikov tudi izpostavljenost kemikalijam. Vsi ti dejavniki so lahko medsebojno povezani; prehranjevanje in stres lahko na primer vplivata na dovzetnost telesa za druge dejavnike.

Varovanje zdravja ljudi je pomemben del politike EU (člen 35 Pogodbe). Da bi ga dosegli, je pomembno, da se v celoti izvaja previdnostno načelo (člen 191 Pogodbe).

Endokrini motilci v okolju ljudi so torej eden od dejavnikov, ki vplivajo na ta zaskrbljujoči razvoj. Kljub temu je nemogoče natančno vedeti, kako posamezni endokrini motilec povzroči določeno bolezen. To je posledica številnih dejavnikov:

–    med izpostavljenostjo in učinkom lahko preteče veliko časa, zelo verjetno več desetletij ali generacij;

–    nevarnost negativnega učinka se na različnih stopnjah razvoja močno razlikuje in kritična obdobja med razvojem ploda so lahko zelo kratka;

–    v času življenja so ljudje izpostavljeni številnim kemikalijam v kompleksnih mešanicah;

–    endokrini motilci lahko učinkujejo eden na drugega in na hormone v telesu;

–    endokrini motilci lahko delujejo pri zelo nizkih koncentracijah in imajo lahko večji učinek v majhnih kot pa v velikih odmerkih. Če razmerje med odmerkom in odzivom ni linearno, je napovedovanje še bolj oteženo;

–    naše poznavanje človeškega in živalskega endokrinega sistema je še vedno omejeno.

V vsakdanjem življenju smo obdani z endokrinim motilci. Najdemo jih v embalaži za hrano, izdelkih za nego kože, kozmetiki, gradbenih materialih, elektroniki, pohištvu in talnih oblogah. Številni plastični izdelki v naših domovih in na delovnih mestih vsebujejo eno ali več kemikalij, za katere se domneva, da imajo lastnosti endokrinih motilcev. Posamezni uporabniki ne morejo vedeti, katere snovi so prisotne v določenih izdelkih, še zlasti ne v izdelkih, na katerih niso navedene sestavine.

Endokrini motilci se sproščajo iz materialov in izdelkov ter se nabirajo na primer v hišnem prahu. Posledično so majhni otroci, ki se plazijo po tleh in radi dajejo stvari v usta, še posebej izpostavljeni. To je zelo zaskrbljujoče, ker so otroci bolj podvrženi učinkom teh snovi.

Snovi, za katere se domneva, da imajo lastnosti endokrinih motilcev, je veliko in so zelo razširjene, kar pomeni, da se potrošniki kot posamezniki ne morejo zaščititi pred njimi. Količina in razširjenost teh snovi tudi onemogočata, da bi zaščitili najranljivejše skupine, to je plodove in otroke vseh starosti. Otroci, mladostniki in ženske v rodnem obdobju so skupine hitro razvijajočih se posameznikov, za katere je pravilno hormonsko ravnovesje ključnega pomena. Zato jih je treba še posebej zaščititi pred izpostavljenostjo endokrinim motilcem. Tudi družba mora biti dovolj varna za svoje najranljivejše člane.

Nekatere ukrepe za povečanje zaščite najranljivejših skupin je mogoče hitro sprejeti. Najpomembneje je omejiti uporabo endokrinih motilcev v izdelkih, namenjenih posamezni ciljni skupini, na primer izdelkih za nego kože, tekstilu in igračah s posebnimi področji uporabe. Ostrejše varnostne zahteve bi lahko prav tako uporabljali pri gradnji in opremljanju predšolskih ustanov in šol ter drugih prostorov, v katerih se lahko otroci zadržujejo dlje časa. Ker pa so otroci, mladostniki in predvsem ženske v rodni dobi velik sestavni del prebivalstva, je treba zaščititi vse prebivalstvo.

Bistvenega pomena je, da se v obstoječo zakonodajo EU – predvsem v uredbo o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi, uredbo Reach, uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih, direktivo o biocidih in direktivo o kozmetičnih izdelkih – uvedejo ustrezni preskusi za odkrivanje endokrinih motilcev.

Razviti je treba merila o tem, kako razumevanje teh preskusov in drugih raziskav s tega področja pretvoriti v konkretne zakonodajne ukrepe. Ker se domneva, da endokrini motilci vplivajo na ljudi in okolje pri zelo nizkih koncentracijah in zato ni mogoče določiti varne ravni izpostavljenosti, bi moral biti glavni pristop v okviru uredbe Reach omejitev odobritve na osnovi socialno-ekonomskih dejavnikov skupaj z načrti za zamenjavo. Razvoj meril in zahtev za preskušanje bi moral slediti previdnostnemu načelu. Pomembno je, da so merila in metodologija, na katerih temelji odločitev, ali ima katera snov lastnosti endokrinih motilcev, karseda pregledni.

Komisija bi tudi morala biti pobudnica pregledovanja in razvijanja vse ustrezne zakonodaje glede upoštevanje tveganj v zvezi z endokrinimi motilci. Različne zakonodajne akte je treba pregledati obširneje kot doslej oziroma v skladu z zahtevami posameznih aktov.

