POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb
1.2.2013 - (COM(2011)0897 – C7‑0004/2011 – 2011/0437(COD)) - ***I
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Philippe Juvin
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- OBRAZLOŽITEV
- MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
- MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
- MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
- MNENJE Odbora za promet in turizem
- MNENJE Odbora za regionalni razvoj
- MNENJE Odbora za pravne zadeve
- POSTOPEK
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb
(COM(2011)0897 – C7‑0004/2011 – 2011/0437(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0897),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0004/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženih mnenj nemškega zveznega sveta in španskega poslanskega kongresa v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2012[1] ,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. julija 2012[2],
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0030/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Navedba sklicevanja 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 14, člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe ter Protokola št. 26 k Pogodbi, |
Obrazložitev | |
Upoštevanje določb, povezanih s storitvami splošnega pomena in njihovimi posebnostmi v direktivi. | |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost, ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen pravni okvir za podeljevanje koncesij bi vsem gospodarski subjektom Unije zagotovil učinkovit in nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. |
(1) Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost, ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen, uravnotežen in prožen pravni okvir za podeljevanje koncesij bi vsem gospodarskim subjektom Unije zagotovil učinkovit in nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. Ta pravni okvir bi omogočil tudi večjo pravno varnost za mednarodne gospodarske subjekte in bi bil lahko osnova in instrument za nadaljnje odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in okrepitev mednarodne trgovinske izmenjave. Na ravni Unije bi bilo treba uvesti splošno načelo, po katerem bi bilo podeljevanje koncesij odprto tudi za MSP, da bi spodbudili njihove možnosti dostopa na koncesijski trg. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1a) Določbe zakonodajnega okvira, ki se uporablja za podeljevanje koncesij, bi morale biti jasne in preproste ter ne bi smele ustvarjati pretirane birokracije. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1b) Iz narave koncesij sledi, da določbe o podeljevanju koncesije ne smejo pomeniti zgolj prevzema pravil za javna naročila. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše porabe javnih sredstev. Za podeljevanje koncesij za gradnje trenutno veljajo temeljna pravila Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje, blago in storitve, medtem ko za podeljevanje koncesij za storitve s čezmejnim interesom veljajo načela Pogodbe, zlasti načelo prostega pretoka blaga, svobode do ustanavljanja in opravljanja storitev, ter načela, ki iz tega izhajajo, kot so enaka obravnava, nediskriminacija, vzajemno priznavanje, sorazmernost in preglednost. Vendar pa obstaja tveganje pravne negotovosti zaradi različnih razlag načel Pogodbe s strani nacionalnih zakonodajalcev in velikih razlik med zakonodajami različnih držav članic. Takšno tveganje je večkrat potrdilo Sodišče Evropske unije v sodni praksi, vendar je pri tem samo delno obravnavalo nekatere vidike podeljevanja koncesijskih pogodb. Zato sta na ravni Unije potrebni enotna uresničitev načel Pogodbe v vseh državah članicah in odprava razlik v njihovem razumevanju, ki iz tega sledi, da se odpravi dolgotrajno izkrivljanje notranjega trga. |
(2) Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki se uporabljajo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše porabe javnih sredstev. V tem okviru so koncesijske pogodbe pomemben instrument za dolgoročen strukturni razvoj infrastrukture in strateških storitev. Temu primerno omogočajo napredek glede konkurence na notranjem trgu in krepijo strokovno znanje v zasebnem sektorju, s čimer se dosega učinkovitost in ustvarjajo inovacije. |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Za podeljevanje koncesij za gradnje trenutno veljajo temeljna pravila Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje, blago in storitve1, medtem ko morajo za podeljevanje koncesij za storitve s čezmejnim interesom veljati načela Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti načelo prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in opravljanja storitev, ter načela, ki iz tega izhajajo, kot so enaka obravnava, nediskriminacija, vzajemno priznavanje, sorazmernost in preglednost. Vendar obstaja tveganje pravne negotovosti, ker si nacionalni zakonodajalci različno razlagajo načela PDEU in ker obstajajo velike razlike med zakonodajami različnih držav članic. To tveganje je večkrat potrdilo Sodišče Evropske unije v obsežni sodni praksi, vendar je pri tem samo delno obravnavalo nekatere vidike podeljevanja koncesijskih pogodb. |
|
_______________ |
|
1 UL 134, 30.04.2004, str. 114. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2b) Spričo tega je namen te direktive doseči enotno uporabo načel Pogodbe v vseh državah članicah, da bi zagotovili pravno varnost, odpravili vztrajno izkrivljanje notranjega trga, povečali učinkovitost javne porabe, omogočili enakopraven dostop in pravično udeležbo malih in srednjih podjetij pri dodeljevanju koncesijskih pogodb, tako na lokalni ravni kot na ravni Unije, ter podprli doseganje trajnostnih ciljev javne politike.
|
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2c) Ob upoštevanju določb o izključitvi dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, kot je določeno v členu 14 te direktive, se določbe Direktive 2004/18/ES in Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev1 ne bi smele uporabljati za koncesije, kot so opredeljene v tej direktivi. Predpisi iz te direktive se ne bi smeli uporabljati za izogibanje postopku podeljevanja iz teh direktiv. __________ 1 UL 134, 30.04.2004, str. 1. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Ta direktiva ne sme nikakor vplivati na svobodo držav članic ali javnih organov, da se odločijo za neposredno izvajanje gradenj ali zagotavljanje storitev javnosti ali za oddajo teh naročil v zunanje izvajanje tretjim osebam. Države članice ali javni organi morajo še naprej imeti možnost, da svobodno opredelijo značilnosti storitve, ki jih je treba zagotoviti, vključno z vsemi pogoji glede kakovosti ali cene, da se dosežejo cilji javne politike. |
(3) Ta direktiva priznava in ponovno potrjuje pravico držav članic in javnih organov, da se odločijo o načinih upravljanja, ki se jim zdijo najustreznejši za izvajanje gradenj in opravljanje storitev. Ta direktiva nikakor ne sme vplivati na svobodo držav članic in javnih organov, da neposredno izvajajo gradnje ali zagotavljajo storitve javnosti ali da ta naročila oddajo v zunanje izvajanje tretjim osebam. Države članice in javni organi bi morali imeti še naprej pravico, da opredelijo in določijo značilnosti storitev, ki jih je treba zagotoviti, vključno z vsemi pogoji glede kakovosti ali cene, da se dosežejo cilji javne politike. |
Obrazložitev | |
Potrditev načela samostojnega upravljanja javnih organov, ki lahko svobodno izbirajo, kako bodo izvajali naloge, za katere so odgovorni (ko jih izvajajo sami ali ko jih oddajo v zunanje izvajanje tretjim osebam). Direktiva ne določa, kateri način upravljanja je treba izbrati, vendar predvideva pravila, v primeru da organi izberejo oddajo v zunanje izvajanje (koncesijo). | |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Za koncesije nad določeno vrednostjo je primerno določiti minimalno usklajevanje nacionalnih postopkov za podeljevanje koncesij na podlagi načel Pogodbe, da se zagotovita odprtost koncesij za konkurenco in ustrezna pravna varnost. Te določbe o usklajevanju ne smejo presegati tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. Vendar je treba državam članicam omogočiti, da te določbe po potrebi dopolnijo in nadalje razvijejo, zlasti da zagotovijo boljšo skladnost z navedenimi načeli. |
(4) Za koncesije, ki so enake ali višje od določene vrednosti, je primerno določiti minimalno usklajevanje nacionalnih postopkov za podeljevanje koncesij na podlagi načel Pogodbe, da se zagotovita odprtost koncesij za konkurenco in ustrezna pravna varnost. Te določbe o usklajevanju ne bi smele presegati tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev in za zagotovitev določene stopnje prilagodljivosti. Temu primerno bi bilo treba državam članicam omogočiti, da te določbe po potrebi dopolnijo in nadalje razvijejo, zlasti da zagotovijo boljšo skladnost z navedenimi načeli. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Koncesije so odplačne pogodbe, sklenjene med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, o izvajanju gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stranka pravico do uporabe javnih gradenj ali storitev, ki so predmet pogodbe. Za izvajanje takih gradenj ali storitev veljajo posebne zavezujoče pravno izvršljive obveznosti, ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik. Nasprotno se nekateri državni akti, kot so dovoljenja ali licence, s katerimi država ali javni organ določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne smejo šteti za koncesije. Enako velja za nekatere sporazume o pravici gospodarskega subjekta do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so zakupne pogodbe za zemljišča, pri katerih država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne pridobi pa posebnih gradenj ali storitev. |
(6) Koncesije so odplačne pogodbe, s katerimi en ali več javnih organov naročnikov ali naročnikov („koncedentov“) podeli izvajanje gradenj ali upravljanje storitev enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer podelitev obsega pravico do izvajanja in upravljanja gradenj ali zagotavljanja storitev, ki so predmet pogodbe, ali pa to pravico skupaj s plačilom. Za izvajanje takih gradenj ali storitev bi morale veljati posebne zavezujoče pravno izvršljive obveznosti, ki jih določi koncedent. Nasprotno se nekateri državni akti, kot so dovoljenja, odobritve ali licence, vključno s tistimi, ki se izdajo za omejeno obdobje, s katerimi država ali javni organ določi pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne smejo obravnavati kot koncesije. Enako velja za nekatere sporazume, v skladu s katerimi država ali javni organ naročnik ali naročnik gospodarskemu subjektu podeli pravico do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kot so pogodbe o javni domeni in zasebne najemne ali zakupne pogodbe za zemljišča, zlasti v sektorju morskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah,ali dodeli služnost poti, pri čemer država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne postane pa prejemnik posebnih gradenj ali storitev, ki jih izvaja gospodarski subjekt. Javne in zasebne najemne in zakupne pogodbe za zemljišča v splošnih pogojih vsebujejo zlasti določbe glede prepustitve predmeta najema najemniku, njegovo uporabo (na primer opis predmeta najema, določbe o dovoljeni uporabi predmeta najema, določbe o optimalnem koriščenju predmeta najema, kot so kazalci učinkovitosti ali okoljski standardi), ustrezne obveznosti najemodajalca in najemnika glede vzdrževanja predmeta najema, trajanja najemne pogodbe in prepustitve predmeta najema najemodajalcu, najemnine in stroškov, ki jih mora plačati najemnik, vključno s pogodbenimi kaznimi. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev opredelitve koncesije (gl. člen 2) in različnih vrst pogodb, ki ne ustrezajo koncesijam v smislu te direktive (dovoljenja, licence, pogodbe, ki določajo splošne pogoje brez oddaje izvedbe gradnje ali upravljanja storitev). Zaradi poenostavitve besedila se uporablja izraz koncedent, v katerem sta zajeta javni organ naročnik in naročnik, kadar sta hkrati mišljena oba. | |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Težave pri razlaganju pojmov koncesija in javno naročilo povzročajo stalno pravno negotovost med udeleženci, zaradi njih so bile pri Sodišču Evropske unije na tem področju vložene številne sodbe. Opredelitev koncesije je zato treba pojasniti, zlasti s sklicevanjem na pojem znatnega operativnega tveganja. Glavna značilnost koncesije, tj. pravica do uporabe gradenj ali storitev, vedno pomeni prenos gospodarskega tveganja na koncesionarja, vključno z možnostjo, da se naložbe in stroški, ki nastanejo pri upravljanju podeljenih gradenj ali storitev, ne bodo povrnili. Uporaba posebnih pravil, ki urejajo podeljevanje koncesij, ne bi bila upravičena, če bi javni organ naročnik ali naročnik izvajalca razbremenil morebitnih izgub tako, da bi mu jamčil minimalne prihodke, ki bi bili enaki ali višji od stroškov, ki jih ima izvajalec pri izvajanju naročila. Hkrati je treba pojasniti, da je treba nekatere ureditve, ki jih v celoti plača javni organ naročnik ali naročnik, šteti za koncesije, če je povrnitev naložb in stroškov, ki so izvajalcu nastali pri izvajanju gradnje ali zagotavljanju storitve, odvisna od dejanskega povpraševanja po storitvah ali sredstvih oziroma njihovi razpoložljivosti. |
(7) Težave pri razlaganju pojma koncesija povzročajo stalno pravno negotovost med udeleženci, zaradi njih je Sodišče Evropske unije na tem področju izreklo številne sodbe. Opredelitev koncesije je zato treba pojasniti, zlasti s sklicevanjem na pojem operativnega tveganja. Glavna značilnost koncesije, tj. pravica do uporabe gradenj ali storitev, vedno pomeni prenos znatnega dela gospodarskega tveganja na koncesionarja, vključno z možnostjo, da se naložbe in stroški, ki nastanejo pri upravljanju podeljenih gradenj ali storitev v normalnih pogojih delovanja, ne bodo povrnili. Tveganje je že od začetka zelo omejeno, zlasti zaradi pravil javnega prava, ki se uporabljajo za gradnje ali storitve, ki so predmet koncesije, kar pa ne bi smelo preprečiti, da se pogodba opredeli kot koncesija. Uporaba posebnih pravil, ki urejajo podeljevanje koncesij, ne bi bila upravičena, če bi koncedent koncesionarja razbremenil morebitnih izgub tako, da bi mu jamčil minimalne prihodke, ki bi bili enaki ali višji od stroškov, ki jih ima izvajalec pri izvajanju naročila. Hkrati je treba pojasniti, da je treba nekatere ureditve, ki jih v celoti plača javni organ naročnik ali naročnik, šteti za koncesije, če je povrnitev naložb in stroškov, ki so izvajalcu nastali pri izvajanju gradnje ali zagotavljanju storitve, odvisna od dejanskega povpraševanja po storitvah ali sredstvih oziroma njihovi razpoložljivosti. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Operativno tveganje bi moralo izhajati iz dejavnikov, ki so zunaj nadzora strank in zato ne morejo biti posledica neprimernega izvajanja pogodbe s strani katere od strank. Opredeljeno je kot tveganje izpostavljenosti nepredvidljivemu trgu, ki lahko pomeni bodisi tveganje v zvezi s povpraševanjem ali ponudbo ali oboje. Operativno tveganje lahko na primer zajema tveganje neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po storitvah, tveganje plačilne nesposobnosti dolžnikov za opravljene storitve, tveganje, da stroškov poslovanja ne bo mogoče v celoti pokriti s prihodki. |
Obrazložitev | |
Opredelitev in pomen „tveganja v zvezi z razpoložljivostjo“ v členu 2(2) nista dovolj jasna. Novi predlog uvodne izjave je poskus, da se ju poveže z odločitvami koncesionarja o naložbah za izvedbo koncesije. | |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktive ne predstavljajo posebnih ali izključnih pravic. Ta zakonodaja mora vključevati Direktivo 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 1191/69 in 1107/70. Zaradi čedalje različnejših javnih ukrepov je treba pojem javnega naročila jasneje opredeliti. Pravila Unije o koncesijah se nanašajo na pridobitev gradenj ali storitev, pri čemer ima nasprotna stran pravico do uporabe teh gradenj ali storitev. Pojem pridobitve bi bilo treba razumeti v širšem smislu kot pridobitev uporabe zadevnih gradenj, blaga ali storitev, kar ne pomeni nujno prenosa lastništva na javne organe naročnike ali naročnike. Poleg tega predpisi o javnih naročilih navadno ne veljajo za financiranje dejavnosti, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ti ne porabijo za predvidene namene. |
(9) Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v skladu s členom 4(1)(1) niso javni organi naročniki in javna podjetja, določbe te direktive veljajo samo, če ti subjekti opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 4(3). | |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Izkazalo se je tudi, da je treba pojasniti, kaj se razume pod pojmom enotnega naročila, pri čemer je treba upoštevati skupno vrednost vseh sklenjenih koncesij za to javno naročilo glede na mejne vrednosti iz te direktive ter javno naročilo objaviti kot celoto, če je mogoče po sklopih. Koncept enotnega javnega naročila obsega vse blago, gradnje in storitve, ki so potrebne za izvedbo določenega projekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika, dejstvo, da imajo različni deli naročila enak gospodarski in tehnični namen ali da so drugače medsebojno logično povezani. |