Večji del razprave o endokrinih motilcih se tiče izdelkov in snovi v kozmetičnih izdelkih, pohištvu, elektroniki, gradbenih materialih, igračah, tekstilu in hrani (vključno z embalažo). Zato je pomembno, da Komisija pregleda obstoječo zakonodajo na teh področjih in predlaga novo ter tako zaščiti ljudi pred snovmi z lastnostmi endokrinih motilcev.

Še zlasti pomembno je, da obstajajo zahteve za kemikalije v kategorijah izdelkov, s katerimi pridejo v stik otroci. Ena od teh kategorij je tekstil, za katerega trenutno ne veljajo posebna pravila, čeprav majhni otroci pogosto dajejo tekstil v usta in da se tekstil dotika naše kože. Zato predlagamo, da se pripravi posebna zakonodaja o kemikalijah v zvezi s tekstilom.

To poročilo temelji na dokazih iz številnih virov. Na konferenci o endokrinih motilcih, ki jo je Komisije junija 2012 organizirala v Bruslju, je bilo veliko predstavitev dragocenih za to poročilo, vključno s predstavitvami, ki so jo pripravili Linda Birnbaum, vodja ameriškega nacionalnega inštituta za znanosti o okoljskem zdravju (US National Institute of Environmental Health Sciences), Tracey J. Woodruff, profesorica na Kalifornijski univerzi, Laurence Musset iz OECD in številni drugi. Septembra 2012 je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu organiziral delavnico z naslovom „Endocrine disruptors and impact on health“ (Endokrini motilci in vpliv na zdravje). Med udeleženci so bili predstavniki Komisije, raziskovalci, zainteresirane organizacije in predstavniki kemične industrije, vsi pa so pomembno prispevali k temu poročilu. Dragocene informacije in stališča smo pridobili tudi na številnih individualnih srečanjih z raziskovalci ter predstavniki panoge, nevladnih organizacij in javnih organov. Informacije smo črpali tudi s spletnega mesta Komisije o endokrinih motilcih: http://ec.europa.eu/environment/endocrine/index_en.htm

Pomembni referenčni dokumenti so bila spodnja poročila:

•   Kortenkamp et al. State of the art assessment of endocrine disrupters (Najnovejša ocena endokrinih motilcev), številka pogodbe o projektu 070307/2009/550687/SER/D3

•   The impacts of endocrine disrupters on wildlife, people and their environments, the Weybridge+15 (1996–2011) report“ (Vplivi endokrinih motilcev na prostoživeče živali, ljudi in njihovo okolje – poročilo Weybridge+15 (1996–2011)). ISSN 1725-2237

•   Diamanti-Kandarakis E. in drugi. 2009 Endocrine-Disrupting Chemicals:An Endocrine Society Scientific Statement (Kemikalije z lastnostmi endokrinih motilcev: znanstvena izjava združenja Endocrine Society). Endocrine Reviews 30(4):293-342

•   Linda Birnbaum. Environmental Chemicals: Evaluating Low-Dose Effects (Kemikalije v okolju: ocenjevanje učinkov pri majhnih odmerkih). doi:10.1289/ehp.1205179

•   Richard Sharpe. Male Reproductive Health Disorders and the Potential Role of Exposure to Environmental Chemicals. (Motnje reproduktivnega zdravja pri moških in možna vloga izpostavljenosti kemikalijam v okolju). Naročila organizacija CHEM Trust.

•   Breast cancer and exposure to hormonally active chemicals: An appraisal of the scientific evidence (Rak dojke in izpostavljenost kemičnim snovem, ki vplivajo na delovanje hormonov: ocena znanstvenih dokazov). Informacijski dokument, ki ga je pripravil profesor Andreas Kortenkamp, vodja centra za toksikologijo, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Londonu, april 2008

•   Survey and Health Assessment of the exposure of 2 year-olds to chemical substances in Consumer Products (Raziskava in zdravstvena ocena izpostavljenosti dveletnikov kemikalijam v potrošniških proizvodih). Kathe Tønning, Eva Jacobsen in Eva Pedersen. Danish Technological Institute. Marianne Strange in Pia Brunn Poulsen. Force Technology (Tehnologija moči). Lise Møller in Helle Buchardt Boyd, skupina DHI. Survey of Chemical Substances in Consumer Products (Raziskava kemičnih snovi v potrošniških proizvodih), št.. 102 2009

•   Vandenberg in drugi: Hormones and endocrine-disrupting chemicals: Low dose effects and nonmonotonic dose responses (Hormoni in kemikalije z lastnostmi endokrinih motilcev: učinki pri majhnih odmerkih in nelinearna odvisnost med odmerkom in odzivom), Endocrine Reviews, na spletu marca 2012, natisnjeno junija 2012.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.1.2013
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	55 6 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Yves Cochet, Esther de Lange, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Jo Leinen, Corinne Lepage, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Pavel Poc, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Åsa Westlund, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Minodora Cliveti, José Manuel Fernandes, Vicky Ford, Gaston Franco, Judith A. Merkies, Miroslav Mikolášik, Vittorio Prodi, Christel Schaldemose, Birgit Schnieber-Jastram, Renate Sommer, Alda Sousa, Rebecca Taylor, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Anna Záborská, Andrea Zanoni
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Olle Ludvigsson