(10) Ta direktiva bi se morala uporabljati zgolj za koncesijske pogodbe, katerih vrednost je enaka ali višja od določene mejne vrednosti, ki bi morala odražati jasen čezmejni interes koncesij za gospodarske subjekte iz drugih držav članic. Posledično je treba opredeliti metodo izračuna ocenjene vrednosti koncesije, ki bi morala biti enaka za koncesije za gradnje in storitve, saj je večina pogodb mešanih. Upoštevati bi bilo treba tudi skupni promet brez davka za zadevno koncesijo, ki ga za čas trajanja pogodbe predvideva koncedent. V vrednosti koncesije bi bilo treba upoštevati vrednost vseh gradenj in/ali storitev, ki so predmet pogodbe in so del enotnega projekta za koncesijo. Splošni znaki, da gre za enoten projekt, so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje koncedenta, dejstvo, da imajo različni deli koncesije enak gospodarski in tehnični namen ali da so drugače medsebojno logično povezani, ali da mora koncesionar izvesti naložbe enake vrste. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenimi členi 5 in 6. | |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni subjekti opredelijo na drugače kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah. |
(11) Za zagotovitev dejanskega dostopa do trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni subjekti jasno opredelijo na drugače kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato bi bilo treba zagotoviti enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah članicah. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Koncesije se lahko oddajo za izvajanje več dejavnosti, za katere veljajo različne pravne ureditve. Treba je pojasniti, da kot pravni okvir za koncesijo, ki obsega več dejavnosti, veljajo pravila, ki veljajo za dejavnost, za katero je koncesija načeloma namenjena. Določitev dejavnosti, za katero je koncesija načeloma namenjena, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora določena koncesija izpolnjevati, opravi pa jo naročnik, da oceni vrednost koncesije in pripravi dokumentacijo za podeljevanje. V nekaterih primerih je lahko objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija načeloma namenjena. Zato je treba določiti pravila za take primere. |
(12) Koncedent lahko odda koncesije za izvajanje več dejavnosti, za katere veljajo različne pravne ureditve. Treba bi bilo pojasniti, da kot pravni okvir za koncesijo, ki obsega več dejavnosti, veljajo pravila, ki veljajo za dejavnost, za katero je koncesija načeloma namenjena. Določitev dejavnosti, za katero je koncesija načeloma namenjena, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora določena koncesija izpolnjevati, opravi pa jo koncedent, da oceni vrednost koncesije in pripravi dokumentacijo zanjo. V nekaterih primerih je lahko objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija načeloma namenjena. Zato bi bilo treba določiti pravila za take primere. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Primerno je, da se iz področja uporabe te direktive izključijo določene koncesije za storitve, ki se gospodarskemu subjektu, ki je sam javni organ naročnik ali naročnik, podelijo na podlagi izključne pravice, ki jo ima navedeni gospodarski subjekt v skladu z objavljenimi nacionalnimi zakoni ali upravnim aktom ter ki je bila podeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije o upravljanju omrežnih infrastruktur v zvezi z dejavnostmi iz Priloge III, saj pri taki izključni pravici ni mogoče uporabiti konkurenčnega postopka za podeljevanje. Ne glede na to in na pravne posledice splošne izključitve iz področja uporabe te direktive mora za koncesije po členu 8(1) veljati obveznost o objavi obvestila o podelitvi koncesije, da se zagotovi osnovna preglednost, razen če so pogoji za tako preglednost določeni s sektorsko zakonodajo. |
(13) Primerno je, da se iz področja uporabe te direktive izključijo določene koncesije za storitve, povezane z dejavnostjo iz Priloge III, vključno s koncesijami za storitve, povezane s takšno dejavnostjo, če se koncesije na podlagi izključne pravice podelijo gospodarskemu subjektu v skladu z objavljenimi nacionalnimi zakoni, uredbo ali upravnim aktom ter ki je bila podeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije, saj pri taki izključni pravici ni mogoče uporabiti konkurenčnega postopka za podeljevanje. Ne glede na to in na pravne posledice splošne izključitve iz področja uporabe te direktive bi morala za te koncesije veljati obveznost o objavi obvestila o podelitvi koncesije, da se zagotovi osnovna preglednost, razen če so pogoji za tako preglednost določeni s sektorsko zakonodajo. Za povečanje preglednosti bi morala država članica, ki gospodarskem subjektu podeli izključno pravico za izvajanje katere od aktivnosti iz Priloge III, o tem obvestiti Komisijo. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13a) Iz področja uporabe te direktive bi bilo treba izvzeti koncesije za storitve na področju iger na srečo s finančnim tveganjem zaradi denarnega vložka (loterija, stave), ki jih je enemu ali več organov dodelila ena ali več držav članic na podlagi izključnih pravic v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami v skladu s pogodbama. Ta izključitev je utemeljena z dodelitvijo izključnih pravic enemu ali več organov na nacionalni ravni, zaradi česar ni mogoče uporabiti konkurenčnega postopka, in ker je treba ohraniti možnost držav članic, da na nacionalni ravni regulirajo igre na srečo zaradi njihovih obveznosti glede varstva javnega reda in miru ter socialnega varstva. |
Obrazložitev | |
Nova uvodna izjava za pojasnitev izključitve dela sektorja iger na srečo. Zaradi dodelitve izključnih pravic ni mogoče uporabiti konkurenčnega postopka. Države članice morajo v tem občutljivem sektorju (varstvo javnega reda in miru ter socialno varstvo) tudi ohraniti določen manevrski prostor. Na tem mestu se s predpisi, ki niso prilagojeni sektorju (denimo prenehanje izvajanja igre na srečo), ne sme zmanjšati zmožnosti države za ukrepanje. | |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 13 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13b) Iz področja uporabe te direktive je treba izvzeti naročila storitev na področju civilne obrambe, civilne zaščite in zagotavljanja varnosti. Sem spadajo zlasti nujni reševalni prevozi, ki bi jih bilo treba opredeliti kot ločene od storitev prevoza bolnikov. Za zagotovitev uspešne civilne zaščite in ukrepanje v primeru nesreč v interesu državljanov bi morala zadostovati uporaba načel iz primarne zakonodaje.
|
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 13 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13c) Ta direktiva ne bi smela posegati v pristojnost držav članic, da podelijo, opredelijo in organizirajo nalogo javne službe v skladu s Protokolom št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen Pogodbama.. |
Obrazložitev | |
Dodati bi bilo treba novo uvodno izjavo z izrecnim sklicevanjem na amsterdamski protokol kot instrument primarne zakonodaje EU. Namen tega predloga spremembe je isti kot sklicevanje na amsterdamski protokol v obrazložitvenem sporočilu Komisije o uporabi zakonodaje Skupnosti v zvezi s koncesijami. | |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Primerno je izključiti določene koncesije za storitve in gradnje, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, katerega glavna dejavnost je zagotavljanje teh storitev ali gradenj za skupino, katere del je, in ne njihovo ponujanje na trgu. Primerno je izključiti tudi določene koncesije za storitve in gradnje, ki jih naročnik podeli skupnemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov, za opravljanje dejavnosti iz te direktive in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali skupnih podjetij, ki so povezana z javnimi organi naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede zgornjih mej za zneske, do katerih lahko podjetja pridobijo del prometa na trgu ter nad katerim izgubijo možnost za podelitev koncesije brez javnega razpisa, ter glede sestave skupnih podjetij in stabilnosti povezav med temi skupnimi podjetji in javnimi organi naročniki, katerih del so. |
(14) Primerno je izključiti določene koncesije za storitve in gradnje, ki jih naročnik odda povezanim podjetjem, z udeležbo zasebnega sektorja ali brez, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje teh storitev ali gradenj za skupino, katere del so, in ne njihovo ponujanje na trgu. Primerno je izključiti tudi določene koncesije za storitve in gradnje, ki jih naročnik podeli skupnemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov, za opravljanje dejavnosti iz te direktive in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali skupnih podjetij, ki so povezana z javnimi organi naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede zgornjih mej za zneske, do katerih lahko podjetja pridobijo del prometa na trgu ter nad katerim izgubijo možnost za podelitev koncesije brez javnega razpisa, ter glede sestave skupnih podjetij in stabilnosti povezav med temi skupnimi podjetji in javnimi organi naročniki, katerih del so. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev člena 11 te direktive o povezanih podjetjih. V tem členu je dovoljena udeležba zasebnega sektorja v povezanih podjetjih, kar je v nasprotju z določbami člena 15 v zvezi s sodelovanjem med javnimi organi, kjer ni mogoča nikakršna udeležba zasebnega sektorja v pravni osebi, ki jo nadzoruje javni organ naročnik ali naročnik. | |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) V vodnem gospodarstvu morda obstajajo tako imenovana večpodročna povezana podjetja, ki delujejo v drugih sektorjih z drugačnimi (na primer liberaliziranimi kot tudi neliberaliziranimi) tržnimi strukturami in ki se lahko pri uporabi zahtev za izvzetje iz te direktive srečujejo s strukturnimi problemi. Zato naj bi do leta 2020 veljalo prehodno obdobje, da se bo to izvzetje lahko učinkovito uporabilo za povezana podjetja, ki imajo koncesije za izvajanja dejavnosti v vodnem gospodarstvu. V tem obdobju se lahko obstoječe koncesije podaljšajo brez uporabe te direktive, če so izpolnjeni določeni pogoji. Člen 11 sicer predvideva, da se povezano podjetje lahko izvzame iz področja uporabe direktive, če najmanj 80 % njegovega skupnega prometa izvira iz dejavnosti, ki jih izvaja s podjetji iste gospodarske skupine, neposredno za ta podjetja ali v njihovem imenu za državljane. Izpolnitev zahteve glede prometa pa je za večpodročna povezana podjetja, ki delujejo v vodnem sektorju, lahko težavna, ker promet ustvarijo tako z dejavnostmi v liberaliziranem kot v neliberaliziranem sektorju. Prehodno obdobje naj bi zadevnim povezanim podjetjem zagotovilo primeren rok, da bodo lahko prilagodila svojo interno organizacijo, po potrebi tudi z ločenim knjigovodstvom za aktivnosti v vodnem gospodarstvu in v drugih dejavnostih. Za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence pa bi se morale te pogodbe zaključiti do konca julija 2020. Po izteku prehodnega obdobja bi jim morala ta prilagoditev omogočiti, da bodo izpolnili pogoje za izvzetja za povezane družbe, predpisane v tej direktivi. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Ta direktiva se ne sme uporabljati za koncesije, ki jih podelijo naročniki za opravljanje dejavnosti iz Priloge III, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih brez omejenega dostopa, kot je določeno po postopku v ta namen v skladu s členoma 27 in 28 Direktive [ trenutno 2004/17/ES]. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče subjekte in ustrezen postopek odločanja ter v kratkem roku zagotoviti enotno uporabo prava Unije na tem področju. |
(15) Koncesije, ki jih podelijo naročniki za opravljanje dejavnosti iz Priloge III v državi članici, v kateri je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih brez omejenega dostopa, ne bi smele šteti kot koncesije v smislu te direktive in zato ta direktiva zanje ne bi smela veljati. Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba preučiti v skladu s členoma 27 in 28 Direktive 2004/17/ES. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče subjekte in ustrezen postopek odločanja ter v kratkem roku zagotoviti enotno uporabo prava Unije na tem področju. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 14. | |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Ta direktiva se ne uporablja, če koncesije podeljujejo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Vendar je treba pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za podeljevanje koncesij, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. |
(16) Ta direktiva se ne uporablja, če koncesije podeljujejo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Vendar je treba preučiti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za podeljevanje koncesij, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi, da bi gospodarskim subjektom omogočili večjo pravno varnost. Notranji trg in mednarodni trgi so vse bolj povezani, zato bi bilo treba pri politikah na področju javnega naročanja spodbujati vrednote Unije, kot so preglednost, odločno ukrepanje proti korupciji, načelo vzajemnosti in napredek na področju socialnih in človekovih pravic. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi morali sodelovanje med javnimi organi urejati predpisi o podeljevanju koncesij. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije razlagajo različno. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se pri koncesijah, sklenjenih med javnimi organi naročniki, predpisi o podeljevanju koncesij ne uporabljajo. Taka pojasnitev mora temeljiti na načelih ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika ali naročnika v skladu s členom 4(1)(1), ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o podeljevanju koncesij ne sme posegati v pravico javnih organov, da odločajo o načinu organiziranosti pri izvajanju njihovih javnih nalog. Koncesije, podeljene nadzorovanim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov ali naročnikov je zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila. |
(17) Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi morali sodelovanje med javnimi organi urejati predpisi o podeljevanju koncesij. Države članice si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije razlagajo različno. Zato je treba v skladu s to sodno prakso pojasniti, pod kakšnimi pogoji se za podelitev koncesij, sklenjenih med javnimi organi, ne uporabljajo predpisi iz te direktive. Taka pojasnitev mora temeljiti na načelih ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika ali naročnika v skladu s členom 4(1)(a), ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o podeljevanju koncesij ne sme posegati v pravico javnih organov, da svobodno odločajo o načinu organiziranosti pri izvajanju njihovih javnih nalog. Koncesije, podeljene nadzorovanim subjektom, bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe te direktive, če so izpolnjeni pogoji. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za koncesijo. Da bi to dosegli, bi bilo treba za izvzetje naročil iz področja uporabe te direktive opredeliti omejevalne pogoje. Če kateri od kumulativnih pogojev za izvzetje iz področja uporabe te direktive v času veljavnosti naročila ali sodelovanja, ki je izvzeto iz področja uporabe te direktive, ni več izpolnjen, je treba ta naročila in sodelovanje odpreti konkurenci z rednimi postopki oddaje koncesije. |
Obrazložitev | |
Razjasnitev uvodne izjave. Vprašanje sodelovanja med javnimi organi za skupno izvedbo naloge javne storitve je predmet nove ločene uvodne izjave. | |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17a) Eden o pogojev za določitev, ali koncesija, ki jo podeli javni organ naročnik ali naročnik iz točke 1 člena 4(1) drugi pravni osebi, ne bi smela spadati v področje uporabe te direktive, je, da ta javni organ ali naročnik zadevno pravno osebo obvladuje na način, podoben obvladovanju lastnih služb. To pomeni, da odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Za določitev obstoja takega obvladovanja se lahko upoštevajo dejavniki, kot so raven zastopanosti v upravnih organih, organih vodenja ali nadzora, ustrezne določbe v statutih ali lastniška ureditev; v tej direktivi se ne bi smelo zahtevati, da je odvisna pravna oseba v popolni lasti javnega organa naročnika ali naročnika. Zgoraj navedene pogoje bi bilo treba izpolniti, če javni organ naročnik javno naročilo odda pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi naročniki. |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Uvodna izjava 17 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17b) Sodelovanje med lokalnimi javnimi organi ali med lokalnimi javnimi organi in skupinami, ki jih sestavljajo izključno lokalni javni organi, s katerim naj bi skupaj zagotovili organiziranje naloge javnih storitev v javnem interesu v okviru notranje institucionalne in administrativne organizacije države članice, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te direktive. Pravo Unije javnim organom ne nalaga uporabe posebne pravne oblike za skupno izvajanje javnih nalog. Prav tako bi bilo treba iz področja uporabe te direktive izvzeti prenos pooblastil glede izvajanja nalog javnih storitev, ki obsega splošni prenos odgovornosti med lokalnimi javnimi organi ali med lokalnimi javnimi organi in skupinami, ki jih sestavljajo izključno lokalni javni organi, v okviru notranje institucionalne in administrativne organizacije države članice in v skladu z veljavnimi nacionalnim zakoni ali predpisi. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Uvodna izjava 17 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17c) Trajanje koncesije bi bilo treba omejiti, da se prepreči zapiranje trga in preprečevanje konkurence.
|
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za zagotovitev ustrezne objave koncesij za gradnje in storitve nad določeno vrednostjo, ki jih podelijo naročniki in javni organi naročniki, je treba pred podelitvijo take koncesije obvezno objaviti obvestilo o koncesiji v Uradnem listu Evropske unije. Mejne vrednosti morajo odražati jasen čezmejni interes koncesij za gospodarske subjekte iz drugih držav članic. Pri izračunu vrednosti koncesije za storitve je treba z vidika potencialnega ponudnika upoštevati ocenjeno vrednost vseh storitev, ki jih bo koncesionar zagotavljal. |
(18) Za zagotovitev ustrezne objave koncesij za gradnje in storitve do določene mejne vrednosti ali nad njo je treba pred podelitvijo take koncesije obvezno objaviti obvestilo o koncesiji v Uradnem listu Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Pojem mejne vrednosti in metoda za izračun sta obravnavana in pojasnjena v uvodni izjavi 10, v skladu s spremenjenima členoma 5 in 6. | |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Zaradi negativnih učinkov na konkurenco se morajo postopki s pogajanji brez predhodne objave uporabljati samo v zelo izjemnih primerih. Ta izjema mora biti omejena na primere, ko je že od začetka jasno, da objava ne bo povzročila večje konkurence, zlasti ker lahko koncesijo objektivno izvaja samo en gospodarski subjekt. Podeljevanje koncesije brez objave gospodarskemu subjektu je utemeljena samo v primerih objektivne izključnosti, ko položaja izključnosti ni ustvaril sam javni organ naročnik ali javni naročnik zaradi prihodnjega postopka za podeljevanje koncesij ter ko ni ustreznih nadomestnih rešitev, katerih razpoložljivost je treba temeljito preučiti. |
(19) Zaradi negativnih učinkov na konkurenco se morajo postopki s pogajanji brez predhodne objave uporabljati samo v zelo izjemnih primerih in morajo biti omejeni na primere, ko je že od začetka jasno, da objava ne bo povzročila večje konkurence, zlasti ker lahko koncesijo objektivno izvaja samo en gospodarski subjekt ali če subjekt koncesije zadeva socialne storitve ali druge posebne storitve z minimalnim čezmejnim vplivom. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev primerov, v katerih ni potrebno obvestilo o koncesiji. Uvodna izjava je zlasti posodobljena glede odprave predhodnega informativnega obvestila za socialne storitve in druge posebne storitve, sprva predvidenega v členu 26(3). | |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Ponovni pregled tako imenovanih prednostnih in neprednostnih storitev (storitev A in B), ki ga je opravila Komisija, je pokazal, da popolne uporabe zakonodaje o javnih naročilih ni upravičeno omejiti na omejeno skupino storitev. Zato je treba to direktivo uporabljati za številne storitve (kot so gostinske storitve in storitve oskrbe z vodo), ki imajo potencial za čezmejno trgovino. |
(20) V okviru reforme pravil o javnih naročilih je ponovni pregled tako imenovanih prednostnih in neprednostnih storitev (storitev A in B), ki ga je opravila Komisija, pokazal, da popolne uporabe zakonodaje o javnih naročilih ni upravičeno omejiti na omejeno skupino storitev. Zato je treba to direktivo uporabljati za številne storitve, ki imajo potencial za čezmejno trgovino. |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Glede na rezultate ocene reformiranih pravil o javnih naročilih, ki so ga opravile službe Komisije, je primerno izključiti iz popolne uporabe te direktive samo tiste storitve z omejeno čezmejno razsežnostjo, tj. tako imenovane storitve osebne pomoči, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi različnih kulturnih danosti zelo razlikuje. Za koncesije za take storitve je zato treba določiti posebno ureditev, pri čemer je treba upoštevati, da so regulirane na novo. Obveznost objave predhodnega informativnega obvestila in obvestila o podelitvi koncesije, katere vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz te direktive, je ustrezna, da se potencialnim ponudnikom zagotovijo informacije o poslovnih priložnostih ter da so vsi zainteresirani obveščeni o številu in vrstah podeljenih koncesij. Države članice uvedejo ustrezne ukrepe za podeljevanje koncesij za te storitve, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom in naročnikom pa omogočijo, da upoštevajo posebnosti zadevnih storitev. Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki in naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih kategorij uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. |
(21) Glede na rezultate ocene reformiranih pravil o javnih naročilih, ki so ga opravile službe Komisije, je primerno izključiti iz popolne uporabe te direktive samo tiste storitve z omejeno čezmejno razsežnostjo, tj. tako imenovane storitve osebne pomoči, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi različnih kulturnih danosti zelo razlikuje. Za koncesije za take storitve bi bilo zato treba določiti preprostejšo ureditev, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da so regulirane na novo. Obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije, katere vrednost je enaka ali višja od mejne vrednosti iz te direktive, je ustrezna, da se zagotovi spoštovanje načela preglednosti in se hkrati koncedentu omogoči, da upošteva posebnosti zadevnih storitev. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko koncedent upošteva potrebo po zagotovitvi inovativnosti in, v skladu s členom 14 PDEU in protokolom št. 26, ki je priloga k Pogodbama, visoko raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enako obravnavo ter spodbujanje univerzalnega dostopa in pravic uporabnikov.
|
Obrazložitev | |
Predlog direktive javnim organom še vedno omogoča, da v okviru koncesijske pogodbe določijo ustrezno raven kakovosti ali obveznosti javnih storitev. Direktiva ureja podeljevanje pogodb, ne pa ciljev, ki jih javni organi zasledujejo v okviru teh pogodb. | |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, da za uresničitev ciljev javne politike v skladu s pravom Unije opredelijo storitve splošnega gospodarskega pomena, obseg in značilnosti teh storitev, vključno s pogoji glede kakovost storitev. Prav tako ne bi smela posegati v pristojnost teh organov, da zagotavljajo, naročajo in financirajo storitve splošnega gospodarske pomena v skladu s členom 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokolom št. 26 k pogodbama. Ta direktiva prav tako ne obravnava financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena ali sistemov pomoči, ki jih dodeljujejo države članice, zlasti na socialnem področju, v skladu s pravili Unije o konkurenci. |
Obrazložitev | |
Opozorilo, da imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi v skladu s pogodbami pravico opredeliti gospodarske storitve splošnega pomena ter zagotavljati, naročati in financirati te storitve. | |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev je treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali socialne storitve organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. |
(22) Glede na pomen kulturnega ozadja in občutljivost teh storitev bi morale države članice imeti dovolj proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila te direktive državam članicam ne preprečujejo, da bi pri izboru izvajalcev storitev uporabljale posebna merila za kakovost, kot so merila prostovoljnega evropskega okvira za kakovost socialnih storitev Odbora za socialno varstvo Evropske unije. Države članice in/ali javni organi lahko te storitve še naprej izvajajo sami ali jih organizirajo tako, da ne sklenejo koncesijskih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je predhodno določil javni organ naročnik ali naročnik, brez omejitev ali kvot, če tak sistem zagotavlja ustrezne objave ter upošteva načela preglednosti in nediskriminacije. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Uvodna izjava 22 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22a) Kocendenti ne bi smeli razkriti informacij, označenih kot zaupne, ki jih prejmejo od gospodarskih subjektov, da se med postopkom zagotovi zaupnost. Za neizpolnjevanje te obveznosti bi moral odgovarjati koncedent, če lahko gospodarski subjekt jasno prikaže škodo. Prav tako gospodarski subjekti ne bi smeli razkriti informacij, ki so bile označene kot zaupne. Gospodarski subjekti bi morali odgovarjati za neupoštevanje te obveznosti. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Uvodna izjava 22 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22b) Postopek podeljevanja koncesijskih pogodb bi moral obsegati več faz, ki bi zajemale: objavo obvestila o koncesiji, s katerim bi koncedent, ki želi podeliti koncesijo, objavil svojo namero; kandidaturo, ki bi jo zainteresirani gospodarski subjekti vložili kot odgovor na to obvestilo; preverjanje pogojev za sodelovanje kandidatov; oddajo ponudbe s strani kandidatov; pravico koncedenta, da se s ponudniki pogaja na podlagi objektivnih meril za oddajo naročila; sklep, da koncedent podeli koncesijsko pogodbo koncesionarju, ter objava obvestila o podelitvi koncesije. Predvideti bi bilo treba vmesne faze, med drugim izbiro nekaterih kandidatov, ki lahko oddajo ponudbo, in pošiljanje vabila k oddaji ponudbe tako izbranim kandidatom. Koncedent bi moral imeti tudi možnost, da k sodelovanju povabi gospodarske subjekte, ki se niso odzvali na obvestilo o koncesiji. Če se upoštevata načeli preglednosti in nediskriminacije, bi bilo treba dopustiti tudi drugačen vrstni red faz, tako bi se na primer pred preverjanjem meril za izbor izvedlo preverjanje predloženih ponudb. Ob upoštevanju te direktive bi bilo treba koncedentom zagotoviti širok manevrski prostor za opredelitev postopka za izbiro koncesionarja. Edini obvezni fazi bi morali biti objava obvestila o koncesiji na začetku postopka, razen kadar v skladu s to direktivo ni potrebna, in objava obvestila o podelitvi koncesije na koncu postopka. Vendar bi morala to avtonomijo spremljati preglednost in enaka obravnava kandidatov in ponudnikov. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev postopka podelitve za boljše razumevanje členov o poteku postopka, preglednosti in postopkovnih jamstvih. Poudarja se pravica koncedenta, da doda vmesne faze ali spremeni vrstni red faz ob upoštevanju določb te direktive in obvezne objave obvestila o koncesiji na začetku postopka in obvestila o njeni podelitvi na koncu postopka. | |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Uvodna izjava 22 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22c) Države članice bi morale sprejeti pravila za preprečevanje goljufij, favoriziranja, korupcije in navzkrižja interesov, katerih cilj bi bil zagotoviti preglednost postopka podeljevanja koncesije in enako obravnavo vseh kandidatov in ponudnikov. S sprejetimi ukrepi bi morali vzpostaviti in uporabljati celovit, izvedljiv sistem kazalnikov in spremljanja za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje primerov goljufij, korupcije, navzkrižja interesov ter drugih hujših nepravilnosti na področju koncesij. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Da lahko vsi zainteresirani subjekti oddajo prijave in ponudbe, morajo javni organi naročniki in naročniki upoštevati najkrajši rok za prejem takih prijav. |
(23) Da lahko vsi zainteresirani subjekti oddajo prijave ali ponudbe, bi moral koncedent upoštevati najkrajši rok za prejem takih prijav ali ponudb. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Izbira in uporaba sorazmernih, nediskriminacijskih in poštenih meril pri izboru gospodarskih subjektov sta bistvenega pomena za njihov dejanski dostop do gospodarskih priložnosti, ki jih nudijo koncesije. Zlasti možnost, da lahko kandidat vključi tudi sposobnosti drugih subjektov, je lahko odločilna za sodelovanje malih in srednje velikih podjetij. Zato je primerno določiti, da se morajo merila za izbor nanašati samo na tehnične, finančne in gospodarske sposobnosti subjektov, da je treba ta merila objaviti v obvestilu o koncesiji in da gospodarskemu subjektu ne smejo preprečiti, da bi vključil sposobnosti drugih subjektov, ne glede na njegove pravne odnose s temi subjekti, če subjekt javnemu organu naročniku ali naročniku dokaže, da ima na voljo potrebna sredstva. |
(24) Izbira in uporaba sorazmernih, nediskriminacijskih in poštenih meril pri izboru gospodarskih subjektov sta bistvenega pomena za njihov dejanski dostop do gospodarskih priložnosti, ki jih nudijo koncesije. Zlasti možnost, da lahko kandidat vključi tudi sposobnosti drugih subjektov, je lahko odločilna za sodelovanje malih in srednje velikih podjetij. Zato je primerno določiti, da bi morala biti merila za izbor jasno opredeljena, da bi se morala nanašati na poklicne tehnične in finančne sposobnosti kandidatov in biti povezana s predmetom naročila, da bi bilo treba ta merila objaviti v obvestilu o koncesiji in da kandidatu ne smejo preprečiti, da bi vključil sposobnosti drugih subjektov, ne glede na njegove pravne odnose s temi subjekti, če subjekt koncedentu dokaže, da ima na voljo potrebna sredstva. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 36. | |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom, povezana morajo biti s predmetom koncesije, javnemu organu naročniku ali naročniku pa ne smejo zagotavljati neomejene svobodne izbire. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
(25) Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, bi morala merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te bi bilo treba vnaprej razkriti vsem kandidatom ali ponudnikom in povezana bi morala biti s predmetom koncesije. Zagotoviti bi morala možnost učinkovite konkurence ter vključevati minimalne zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo kandidati ali ponudniki, s strani koncedenta. |
Obrazložitev | |
Uskladitev z novim členom o merilih za izbiro ponudnika. | |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) Da bi se pri podeljevanju koncesij bolje upoštevali socialni vidiki, bi moralo biti koncedentu tudi omogočeno, da v merila za podeljevanje vključi značilnosti, povezane z delovnimi pogoji. Navedene značilnosti bi morale zaščititi zdravje osebja, vključenega v proizvodni proces, ali spodbujati družbeno vključevanje prikrajšanih oseb ali oseb iz ranljivih skupin med osebami, odgovornimi za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Koncedentu bi moralo biti tudi omogočeno, da v merila za podeljevanje vključi organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo koncesijske pogodbe, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s tem na ekonomsko vrednost ponudbe. Da bi imeli ženske in moški enak dostop do trga dela, bi moralo biti koncedentu tudi omogočeno, da v merila za izbiro ponudnika vključi značilnosti, povezane s spodbujanjem enakosti med spoloma. |
|
|
|
|
Obrazložitev | |
Reorganizacija uvodnih izjav (logična povezava med uvodno izjavo 29 in uvodno izjavo 25 o merilih za podelitev). Okrepitev socialnih dejavnikov. Črtanje sklicevanja na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, tehničnih specifikacij in življenjskega cikla proizvoda, ker ni relevantno za koncesije (besednjak javnih naročil). Če želi, lahko koncedent ob upoštevanju prava EU predvidi merila za podelitev, ki so povezana s socialnimi dejavniki (gl. nova člena 38a in 38b). | |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Uvodna izjava 25 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25b) Tehnične in/ali funkcionalne zahteve opredeljujejo zahtevane značilnosti gradnje in/ali storitev, ki so predmet koncesije, ter vključujejo zlasti zahteve glede dostopnosti za invalide ali stopnje okoljske uspešnosti. Te tehnične in funkcionalne zahteve bi morale biti navedene v dokumentaciji v zvezi s koncesijo in bi morale spoštovati načela enake obravnave in preglednosti. Ne smejo biti oblikovane tako, da bi umetno omejevale konkurenco. |
Obrazložitev | |
Pojasnila o tehničnih in/ali funkcionalnih zahtevah, ki opredeljujejo značilnosti gradnje in/ali storitev, ki so predmet koncesije. Ta pojem se zdi za koncesije ustreznejši kot tehnične specifikacije, ki so bile sprva predlagane v predlogu direktive (manj podrobnosti, skladnost z duhom koncesije, ki temelji na prenosu gospodarskega tveganja na koncesionarja, ki mora ohraniti določen manevrski prostor, če koncedent to želi). | |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Če se javni organi naročniki in naročniki odločijo podeliti koncesijo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za ocenjevanje ekonomičnosti in kakovosti, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in odločili, katera predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta koncesije, ker morajo merila omogočati, da se kakovost posamezne ponudbe lahko oceni glede na predmet koncesije, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotovi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje sklicevanja na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ker ne ustreza koncesijam (besednjak javnih naročil). | |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) Koncesije so ponavadi dolgoročni, zapleteni dogovori, pri katerih izvajalec prevzame odgovornosti in tveganja, ki jih imajo navadno javni organi naročniki ter so običajno v njihovi pristojnosti. Zato morajo biti javni organi naročniki ali naročniki prožni pri organizaciji postopka podeljevanja, vključno z možnostjo pogajanj o vsebini koncesije s kandidati. Vendar je zaradi zagotovitve enake obravnave in preglednosti med postopkom podeljevanja primerno določiti nekatere zahteve glede strukture procesa podeljevanja, vključno s pogajanji, razširjanjem informacij in razpoložljivostjo pisnih evidenc. Treba je tudi določiti, da ni dovoljeno odstopati od prvotnih pogojev obvestila o koncesiji, da se prepreči nepravično obravnavanje možnih kandidatov. |
(27) Koncesije so ponavadi dolgoročni, zapleteni dogovori, pri katerih koncesionar prevzame odgovornosti in tveganja, ki jih ima navadno koncedent ter so običajno v njegovi pristojnosti. Zato bi moral biti koncedent resnično prožen pri organizaciji postopka podeljevanja in pogajanjih o vsebini koncesije s kandidati in ponudniki, ob tem pa zagotoviti spoštovanje načel enake obravnave in preglednosti med postopkom. |
Obrazložitev | |
Uskladitev z novimi členi o merilih za izbor in postopkovnimi vidiki. Pogajanja morajo biti osrednji element postopka podeljevanja koncesij. Koncedent (javni organ naročnik ali naročnik) mora ohraniti manevrski prostor, ki mu omogoča najoptimalnejšo izbiro. | |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni organi naročniki in naročniki, morajo zagotoviti, da je podeljevanje koncesij odprto za konkurenco. Zato je treba omogočiti, da se predložijo ponudbe, ki odražajo različne tehnične rešitve, in zagotovi zadostna konkurenčnost. Zato je treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih lastnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih navedeni gospodarski subjekt navadno zagotavlja. Tehnične specifikacije, sestavljene v obliki zahtev po funkcijskosti in uspešnosti, na splošno omogočajo najboljše doseganje navedenega cilja in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki ali naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard oziroma v njegovi odsotnosti na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga potrdi tretja oseba; dopustna so lahko tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preskušanju oziroma jih ne more pridobiti v ustreznih rokih. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črta se sklicevanje na tehnične specifikacije, saj za koncesijske pogodbe ni pomembno (besednjak javnih naročil). Lahko pa se postavijo funkcionalne zahteve. | |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Javnim organom naročnikom in naročnikom je treba tudi omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za podeljevanje sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so ti povezani s predmetom koncesije. Da bi se pri podeljevanju koncesije bolje upoštevali socialni vidiki, lahko dobavitelji v merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev. Vendar če javni organi naročniki ali naročniki izberejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko taka merila nanašajo samo na delovne pogoje oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem proizvodnem procesu ali zagotavljanju storitve. Navedene značilnosti se lahko nanašajo izključno na zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za podeljevanje, ki vključujejo navedene značilnosti, morajo biti omejena na lastnosti, ki imajo neposredne posledice za osebje v delovnem okolju. Uporabljati se morajo v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Tudi pri uporabi ekonomsko najugodnejše ponudbe je treba javnim organom naročnikom in naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje vključijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega koncesije, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s tem na ekonomsko vrednost ponudbe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje sklicevanja na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, tehničnih specifikacij in življenjskega cikla proizvoda, ker ni relevantno za koncesije (besednjak javnih naročil). Treba je poudariti, da lahko koncedent, če želi, ob upoštevanju prava EU uporabi merila za podelitev, ki so povezana s socialnimi dejavniki. | |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Uvodna izjava 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(30) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko objava koncesij zelo poenostavi ter povečata učinkovitost in preglednost postopkov podeljevanja koncesij. V postopkih podeljevanja koncesij morajo postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi čas. Pri uporabi elektronskih sredstev je zato treba predvideti skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu s posebnim načinom prenosa, določenim na ravni Unije. Poleg tega lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi funkcijami javnim organom naročnikom in naročnikom omogočijo preprečiti, ugotoviti in odpraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega naročanja. |
(30) Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko objava koncesij zelo poenostavi ter povečata učinkovitost, hitrost in preglednost postopkov podeljevanja koncesij. V postopkih podeljevanja koncesij morajo postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij. Zato bi pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentov v zvezi s koncesijami v elektronski obliki moralo postati obvezno. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 25. Ker so koncesije po svoji naravi zapletene pogodbe in so zanje pomembna pogajanja, bo le malo postopkov mogoče učinkovito izvesti z elektronskimi sredstvi, razen pošiljanja obvestil o koncesiji in njeni podelitvi (spremenjeni člen 28) in dostopnosti dokumentacije v zvezi s koncesijo (spremenjeni člen 30). | |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Uvodna izjava 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(31) Javni organi naročniki in naročniki iz različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in skupno podelitev koncesije, da bi čim bolj izkoristili možnosti notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, nenazadnje tudi pri inovativnih projektih, ki predstavljajo večje tveganje, kot ga lahko razumno sprejme en sam javni organ naročnik ali naročnik. Zato je treba za lažje sodelovanje pri čezmejni skupni podelitvi koncesije določiti nove predpise o čezmejni skupni podelitvi koncesije, s katerimi se določi pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko javni organi naročniki in naročniki iz različnih držav članic v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za tako obliko skupne podelitve koncesije je treba določiti posebna pravila. |
črtano |
Obrazložitev | |
Uskladitev zaradi črtanja člena 31. | |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Uvodna izjava 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(33) Koncesij se ne sme podeliti gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali jim je bila dokazana krivda zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost je treba kaznovati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega mora biti javnim organom naročnikom in naročnikom omogočeno, da izključijo kandidate ali ponudnike, če ti resno kršijo zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, da se tako zavaruje javni interes v skladu s Pogodbo, ali če je gospodarski subjekt izkazal resne ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju predhodne koncesije ali podobnih koncesij z istim javnim organom naročnikom ali naročnikom. |
(33) Koncesij se ne bi smelo podeliti gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali jim je bila dokazana krivda zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo treba kaznovati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi moralo biti koncedentom omogočeno, da izključijo kandidate ali ponudnike, če ti resno kršijo zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, da se tako zavaruje javni interes v skladu s Pogodbama, pod pogojem, da je pristojni organ ugotovil kršitev, če je gospodarski subjekt izkazal resne ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju predhodne koncesije ali podobnih koncesij z istim koncedentom, za resne ali ponavljajoče kršitve socialne, okoljske ali delovne zakonodaje. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 36. | |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Uvodna izjava 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(34) Pojasniti je treba okoliščine, v katerih je treba zaradi spremenjene koncesije med izvajanjem izvesti nov postopek za podelitev koncesije, pri čemer je treba upoštevati zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije. Pri bistvenih spremembah prvotne koncesije, iz katere je razvidna namera pogodbenih strank, da se želijo ponovno pogajati o bistvenih določilih ali pogojih koncesije, je treba izvesti nov postopek za podeljevanje. To velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na izid postopka, če bi veljali že za prvotni postopek. Izredno in začasno podaljšanje trajanje koncesije, s katero se do podelitve nove koncesije zagotovi neprekinjenost pri zagotavljanju storitev, se praviloma ne šteje za bistveno spremembo prvotne koncesije. |
(34) Pojasniti je treba okoliščine, v katerih je treba zaradi spremenjene koncesije med izvajanjem izvesti nov postopek za podelitev koncesije, pri čemer je treba upoštevati zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije. Vse koncesije se lahko med izvajanjem spremenijo z dodatkom k pogodbi, v skladu s to direktivo. Pri bistvenih spremembah prvotne koncesije, iz katere je razvidna namera pogodbenih strank, da se želijo ponovno pogajati o bistvenih določilih ali pogojih koncesije, pa je treba izvesti nov postopek za podeljevanje. To velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na izid postopka, če bi veljali že za prvotni postopek. Izredno in začasno podaljšanje trajanje koncesije, s katero se do podelitve nove koncesije zagotovi neprekinjenost pri zagotavljanju storitev, se praviloma ne šteje za bistveno spremembo prvotne koncesije. Vendar pa koncedent in koncesionar pogodbe ob njenem izteku ne bi smela podaljšati zaradi naložb, ki niso bistvene za izvajanje koncesije in ki bi bile izvedene izključno z namenom podaljšanja pogodbe. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 42. | |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Uvodna izjava 34 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34a) Ker so koncesijske pogodbe pogosto dolgoročne, je treba zaradi ocenitve njihove vrednosti ob vsaki načrtovani oceni posodobiti ustrezne kvantitativne podatke. Tako bo pravni pristop popolnoma v skladu z gospodarsko in finančno realnostjo koncesijske pogodbe. |
Obrazložitev | |
Skladno s predlogi spremembe členov. | |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Uvodna izjava 35 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(35) Javni organi naročniki in naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob podelitvi koncesije niso predvideli. V takem primeru je potrebna določena prožnost, da se lahko koncesijo prilagodi tem okoliščinam brez novega postopka podeljevanja. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ali naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotne podelitve koncesije ter pri tem upošteval razpoložljiva sredstva, vrsto in lastnosti zadevnega projekta, dobro prakso na zadevnem področju in potrebo po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje koncesije, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar to ne sme veljati v primerih, ko sprememba vpliva na celotno naročilo, na primer če se naročene gradnje, blago ali storitve nadomestijo z drugimi storitvami ali če se bistveno spremeni vrsta naročila, ker se lahko v tem primeru predpostavi hipotetičen vpliv na izid. |
(35) Koncedenti se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob podelitvi koncesije niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost, da se lahko koncesijo prilagodi tem okoliščinam brez novega postopka podeljevanja. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je koncedent ustrezno skrbno pripravil prvotne podelitve koncesije ter pri tem upošteval razpoložljiva sredstva, vrsto in lastnosti zadevnega projekta, dobro prakso na zadevnem področju in potrebo po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje koncesije, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar to ne sme veljati v primerih, ko sprememba vpliva na celotno koncesijo, na primer če se naročene gradnje, ali storitve, za katere bo oddana koncesija, nadomestijo z drugimi storitvami ali uvedejo pogoji, zaradi katerih se lahko predpostavi vpliv na izid. |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Uvodna izjava 36 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(36) V skladu z načeli enake obravnave in preglednosti se uspešen ponudnik ne sme nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja koncesije konkurenci. Vendar pa je lahko uspešni ponudnik, ki izvaja koncesijo, med izvajanjem koncesije izpostavljen nekaterim strukturnim spremembam, npr. sami notranji reorganizaciji, združitvi, prevzemu ali nesolventnosti, ali pa se nadomesti na podlagi pogodbene klavzule, ki je znana vsem ponudnikom, in v skladu z načeli enake obravnave in preglednosti. Za take strukturne spremembe se ne sme samodejno zahtevati novih postopkov podelitve vseh koncesij, ki jih izvaja zadevno podjetje. |
(36) V skladu z načeli enake obravnave in preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom brez ponovnega odprtja koncesije konkurenci. Vendar je lahko uspešni ponudnik, ki izvaja koncesijo, med izvajanjem koncesije izpostavljen nekaterim strukturnim spremembam, npr. sami notranji reorganizaciji, združitvi, prevzemu, prenosu premoženja ali sredstev med podjetij ali nesolventnosti, ali pa se nadomesti na podlagi pogodbene klavzule, ki je znana vsem ponudnikom, in v skladu z načeli enake obravnave in preglednosti. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati novih postopkov podelitve vseh koncesij, ki jih izvaja zadevno podjetje. |
Obrazložitev | |
Uskladitev s spremenjenim členom 42. | |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Uvodna izjava 37 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(37) Javnim organom naročnikom in naročnikom je treba omogočiti, da v posameznih pogodbah predvidijo spremembe koncesije v obliki klavzul o pregledu, vendar jim take klavzule ne smejo omogočiti neomejene proste presoje. Zato je treba v tej direktivi določiti, v kolikšnem obsegu se lahko predvidijo spremembe prvotne koncesije. |
(37) Koncedentom bi bilo treba omogočiti, da v posameznih pogodbah predvidijo spremembe koncesije v obliki klavzul o pregledu, vendar jim take klavzule ne smejo omogočiti neomejene proste presoje. Zato bi bilo treba v tej direktivi določiti, v kolikšnem obsegu se lahko predvidijo spremembe prvotne koncesije. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Uvodna izjava 38 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(38) Za prilagoditev hitremu tehničnemu in gospodarskemu napredku je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z nebistvenimi prvinami te direktive; tehnične podrobnosti in lastnosti naprav za elektronski sprejem je treba posodabljati v skladu s tehnološkim razvojem in upravnimi potrebami; Komisijo je treba pooblastiti tudi za določanje obveznih tehničnih standardov za elektronsko komunikacijo, pri čemer mora ta upoštevati tehnološki razvoj in upravne potrebe, da se pri postopkih za podeljevanje koncesij, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi, zagotovi interoperabilnost tehničnih formatov, procesov in sistemov za sporočanje. Poleg tega je treba hitro prilagoditi seznam zakonodajnih aktov Unije o skupnih metodologijah za izračun stroškov v življenjskem ciklu ter vanj vključiti sektorske ukrepe. Za izpolnitev navedenih potreb je treba Komisijo pooblastiti za posodabljanje seznama zakonodajnih aktov, vključno z metodologijami za izračun stroškov v življenjskem ciklu. |
(38) Za prilagoditev hitremu tehničnemu in gospodarskemu napredku bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za sprejemanje aktov za posodobitev referenčnih številk CPV, vključno s tistimi iz Prilog I in X, če je to potrebno zaradi sprememb nomenklature CPV. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so vsi ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
Obrazložitev | |
Za zagotavljanje skladnosti s predlogi sprememb členov25 in 40. | |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Uvodna izjava 41 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(41) V skladu z zakonodajo Unije o javnem naročanju morajo države članice dosledno in sistematično spremljati izvajanje in delovanje teh pravil, da se zagotovi učinkovita in enotna uporaba zakonodaje Unije. Če države članice imenujejo en sam nacionalni organ za spremljanje, izvajanje in nadzorovanje javnih naročil, ima lahko ta organ enake pristojnosti tudi pri koncesijah. Samo enotni organ z vseobsegajočimi nalogami mora zagotovi pregled nad glavnimi težavami pri izvajanju in lahko predlaga ustrezne popravne ukrepe za bolj strukturne težave. Lahko zagotovi takojšnje povratne informacije o delovanju politike ter morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter tako pripomore k hitremu iskanju rešitev in izboljšanju postopkov podeljevanja koncesij. |
črtano |
Obrazložitev | |
Uskladitev s črtanjem navedbe enotnega organa nadzora, ki je posledica revizije direktiv o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Uvodna izjava 42 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(42) Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. |
črtano |
Obrazložitev | |
To besedilo o delegiranih aktih se vključi v uvodno izjavo 38. | |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, se morajo Komisiji za pripravo in objavo obvestil ter pošiljanje in objavljanje podatkov iz prilog IV do VI ter spreminjanje mejnih vrednosti podeliti ustrezna izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Izvedbeni akti, ki nimajo finančnega vpliva ali ne vplivajo na vrsto in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, se morajo sprejeti po svetovalnem postopku. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Oddelek I – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Opredelitve in področje uporabe |
Opredelitve, področje uporabe, mejne vrednosti in metode za izračun vrednosti koncesije |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki jih izvedejo javni organi naročniki in naročniki za podeljevanje koncesij, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 5. |
1. Ta direktiva določa pravila, ki se uporabljajo v postopkih za podeljevanje koncesijskih pogodb za gradnje ali storitve, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 6 in ki jih gospodarskim subjektom podeli eden od naslednjih akterjev: |
2. Ta direktiva se uporablja za pridobitev gradenj ali storitev, vključno z blagom, ki je povezano s predmetom koncesije, ki jih izvedejo gospodarski subjekti: |
|
a) ki jih izberejo javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjeni za javne namene; |
a) javni organi naročniki; |
b) ki jih izberejo naročniki, če so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjene za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III. |
b) naročniki, če so gradnje ali storitve namenjene za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev področja uporabe te direktive in črtanje besednjaka, izposojenega od javnih naročil (postopki za oddajo javnih naročil, pridobitev gradenj/storitev, blago). | |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1a |
|
Načelo samostojnega upravljanja javnih organov |
|
Direktiva priznava načelo samostojnega upravljanja javnih organov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Javni organi naročniki in naročniki sami odločajo, kako bodo najbolje upravljali izvedbo gradenj ali storitev, v skladu z zakonsko ureditvijo in metodami, za katere menijo, da so najbolj učinkovite za zagotavljanje zlasti visoke ravni kakovosti in varnosti, cenovne dostopnosti in enake obravnave ter za spodbujanje splošnega dostopa in pravic uporabnikov v javnih storitvah. |
|
Javni organi naročniki in naročniki se zato lahko odločijo, da bodo svoje naloge javnega interesa opravljale z lastnimi sredstvi ali v sodelovanju z drugimi javnimi organi naročniki ali da jih bodo prenesli na gospodarske subjekte. |
Obrazložitev | |
Potrditev načela samostojnega upravljanja javnih organov, ki lahko svobodno izbirajo, kako bodo izvajali naloge, za katere so odgovorni (lahko jih izvajajo sami ali jih oddajo v zunanje izvajanje tretjim osebam). Direktiva ne določa, kateri način upravljanja je treba izbrati, vendar predvideva pravila, v primeru da organi izberejo oddajo v zunanje izvajanje (koncesijo). | |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1b |
|
Načelo preglednosti javnih organov |
|
Podrobnosti koncesijskih pogodb, tudi glede prenosa bistvenega dela gospodarskega tveganja, kot je opredeljeno v tretjem pododstavku točke 2 člena 2(1), in morebitnih plačil gospodarskemu subjektu, ki jih izvede koncedent, se objavijo in jih je mogoče nadzirati v skladu z določbami o zaupnosti iz člena 24. |
|
Objavijo se tudi vse naknadne spremembe pogodbe. |
|
|
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 1 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 1c |
|
Pravica opredeliti storitve splošnega gospodarskega pomena |
|
|
|
|
|
Ta direktiva ne vpliva na svobodo držav članic, da v skladu z zakonodajo Unije opredelijo, kaj štejejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, kako naj bodo te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili državne pomoči in katere posebne obveznosti naj zanje veljajo. |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) „koncesije“ pomeni javne koncesije za gradnje, koncesije za gradnje ali koncesije za storitve. |
(1) koncesije“ pomeni koncesije za gradnje ali koncesije za storitve, kot so opredeljene v točkah (a) in (b):
|
|
(a) „koncesija za gradnje“ pomeni pisno odplačno pogodbo, s katero en ali več javnih organov naročnikov ali naročnikov izvedbo gradenj zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe gradenj, ki so predmet koncesije, oziroma pravico skupaj s plačilom.
|
|
(b) „koncesija za storitve“ pomeni pisno odplačno pogodbo, s katero javni organ naročnik ali naročnik ali več takih naročnikov odda upravljanje storitve enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe storitve, ki je predmet koncesije, oziroma pravico skupaj s plačilom.
|
|
Podelitev koncesije za gradnje ali storitve pomeni, da se na koncesionarja prenese bistveni del gospodarskega tveganja gradenj ali storitev, ki je opredeljeno kot tveganje izpostavljenosti nepredvidljivemu trgu in zajema tveganje, povezano s povpraševanjem in ponudbo. Šteje se, da koncesionar prevzame bistveni del poslovnega tveganja, če pod običajnimi pogoji uporabe in skladno z določbami pogodbe ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali opravljanju storitev, ki so predmet koncesije. |
Obrazložitev | |
Črta se razločevanje med koncesijo za gradnje in javno koncesijo za gradnje glede na koncendenta (javni organ naročnik ali naročnik), saj besedilu ne prinaša dodane vrednosti. | |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) „javna koncesija za gradnje“ pomeni pisno odplačno pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe gradenj, ki so predmet koncesije, oziroma pravico s plačilom. |
črtano |
|
|
|
|
Obrazložitev | |
Pojasnitev pojma koncesije in njenih posebnosti v primerjavi z javnimi naročili: prenos naloge, za katero je odgovoren koncedent, na tretji gospodarski subjekt; prenos tveganja z koncedenta na koncesionarja; prenos pravice do uporabe gradenj in storitev, ki so predmet koncesije, na koncesionarja; plačilo koncesionarju, ki temelji na uporabi gradenj in storitev. Pojasnitev pojma tveganja, povezanega z uporabo, kot gospodarskega tveganja zaradi izpostavljenosti tržnemu tveganju. | |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb ali subjektov, vključno s konzorciji podjetij, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradnje, blago ali storitve; |
Obrazložitev | |
Premik opredelitve zaradi bolj logičnega vrstnega reda. V predlogu Komisije je bila opredelitev v členu 2(10). | |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2b) „koncedent“ pomeni javni organ naročnik ali naročnik, ki podeli koncesijo gospodarskemu subjektu; |
Obrazložitev | |
Uvedba pojma koncedent, ki zajema javne organe naročnike in naročnike, kadar se ti omenjajo skupaj. Koncedent podeli koncesijo koncesionarju. | |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2c) „kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki se je odzval na vabilo ali bil povabljen k udeležbi v postopku podeljevanja koncesije; |
Obrazložitev | |
Premik opredelitve zaradi bolj logičnega vrstnega reda. V predlogu Komisije je bila opredelitev v členu 2(8). | |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2d) „ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo; |
Obrazložitev | |
Premik opredelitve zaradi bolj logičnega vrstnega reda. V predlogu Komisije je bila opredelitev v členu 2(11). | |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2e) „koncesionar“ pomeni gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija. |
Obrazložitev | |
Premik opredelitve zaradi bolj logičnega vrstnega reda. V predlogu Komisije je bila opredelitev v členu 2(9). | |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 f (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2f) „dokumenti v zvezi s koncesijo“ pomenijo vse dokumente, ki jih je pripravil koncedent oziroma na katere se sklicuje, da bi opisal ali opredelil elemente koncesijske pogodbe in postopka podelitve koncesijske pogodbe;
|
Obrazložitev | |
Črta se besednjak javnih naročil, opredelitev pa je preprostejša in prestavljena zaradi bolj logičnega vrstnega reda. V predlogu Komisije je bila opredelitev v členu 2(13). | |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) „koncesija za gradnje“ pomeni pisno odplačno pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradnje, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe del, ki so predmet pogodbe, oziroma pravico s plačilom. |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena in spremenjena, glej novi člen 2(2). | |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) „izvajanje gradnje“ pomeni izvedbo ali načrtovanje in izvedbo gradenj, povezanih z eno od dejavnosti iz Priloge I, ali postavitev ali izvedbo gradnje s katerimi koli sredstvi, pri čemer je treba spoštovati zahteve javnega organa naročnika, ki ima odločilen vpliv na vrsto ali načrtovanje gradnje. |
(5) „izvajanje gradnje“ pomeni izvedbo ali načrtovanje in izvedbo gradenj, povezanih z eno od dejavnosti iz Priloge I, ali postavitev ali izvedbo gradnje s katerimi koli sredstvi, pri čemer je treba spoštovati zahteve koncedenta, ki ima odločilen vpliv na vrsto ali načrtovanje gradnje. |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) „koncesija za storitve“ pomeni pisno odplačno pogodbo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi organi naročniki ali naročniki, katerih predmet je opravljanje storitev, razen storitev iz točk 2 in 4, pri čemer ima nasprotna stranka zgolj pravico do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe, oziroma pravico s plačilom. |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena in spremenjena, glej novi člen 2(2). | |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) „kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki se je odzval na vabilo ali bil povabljen k udeležbi v postopku podeljevanja koncesije; |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena, glej novi člen 2(2c). | |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) „koncesionar“ pomeni gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija. |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena, glej novi člen 2(2e). | |
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) „gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali fizično osebo ali naročnika ali skupino teh oseb, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj, blago ali storitve; |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena, glej novi člen 2(2a). | |
Predlog spremembe 79 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) „ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo; |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena, glej novi člen 2(2d). | |
Predlog spremembe 80 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) „elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi; |
(12) „elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih ali z drugimi elektromagnetnimi sredstvi; v primeru koncesije za gradnje se „elektronska sredstva“ nanašajo tudi na uporabo interoperabilnih tridimenzionalnih predstavitev, ki vsebujejo projektiranje, izvedbo in delovanje zgradbe ali infrastrukture; |
Obrazložitev | |
To je ključno orodje, ki javnim organom naročnikom omogoča, da v postopku odločanja dosežejo boljše razmerje med kakovostjo in ceno in večjo učinkovitost. S tem ukrepom se bo privarčeval denar davkoplačevalcev, saj bo zagotovil sorazmerno preprosto vrednotenje alternativnih načrtov in še zlasti ustrezno primerjavo energetskih in drugih prihrankov v posameznem življenjskem ciklu. | |
Predlog spremembe 81 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12a) „posebne ali izključne pravice“ pomenijo pravice, ki jih z zakonskim, regulativnim ali upravnim predpisom dodeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev opravljanja na enega ali več gospodarskih subjektov, s čimer znatno omeji možnosti drugih gospodarskih subjektov za opravljanje take dejavnosti. |
Predlog spremembe 82 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) „dokumenti v zvezi s koncesijo“ pomenijo vse dokumente, ki jih je pripravil ali se nanje sklicuje javni organ naročnik ali naročnik, ki opisujejo ali določajo elemente naročila ali postopka, vključno z obvestilom o koncesiji, tehničnimi specifikacijami, predlaganimi pogoji pogodbe, obrazci za predložitev dokumentov s strani kandidatov in ponudnikov, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti. |
črtano |
Obrazložitev | |
Opredelitev je prestavljena in spremenjena, glej novi člen 2(2f). | |
Predlog spremembe 83 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) „življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem storitve, od pridobitve surovin ali ustvarjanja virov do odstranjevanja, uničenja in dokončanja; |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje navedbe izračuna stroškov življenjskega cikla v zvezi s črtanjem merila najugodnejšega ponudnika. Koncedent lahko svobodno izbere merila za podelitev, ki se mu zdijo ustrezna, pod pogojem, da izpolnjujejo pravila iz te direktive. | |
Predlog spremembe 84 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa bistvenega operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame bistveno operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije. |
črtano |
To ekonomsko tveganje lahko vključuje: |
|
a) tveganje, povezano z uporabo gradnje ali povpraševanjem po zagotavljanju storitve; or |
|
b) tveganje v zvezi z razpoložljivostjo infrastrukture, ki jo zagotavlja koncesionar ali se uporablja za zagotavljanje storitev uporabnikom. |
|
Obrazložitev | |
V opredelitev koncesije se vključi pojem tveganja, da bi bila opredelitev jasnejša in berljivejša. Pojasnitev pojma tveganja, povezanega z uporabo, kot gospodarskega tveganja zaradi izpostavljenosti tržnemu tveganju. | |
Predlog spremembe 85 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V tej direktivi so „javni organi naročniki“ državni, regionalni ali lokalni organi, osebe javnega prava, združenja enega ali več takih organov ali osebe javnega prava, ki koncesije ne podeljujejo za namene dejavnosti iz Priloge III. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 86 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. „Regionalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 1 in 2 po Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta; |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 87 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. „Lokalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjših upravnih enot po Uredbi (ES) št. 1059/2003. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 88 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. „Osebe javnega prava“ so organi, ki imajo vse od naslednjih značilnosti: |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 89 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V tej direktivi so „naročniki“: |
1. V tej direktivi so „naročniki“ subjekti, ki podelijo koncesijo za izvajanje ene od dejavnosti iz Priloge III, in sicer: |
(1) državni, regionalni ali lokalni organi, osebe javnega prava ter združenja, ki jih sestavlja en ali več teh organov ali en ali več teh oseb javnega prava, kakor so določeni v odstavkih 2–4 člena 3. |
(a) državni, regionalni ali lokalni organi, osebe javnega prava ter združenja, ki jih sestavlja en ali več teh organov ali en ali več teh oseb javnega prava, kakor so določeni v odstavkih 2, 3 in 4 člena 3. |
(2) javna podjetja, kakor so opredeljena v odstavku 2 tega člena; |
(b) javna podjetja, kakor so opredeljena v odstavku 2 tega člena; |
(3) osebe, ki niso javni organi naročniki ali javna podjetja in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice, |
(c) osebe, ki niso javni organi naročniki ali javna podjetja in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice za opravljanje katere od dejavnosti, opredeljene v Prilogi III. |
če podelijo koncesijo z namenom opravljanja ene od dejavnosti iz Priloge III. |
|
Obrazložitev | |
Pojasnitev odstavka, da bi bil berljivejši. | |
Predlog spremembe 90 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. „Posebne ali izključne pravice“ pomenijo pravice, ki jih z zakonsko, regulativno ali upravno določbo dodeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev opravljanja dejavnosti iz Priloge III na enega ali več subjektov, s čimer znatno omeji možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. |
črtano |
Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu te direktive. Ta postopek vključuje: |
|
a) postopke za oddajo naročil s predhodnim javnim razpisom v skladu z Direktivo [2004/18/ES ali 2004/17/ES] ali to direktivo; |
|
b) postopke na podlagi drugih zakonodajnih aktov Unije iz Priloge XI, ki zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo dovoljenj na podlagi objektivnih meril. |
|
Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46, s katerimi spremeni seznam zakonodajnih aktov Unije iz Priloge XI, če je ta sprememba potrebna zaradi sprejetja nove zakonodaje Unije ali razveljavitve zakonodaje Unije. |
|
Obrazložitev | |
Opredelitev posebnih ali izključnih pravic prenesenih v člen 2. | |
Predlog spremembe 91 Predlog direktive Člen 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 5 |
črtano |
Mejne vrednosti |
|
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR: |
|
a) koncesije, ki jih sklenejo naročniki za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III; |
|
b) koncesije, ki jih sklenejo javni organi naročniki. |
|
2. Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev besedila, ker so zadevne koncesije že opredeljene v členu 1 in je bil člen 5 vključen v člen 6. Črta se vmesna mejna vrednost 2,5–5 milijonov EUR, za katero je bila določena obveznost objave obvestila o podelitvi, da bi se direktiva poenostavila in bi se odpravilo dodatno upravno breme. | |
Predlog spremembe 92 Predlog direktive Člen 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 6 |
Člen 6 |
Metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij |
Mejne vrednosti in metode za izračun ocenjene vrednosti koncesij |
|
-1. Ta direktiva se uporablja za koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 8.000.000 EUR. |
1. Izračun ocenjene vrednosti koncesije temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, ki ga je ocenil javni organ naročnik ali naročnik, vključno z vsemi dodatnimi možnostmi in podaljšanji trajanje koncesije. |
1. Izračun ocenjene vrednosti koncesije temelji na njenem prometu brez davkov, ki so se nabrali za čas trajanja pogodbe, ki ga je ocenil koncedent, temu prometu pa se dodajo morebitne državne investicijske subvencije, ki jih prejme koncesionar in ki se zagotovijo za namen koncesije. |
|
Ocena je veljavna v času pošiljanja obvestila o koncesiji oziroma, če tako obvestilo ni predvideno, v času, ko koncedent začne postopek podelitve koncesije. |
|
Kadar se vrednost zaradi pogajanj spremeni med postopkom podelitve, se veljavna ocena navede ob podpisu pogodbe. |
2. Ocenjena vrednost koncesije se izračuna kot vrednost celotne gradnje in storitev, tudi če so bili nabavljeni v okviru različnih pogodb, če so pogodbe del enega samega projekta. Splošni znaki za enotni projekt so lahko na primer splošno predhodno načrtovanje in pojmovanje javnega organa naročnika ali naročnika, in dejstvo, da imajo različni deli koncesije enak gospodarski in tehnični namen ali so drugače medsebojno logično povezani. |
2. Ocenjena vrednost koncesije se izračuna kot vrednost celotne gradnje in/ali storitev, ki so del enega samega koncesijskega projekta, vključno s študijami, ki jih gospodarski subjekt izvede za namene koncesije. Da gre za edinstven projekt, se lahko dokaže na primer z obstojem splošnega načrtovanja in pojmovanja koncedenta ter dejstvom, da imajo različni deli koncesijskega projekta enak gospodarski in tehnični namen ali da so drugače medsebojno logično povezani. |
Če javni organ naročnik ali naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti koncesije. |
|
3. Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti koncesije, ne sme biti izbrana tako, da bi bila koncesija lahko izključena iz področja uporabe te direktive. Projekta gradnje ali celotnih storitev se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če je to utemeljeno z objektivnimi razlogi. |
3. Ocena vrednosti koncesije ne sme biti narejena tako, da bi bila koncesija lahko izključena iz področja uporabe te direktive. |
|
3a. Ocenjena vrednost koncesije se izračuna z uporabo objektivne metode. |
4. Ta ocena mora biti veljavna ob pošiljanju obvestila o javnem razpisu oziroma, če tako obvestilo ni določeno, ko javni organ naročnik ali naročnik začne postopek za dodeljevanje koncesije, zlasti z opredelitvijo poglavitnih značilnosti predvidene koncesije. |
|
5. Pri javnih koncesijah za gradnje se pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo stroški gradnje ter celotna ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih javni organi naročniki ali naročniki dajo na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje. |
|
6. Če se lahko pri predlagani gradnji ali nakupu storitev podeli koncesija v več ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov. |
|
7. Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 5 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa. |
|
8. Javni organi naročniki ali naročniki lahko koncesije podelijo za posamezne sklope brez uporabe določb iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma enega milijona EUR za gradnje. Vendar celotna vrednost tako oddanih sklopov brez uporabe te direktive ne presega 20% celotne vrednosti vseh sklopov, na katere sta bila razdeljena predlagana gradnja ali predlagani nakup storitev. |
|
9. Vrednost koncesij za storitve je ocenjena skupna vrednost storitev, ki jih zagotavlja koncesionar med celotnim trajanjem koncesije, izračunana v skladu z objektivno metodologijo, ki je določena v obvestilu ali dokumentih o koncesiji. |
|
Podlaga za izračun ocenjene vrednosti koncesije je po potrebi naslednja: |
|
a) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil; |
|
b) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil; |
|
c) za storitve načrtovanja: honorarji, plačljive provizije in druge oblike plačil. |
|
10. Vrednost koncesij obsega tako ocenjene prihodke tretjih oseb kot tudi zneske, ki jih plača javni organ naročnik ali naročnik. |
|
Obrazložitev | |
Člen 6 je preoblikovan, vanj je vključen tudi člen 5, da bi bila direktiva bolj jasna. Predlagana pravila so prezapletena, niso jasna in zaradi njih prihaja do neupravičenega ločevanja med koncesijami za gradnje in za storitve. Predlog: ne glede na predmet koncesije naj bo metoda za izračun enostavna in vedno enaka, ker veljajo za koncesije za gradnje in za storitve enaka pravila in ker bi bilo težko opredeliti ustrezno mejno vrednost, ker je večina pogodb mešanih (za gradnje in storitve). | |
Predlog spremembe 93 Predlog direktive Člen 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 7 |
črtano |
Splošna načela |
|
Javni organi naročniki in naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno. Postopek za podeljevanje koncesije ne sme biti zasnovan s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. |
|
Obrazložitev | |
Člen se ohrani in vključi v del o predpisih o postopku podeljevanja koncesij (novi člen -26a). | |
Predlog spremembe 94 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve, ki jih javni organ naročnik ali naročnik podeli gospodarskemu subjektu, ki je naročnik ali združenje naročnikov, na podlagi izključne pravice, ki jo ima navedeni gospodarski subjekt v skladu z veljavnimi in objavljenimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami, ter je bila dodeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije o upravljanju omrežnih infrastruktur v zvezi z dejavnostmi iz Priloge III. |
1. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve za dejavnosti, navedene v Prilogi III, vključno s koncesijami za storitve v zvezi z upravljanjem omrežnih infrastruktur, povezanih s temi dejavnostmi, kadar se te koncesije podelijo gospodarskemu subjektu na podlagi izključne pravice, ki jo ima ta v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami, ter je bila dodeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije. |
|
Ne glede na prvi pododstavek tega člena se člena 27(1) in (3) uporabljata, če sektorska zakonodaja iz prvega pododstavka tega člena ne določa sektorsko specifičnih obveznosti glede preglednosti. |
|
Kadar država članica gospodarskemu subjektu podeli izključno pravico za opravljanje katere od dejavnosti iz Priloge III, o tem v enem mesecu po podelitvi te izključne pravice obvesti Komisijo.
|
Obrazložitev | |
Predvidena izključitev se razširi na koncesije za storitve, podeljene na podlagi izključne pravice (in zajema več kot zgolj storitve, povezane z upravljanjem omrežnih infrastruktur za dejavnosti iz Priloge III). Za preprečitev zlorab je treba o teh izključnih pravicah obvestiti Komisijo. | |
Predlog spremembe 95 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena se zahteve iz člena 27(1) in (3) uporabljajo, če področna zakonodaja iz prvega odstavka tega člena ne določa sektorsko specifičnih obveznosti glede preglednosti. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odstavek se vključi v člen 8(1). | |
Predlog spremembe 96 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve zračnega prevoza na podlagi izdaje operativne licence po Uredbi (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev)1 ali za storitve javnega potniškega prevoza po Uredbi (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza2. |
|
_________________ |
|
1 UL 293, 31.10.2008, str. 3. |
|
2 UL 315, 03.12.2007, str. 1. |
Obrazložitev | |
Novi odstavek izhaja iz člena 8(5)(f) in (g) predloga Komisije. | |
Predlog spremembe 97 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih je javni organ naročnik ali naročnik obvezan podeliti ali prirediti v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih določa: |
3. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih je koncedent obvezan podeliti ali prirediti v skladu s postopki podeljevanja koncesijskih pogodb, ki jih določa:
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev in skrajšanje nebistvenih določb direktive. | |
Predlog spremembe 98 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani držav podpisnic; |
a) mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje gradnje ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani držav podpisnic; |
Obrazložitev | |
Poenostavitev in skrajšanje nebistvenih določb direktive. | |
Predlog spremembe 99 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavka 2 in 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
O vseh sporazumih iz točke (a) prvega pododstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 48. |
črtano |
Pri koncesijah, katerih precejšen del sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, pogodbene stranke v skladu s točko (d) prvega pododstavka odločijo o veljavnih postopkih za podeljevanje koncesij, ki so v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev in skrajšanje nebistvenih določb direktive. | |
Predlog spremembe 100 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ob upoštevanju člena 346 Pogodbe se ta direktiva ne uporablja za podeljevanje koncesij na področju obrambe in varnosti v obsegu, v katerem se zaščita bistvenih varnostnih interesov države članice ne more zagotoviti s pravili iz te direktive. |
4. V skladu s členom 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ta direktiva uporablja za podeljevanje koncesij na področju obrambe in varnosti, razen za: |
|
(a) koncesije, zaradi katerih bi uporaba te direktive državo članico zavezala k predložitvi informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti, ali kadar morajo podelitev in izvajanje koncesije spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, pravili in upravnimi predpisi, veljavnimi v državi članici, ki je določila, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer s tistimi iz odstavka 4a; |
|
(b) koncesije, ki se podelijo v okviru programa sodelovanja iz člena 13(c) Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti1. |
|
(c) pogodbe, ki jih podeli ena vlada drugi vladi, za gradnjo in storitve, neposredno povezane z vojaško ali občutljivo opremo, ali za gradnjo in storitve, ki se izvajajo posebej v vojaške namene, ali za občutljivo gradnjo in občutljive storitve; |
|
(d) koncesije, podeljene v tretji državi, ko so vojaške sile poslane izven ozemlja Unije in pri katerih operativne potrebe zahtevajo, da so pogodbe sklenjene z gospodarskimi subjekti, nameščenimi na območju operacij. |
|
_________ 1 UL 216, 20.08.2009, str. 76. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je del sklopa predlogov, s katerimi se želi zagotoviti, da ne bo prihajalo do prekrivanja med to direktivo in direktivo o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti (2009/81/ES) ter zadevnimi členi Pogodbe. | |
Predlog spremembe 101 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki niso kako drugače izvzete v skladu s odstavkom 4, in sicer če v postopku javnega naročanja iz te direktive ni mogoče zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice z manj vsiljivimi ukrepi, na primer z določitvijo zahtev, namenjenih zaščiti zaupnih informacij, ki jih koncedent objavi v postopku za podelitev koncesije. |
|
|
|
|
|
|
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je del sklopa predlogov, s katerimi se želi zagotoviti, da ne bo prihajalo do prekrivanja med to direktivo in direktivo o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti (2009/81/ES) ter zadevnimi členi Pogodbe. | |
Predlog spremembe 102 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) pridobitev ali najem zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; vendar ta direktiva velja za koncesije za finančne storitve, ki se v kakršni koli obliki podelijo istočasno, prej ali pozneje kot pogodba o pridobitvi ali najemu; |
a) pridobitev, najem ali oddaja v najem zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s strani javnega organa naročnika ali naročnika; |
Obrazložitev | |
Ni določbe o koncesijah za finančne storitve. Oddaja v najem je možnost, ki sprva v direktivi ni bila predvidena in jo je treba upoštevati (povezava z uvodno izjavo 6). | |
Predlog spremembe 103 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za oddajanje, tj. prenosa in razširjanje po kakršnih koli obliki elektronskih omrežij, ki jo podelijo organizacije za radiodifuzijo, ali koncesije za oddajni čas, ki se podelijo organizacijam za radiodifuzijo; |
b) pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva in druge pripravljalne storitve za medijske storitve, ki jih zagotovijo organizacije za radiodifuzijo, ali koncesije za oddajni čas, ki se podelijo organizacijam za radiodifuzijo; za namene te direktive „medijske storitve“ pomenijo vse oblike prenosa in distribucije z uporabo katere koli oblike elektronskega omrežja; |
Obrazložitev | |
Ta odstavek je oblikovan tako, da upošteva tehnološki razvoj na področju medijev. | |
Predlog spremembe 104 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost; |
(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov1, storitve centralne banke in transakcije, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost, ter posle za pridobitev denarja ali kapitala za javne organe naročnike; |
|
____________ 1UL L 145, 30.4.2004, str. 1. |
Predlog spremembe 105 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
e) pogodbe o zaposlitvi; |
črtano |
Obrazložitev | |
Poenostavitev direktive, ki je rezultat kopiranja direktiv o javnih naročilih. Poročevalcu niso znane koncesije za takšne storitve. | |
Predlog spremembe 106 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
f) storitve zračnega prevoza na podlagi izdaje operativne licence po Uredbi (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta; |
črtano |
Obrazložitev | |
Preoblikovanje člena 8 direktive z navedbo izključitev določenih sektorjev, ki izhajajo iz evropske zakonodaje (odstavek 2a novo). | |
Predlog spremembe 107 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
g) storitve javnega potniškega prevoza po Uredbi (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta. |
črtano |
Obrazložitev | |
Preoblikovanje člena 8 direktive z navedbo izključitev določenih sektorjev, ki izhajajo iz evropske zakonodaje (odstavek 2a novo). Člen 50 te direktive zagotavlja uporabo opredelitve koncesije za storitve za Uredbo (ES) št. 1370/2007. | |
Predlog spremembe 108 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka g a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ga) civilno obrambo, civilno zaščito ter preprečevanje nevarnosti; |
Predlog spremembe 109 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Radiodifuzija iz točke (b) prvega odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega omrežja. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ta odstavek je bil vstavljen v člen 8(5)(b). | |
Predlog spremembe 110 Predlog direktive Člen 8 – odstavka 5 a in 5 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve na področju iger na srečo s finančnim tveganjem zaradi vložka denarne vsote (loterija, stave), ki jih je enemu ali več organov podelila ena ali več držav članic na podlagi izključnih pravic v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami v skladu s Pogodbama. |
|
5b. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih naročniki podelijo za druge namene, kot sta opravljanje lastnih dejavnosti iz Priloge III ali opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, na način, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije. |
Obrazložitev | |
Reorganizacija in poenostavitev direktive (vključitev člena 10(1) v člen 8(5a) (novo)). | |
Predlog spremembe 111 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, katerih glavni cilj je javnim organom naročnikom omogočiti zagotavljanje ali uporabo javnih komunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več elektronskih komunikacijskih storitev javnosti. |
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, katerih glavni cilj je javnim organom naročnikom omogočiti zagotavljanje ali uporabo javnih komunikacijskih omrežij v smislu člena 2(d) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve1 ali zagotavljanje ene ali več elektronskih komunikacijskih storitev javnosti v smislu člena 2(c) omenjene direktive. |
|
________________ |
|
1 UL 108, 24.04.2002, str. 33. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev direktive, tako da se opredelitve nadomestijo s sklicevanjem na ustrezen pravni akt (Direktiva 2002/21/ES). | |
Predlog spremembe 112 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V tem členu pomenijo: |
črtano |
(a) „javno komunikacijsko omrežje“ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami; |
|
(b) „elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in po potrebi komutacijsko ali usmerjevalno opremo ter druge vire, vključno z neaktivnimi omrežnimi elementi, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij; |
|
(c) „omrežna priključna točka“ (NTP) pomeni fizično točko, na kateri ima naročnik dostop do javnega komunikacijskega omrežja; če omrežja vključujejo komutacijo ali usmerjanje, se omrežna priključna točka določi s posebnim omrežnim naslovom, ki je lahko povezan s številko ali imenom naročnika; |
|
(d) „elektronske komunikacijske storitve“ pomenijo storitve, ki se navadno zagotavljajo za plačilo in so v celoti ali pretežno sestavljene iz prenašanja signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, izključujejo pa storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami; ne vključujejo storitev informacijske družbe iz člena 1 Direktive 98/34/ES, ki niso v celoti ali pretežno sestavljene iz prenašanja signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev direktive, tako da se opredelitve nadomestijo s sklicevanjem na ustrezen pravni akt (Direktiva 2002/21/ES). | |
Predlog spremembe 113 Predlog direktive Člen 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 10 |
črtano |
Izključitve, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo naročniki |
|
1. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih naročniki podelijo za druge namene, kot sta opravljanje lastnih dejavnosti iz Priloge III ali opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, na način, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije. |
|
2. Naročniki Komisijo ali nacionalni nadzorni organ na njegovo zahtevo obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot izključitve. Komisija lahko v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije redno objavi sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da spadajo med te izključitve. Pri tem spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko ob predložitvi informacij opozorijo naročniki. |
|
Obrazložitev | |
Ponovna vključitev določb člena 10(1) v člen 8 o izključitvah, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki in naročniki, zaradi pojasnitve in poenostavitve besedila. Ponovna vključitev določb člena 10(2) v člen 13 o objavi informacij s strani naročnikov zaradi pojasnitve in poenostavitve besedila. | |
Predlog spremembe 114 Predlog direktive Člen 11 – odstavki 1, 2 in 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V tem členu pomeni „povezano podjetje“ vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta 83/349/EGS. |
1. V tem členu pomeni „povezano podjetje“: |
|
a) vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta 83/349/EGS; ali |
2. Če se za subjekte ta direktiva ne uporablja, „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje: |
b) vsako podjetje, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: |
a) v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv po drugem odstavku člena 4 te direktive; |
i) je podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv; |
b) ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika; |
ii) ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika; |
c) nad katerim ima na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo, skupaj z naročnikom prevladujoči vpliv na drugo podjetje. |
iii) je podjetje, nad katerim, skupaj z naročnikom, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo. |
|
Pojem prevladujočega vpliva je opredeljen v drugem pododstavku člena 4(2). |
3. Ne glede na člen 15 in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, se ta direktiva ne uporablja za: |
2. Ne glede na člen 15 in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 3, se ta direktiva ne uporablja za: |
(a) koncesije, ki jih podeli naročnik povezanemu podjetju; |
(a) koncesije, ki jih podeli naročnik povezanemu podjetju; ter |
(b) koncesije, ki jih skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz Priloge III, podeli podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov. |
(b) koncesije, ki jih skupno podjetje, ki ga je ustanovilo dva ali več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz Priloge III, podeli podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov. |
Obrazložitev | |
Reorganizacija in poenostavitev celotnega člena, da se jasno navedejo: 1) cilj člena (izključitev nekaterih naročil), opredelitev povezanega podjetja (prej razdeljena na dva odstavka 11(1) in 11(2), katerih povezava ni bila jasna); ( 3) pogoji, ki se uporabljajo za te izključitve. Črtanje in prestavitev sklicevanja „v drugem odstavku člena 4 te direktive“ pojasni, na kaj se sklicevanje nanaša (na prevladujoči vpliv in ne na naročnika). | |
Predlog spremembe 115 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4 – točki a in b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) za koncesije za storitve pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri storitvah, nastalo z zagotavljanjem storitev podjetjem, s katerimi je povezano; |
a) za koncesije za storitve pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih (z upoštevanjem vseh storitev tega podjetja) nastalo z zagotavljanjem storitev naročniku, s katerim je povezano, ali naročniku, ki je pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je koncesijsko podjetje povezano; |
b) za koncesije za gradnje pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri gradnjah, nastalo z zagotavljanjem gradenj podjetjem, s katerimi je povezano. |
b) za koncesije za gradnje pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih (z upoštevanjem vseh gradenj tega podjetja) nastalo z zagotavljanjem gradenj naročniku, s katerim je povezano, ali naročniku, ki je pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je koncesijsko podjetje povezano; |
Obrazložitev | |
Pojasniti je treba izključitev povezanih podjetij. Izračun 80 % prometa mora upoštevati vse storitve povezanega podjetja (storitve za naročnika + druge storitve). Nujna je povezava med 80 % prometa povezanega podjetja in naročnikom, ki je dal koncesijo povezanemu podjetju, ne glede, ali je naročnik dejansko povezan ali je pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je povezano podjetje povezano. | |
Predlog spremembe 116 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja podatkov o prometu v predhodnih treh letih ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4 verjeten, zlasti v poslovnem načrtu. |
5. Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja podatkov o prometu v predhodnih treh letih ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je delež skupnega povprečnega prometa iz točke (a) ali (b) odstavka 4 verjeten, zlasti v poslovnem načrtu. |
Obrazložitev | |
Določba, črtana zaradi nevarnosti zlorabe. | |
Predlog spremembe 117 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Če iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kot eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se zgornji deleži iz odstavka 4 izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj. |
črtano |
Obrazložitev | |
Določba, črtana zaradi jasnejšega in enostavnejšega člena. | |
Predlog spremembe 118 Predlog direktive Člen 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 11a |
|
Prehodne določbe k členu 11 |
|
1. Koncesije za storitve za opravljanje dejavnosti iz odstavka 3 Priloge III, ki jih ob začetku veljavnosti te direktive izvajajo povezana podjetja, kot so opredeljena v členu 11, se lahko podaljšajo brez uporabe določb iz te direktive, če 100 % skupnega prometa povezanega podjetja za storitve v zvezi z dejavnostjo iz odstavka 3 Priloge III za pretekla tri leta izhaja iz opravljanja storitev za naročnike, s katerimi je povezano. Kadar takšne koncesije pokrivajo omejena območja sosednjih občin, je skupni promet odvisnega podjetja 90 %. |
|
2. Z namene tega člena se pojem odvisnega podjetja nanaša tudi na vsako podjetje, ki je lahko posredno ali neposredno pod prevladujočim vplivom naročnikov v smislu člena 4(2) te direktive. |
|
3. Razširitev koncesij za storitve, kot so določene v odstavku 1 je možna v roku treh let od datuma iz člena 49(1). Tako sklenjene pogodbe veljajo, dokler so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in se iztečejo do 1. julija 2020. |
Obrazložitev | |
Nova določba uvaja prehodno obdobje za tista povezana podjetja, ki poslujejo v vodnem sektorju in na drugih področjih in katerih dejavnosti ni mogoče ločiti v izračunu skupnega prometa v zvezi s pogoji iz člena 11. To bo navedenim subjektom omogočalo prilagoditev veljavnim pravilom, ne da bi bila ogrožena njihova globalna struktura. | |
Predlog spremembe 119 Predlog direktive Člen 13 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1. Naročniki Komisijo ali nacionalne pristojne organe na njihovo zahtevo uradno obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu s členom 8(5b). Komisija lahko redno informativno v Uradnem listu Evropske unije objavi sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive poslovne vidike, na katere jo opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije. |
Obrazložitev | |
Reorganizacija in poenostavitev direktive tako, da se v tem členu združijo vse določbe o sporočanju informacij s strani naročnikov v okviru izključitev, ki jih predvideva ta direktiva (ohrani se sedanji člen 13 in doda člen 10(2)). | |
Predlog spremembe 120 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Naročniki sporočijo Komisiji ali, na njegovo zahtevo, nacionalnemu nadzornemu organu naslednje informacije o uporabi odstavkov 2 in 3 člena 11 ter člena 12: |
2. Naročniki sporočijo Komisiji ali, na njihovo zahtevo, pristojnim nacionalnim organom naslednje informacije o uporabi odstavkov 2 in 3 člena 11 ter člena 12: |
Obrazložitev | |
Reorganizacija in poenostavitev direktive tako, da se v tem členu združijo vse določbe o sporočanju informacij s strani naročnikov v okviru izključitev, ki jih predvideva ta direktiva (ohrani se sedanji člen 13 in doda člen 10(2)). | |
Predlog spremembe 121 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) dokazila, za katera Komisija ali nacionalni nadzorni organ meni, da so potrebna, o tem, da je odnos med podjetjem ali skupnim podjetjem, kateremu so koncesije oddane, in naročnikom v skladu z zahtevami iz člena 11 ali 12. |
c) dokazila, za katera Komisija ali pristojni nacionalni organi menijo, da so potrebna, o tem, da je odnos med podjetjem ali skupnim podjetjem, kateremu so koncesije oddane, in naročnikom v skladu z zahtevami iz člena 11 ali 12. |
Obrazložitev | |
Sprememba v zvezi s predpisi o upravljanju. | |
Predlog spremembe 122 Predlog direktive Člen 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije, ki jih podelijo naročniki, če je v državi članici, v kateri se izvajajo takšne koncesije, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v skladu s členoma 27 in 28 Direktive [ki je nadomestila Direktivo 2004/17/ES]. |
Koncesije, ki jih podelijo naročniki in se izvajajo v državi članici, kjer je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v skladu s členoma 27 in 28 Direktive .../.../EU*se ne štejejo kot koncesije v smislu te direktive. |
|
* UL: prosimo vstavite številko, datum in navedbo objave direktive, ki nadomešča Direktivo 2004/17/ES. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev člena. Glede na izvorno besedilo se zdi, da direktiva ne bi veljala za zadevne koncesije v primeru, ko v sektorju gospodarskih javnih služb obstaja konkurenca. Dejansko pa v tem primeru ne gre več za koncesije, ampak za pogodbe, v skladu s katerimi javni organ ali zasebno podjetje, ki ima ekskluzivne ali posebne pravice, ravna kot kateri koli gospodarski subjekt na trgu. | |
Predlog spremembe 123 Predlog direktive Člen 15 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Odnosi med javnimi organi |
Sodelovanje med javnimi organi |
Predlog spremembe 124 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) tak javni organ naročnik ali naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe; |
a) javni organ naročnik ali naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe, torej odločilno vpliva hkrati na strateške cilje in na pomembne odločitve odvisne pravne osebe; |
Obrazložitev | |
Pojasnitev meril, ki opredeljujejo pojem internih („in-house“) pogodb ter upravičujejo izključitev takih pogodb s področja uporabe direktive. Izraz "podobno obvladovanje" izhaja iz sodne prakse Sodišča EU in utrjuje merilo za nadzor koncedenta nad odvisnim subjektom. Pojem podobnega obvladovanja je razložen tudi z elementi, prevzetimi iz Uredbe (ES) št. 1370/2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, kar naj olajša prepoznavnost. | |
Predlog spremembe 125 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % skupnega povprečnega prometa ustvari za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
Obrazložitev | |
Pojasnitev meril, ki opredeljujejo pojem „in-house“: izraz „90 % dejavnosti“ pojasnjuje enega od pravnih izrazov („bistveni del dejavnosti“), drugega pa pusti nedorečenega, zato se predlaga uvedba izraza „90 % prometa“. | |
Predlog spremembe 126 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen. |
c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko predpisanih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbama, ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika ali naročnika. |
Predlog spremembe 127 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1– pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Šteje se, da javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Pojasnitev meril, ki opredeljujejo pojem internih („in-house“) pogodb ter upravičujejo izključitev takih pogodb s področja uporabe direktive. V členu 15(1)(a) je že uporabljen pojem podobnega obvladovanja. | |
Predlog spremembe 128 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, podeli koncesijo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija, zasebni sektor ni udeležen. |
2. Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt ali subjekti, ki so javni organi naročniki ali naročniki iz točke 1 člena 4(1), oddajo naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali podjetjem ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik ali naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko določenih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbama, ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika.
|
Obrazložitev | |
Dodano je sklicevanje na naročnika, ki je bilo na tem mestu pozabljeno (obrnjen „in-house“) | |
Predlog spremembe 129 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Javni organ naročnik ali naročnik iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki nad pravno osebo ne izvaja nadzora v smislu odstavka 1, lahko vseeno podeli koncesijo, ne da bi uporabljal določbe sedanje direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
3. Javni organ naročnik ali naročnik iz točke 1 člena 4(1), ki nad pravno osebo ne izvaja nadzora v smislu točke (a) pododstavka 1 odstavka 1 tega člena, lahko vseeno podeli koncesijo izven področja uporabe te direktive za pravno osebo, ki jo obvladuje skupaj z drugimi takimi javnimi organi naročniki ali naročniki v skladu s točko 1 člena 4(1), če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Obrazložitev | |
Pojasnitev meril, ki opredeljujejo pojem skupnih internih („in-house“) pogodb ter upravičujejo izključitev takih pogodb s področja uporabe direktive. | |
Predlog spremembe 130 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) vsaj 90 % dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik; |
b) vsaj 80 % povprečnega prometa navedene pravne osebe se ustvari za javni organ naročnika ali naročnika iz točke 1 člena 4(1), ki izvaja nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
Obrazložitev | |
Pojasnitev meril, ki opredeljujejo pojem skupnih internih („in-house“) pogodb ter upravičujejo izključitev takih pogodb s področja uporabe direktive. Izraz "90 % dejavnosti" pojasnjuje enega od pravnih izrazov („bistveni del dejavnosti“), drugega pa pusti nedorečenega, zato se predlaga uvedba izraza "90 % prometa". | |
Predlog spremembe 131 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen. |
c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen, z izjemo zakonsko predpisanih oblik udeležbe zasebnega sektorja v skladu s Pogodbama, ki ne vplivajo na odločitve obvladujočega javnega organa naročnika ali naročnika. |
Predlog spremembe 132 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki ali naročniki iz točke 1 člena 4(1) skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih javnih organov naročnikov ali naročnikov iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4; |
(a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki sodelujočih javnih organov naročnikov ali naročnikov iz točke 1 člena 4(1); pri čemer en predstavnik lahko zastopa enega ali več sodelujočih javnih organov naročnikov; |
(b) navedeni javni organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4 lahko skupaj izvajajo odločilen vpliv nad strateškimi cilji in pomembnimi odločitvami odvisne pravne osebe; |
(b) navedeni javni organi naročniki ali naročniki iz točke 1 člena 4(1) lahko skupaj izvajajo odločilen vpliv nad strateškimi cilji in pomembnimi odločitvami odvisne pravne osebe; |
(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni; |
(c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi javnih organov, ki so ji podrejeni; |
(d) odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki. |
|
Predlog spremembe 133 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki ali naročniki iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, se šteje, da ni koncesija v smislu točke 1 odstavka 1 člena 2 te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
4. Sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki ali naročniki iz točke 1 člena 4(1), ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
Predlog spremembe 134 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti; |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 135 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti; |
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti za skupno izvajanje naloge javne storitve. |
Predlog spremembe 136 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) udeleženi javni organi naročniki ali naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma; |
(c) udeleženi javni organi naročniki ali naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 20 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma; |
Predlog spremembe 137 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga; |
črtano |
Predlog spremembe 138 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov ali naročnikov zasebni sektor ni udeležen. |
(e) v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov ali naročnikov zasebni sektor ni udeležen, z izjemo oblik udeležbe zasebnega sektorja, določenih z zakonom v skladu s Pogodbama, ki ne vplivajo na odločitve obvladujočih javnih organov naročnikov ali naročnikov. |
Predlog spremembe 139 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Ta direktiva ne velja za sporazume, odločitve ali druge pravne instrumente, sprejete med več javnimi organi naročniki ali naročniki iz točke 1 člena 4(1) ali skupinami javnih organov naročnikov ali naročnikov iz točke 1 člena 4(1), ki v okviru notranje institucionalne in administrativne ureditve držav članic in v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni ali predpisi ali zaradi izpolnjevanja obveznosti javnih storitev določajo prenos pristojnosti med stranmi. |
|
|
Obrazložitev | |
Izrecna izključitev horizontalnega sodelovanja (člen 15(4)) vzbuja dvome o statusu prenosa pristojnosti med javnimi organi (v francoskem pravnem sistemu so to medobčinske pristojnosti), ki ni izrecno izključen. Predlaga se nov odstavek, da se s področja uporabe te direktive izključi prenos pristojnosti med javnimi organi. | |
Predlog spremembe 140 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma. |
5. Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4a se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma. |
Izjeme iz tega člena se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba koncesije odpreti konkurenci z rednimi postopki podeljevanja koncesij. |
|
Predlog spremembe 141 Predlog direktive Člen 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Trajanje koncesije se omeji na rok, ki je ocenjen kot potreben za koncesionarja, da bi se mu povrnile naložbe v izvajanje gradenj ali storitev, skupaj s primerno donosnostjo vloženega kapitala. |
1. Trajanje koncesij je omejeno. Predvidi ga dajalec koncesije glede na gradnje ali storitve, ki jih zahteva koncesionar. |
|
Kadar mora stroške naložbe kriti koncesionar, trajanje koncesije odraža značaj in znesek zadevnih naložb, in sicer začetnih in nadaljnjih naložb med trajanjem koncesije, in pod temi pogoji ne sme preseči običajne amortizacijske dobe. |
|
Ne glede nato, ali gredo naložbe v breme koncesionarja, se pri trajanju koncesije upošteva čas, ki je predvidoma potreben za dosego ciljev, določenih v pogodbi, zlasti glede kakovosti zadevnih storitev. |
|
2. Običajna amortizacijska doba je čas, ki je ocenjen kot potreben za koncesionarja, da krije stroške naložb ter da si zagotovi primerno donosnost vloženega kapitala. |
Obrazložitev | |
Člen se spremeni, da se poudari časovna omejitev koncesije. Začetna opredelitev je upoštevala le "naložbe v izvajanje gradenj ali storitev" ter ni upoštevala začetnih naložb ter koncesij brez materialnih naložb, ki jih je treba amortizirati, zato so bila uvedena drugačna merila, določena s pogodbo, kot je kakovost. | |
Predlog spremembe 142 Predlog direktive Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Koncesije za socialne in druge posebne storitve, navedene v Prilogi X, ki spadajo v področje uporabe te direktive, velja obveznost iz odstavka 3 člena 26 in odstavka 1 člena 27. |
Za koncesije za socialne in druge posebne storitve, navedene v Prilogi X te direktive, veljajo le odstavki 1 in 3 člena 27. |
Obrazložitev | |
Poudarjeno je dejstvo, da za koncesije za socialne in druge posebne storitve veljajo le določbe v zvezi z objavo obvestila o podeljevanju koncesije (preglednost). Začetno besedilo v zvezi z veljavnostjo drugih določb za ta storitve je bilo dvoumno. Sicer pa je bila črtana objava predhodnega informativnega obvestila, da so se poenostavile in skrajšale določbe, ki so se štele za birokratske in brez dodane vrednosti za tovrstne storitve. | |
Predlog spremembe 143 Predlog direktive Člen 18 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Mešane koncesije |
Mešane pogodbe |
Predlog spremembe 144 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Koncesije, katerih predmet so tako storitve kot blago, se podelijo v skladu s to direktivo, če so glavni namen zadevnega naročila storitve in če so to koncesije v smislu točke (1) prvega odstavka člena 2. |
1. Ko so predmet pogodbe hkrati koncesija iz te direktive ter naročila ali elementi, ki jih ta direktiva ne ureja, se del naročila, ki zadeva koncesijo v skladu so to direktivo, odda v skladu z določbami te direktive. |
|
Če so različni deli take pogodbe objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi na podlagi glavnega predmeta navedene pogodbe, ki se določi glede na vrednost koncesije in nakupov ali elementov, ki ne zadevajo te direktive. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev in poenostavitev člena, ki se nanaša na primere mešanih pogodb, ki se jih lahko na poseben način združi v novem odstavku 1 (v primeru, ko pogodba zadeva koncesijo iz te direktive in nakupe ali elemente, ki ne zadevajo te direktive, vključno zlasti z javnimi naročili), ko različni deli pogodbe niso ločljivi (uporaba pravila o glavnem predmetu pogodbe). | |
Predlog spremembe 145 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Koncesije, katerih predmet so tako storitve v smislu člena 17 kot tudi druge storitve, se podelijo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto storitve, značilno za glavni predmet zadevnega naročila. |
2. Ko koncesijska pogodba za storitve iz te direktive zadeva storitve v smislu člena 17 kot tudi druge storitve, se določbe te direktive uporabljajo glede na vrsto storitve, značilne za glavni predmet zadevnega naročila, ki se določi glede na vrednost zadevnih storitev. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev odstavka o mešanih pogodbah o socialnih/posebnih in drugih storitvah ter način izvajanja, da se določi, katere določbe se uporabljajo. | |
Predlog spremembe 146 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Za mešana naročila iz odstavkov 1 in 2 se glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnih storitev ali blaga. |
črtano |
Obrazložitev | |
Določbe, vključene v nova odstavka 1 in 2 člena 18. | |
Predlog spremembe 147 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Kadar so predmet naročil koncesije iz te direktive in naročilo ali drugi elementi, ki niso zajeti v tej direktivi ali direktivah [ki nadomeščajo Direktivo 2004/17/ES in Direktivo 2004/18] ali v Direktivi 2009/81/ES, se del naročila, ki pomeni koncesijo iz te direktive, odda v skladu s to direktivo. Vendar, če so različni deli naročila objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila. |
črtano |
Obrazložitev | |
Pojasnitev in poenostavitev člena, ki se nanaša na primere mešanih pogodb, ki se jih lahko na poseben način združi v novem odstavku 1 (v primeru, ko pogodba zadeva koncesijo iz te direktive in nakupe ali elemente, ki ne zadevajo te direktive, vključno zlasti z javnimi naročili), ko različni deli pogodbe niso ločljivi (uporaba pravila o glavnem predmetu pogodbe). | |
Predlog spremembe 148 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. V primeru koncesij, za katere velja ta direktiva, in za naročila, za katera velja [Direktiva 2004/18/ES ali Direktiva 2004/17/ES] ali Direktiva 2009/81/ES, se del naročila, ki pomeni koncesijo, ki jo ureja ta direktiva, izvede v skladu z določbami Direktive. |
črtano |
Če so različni deli takih naročil objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila. |
|
Obrazložitev | |
Pojasnitev in poenostavitev člena, ki se nanaša na primere mešanih pogodb, ki se jih lahko na poseben način združi v novem odstavku 1 (v primeru, ko pogodba zadeva koncesijo iz te direktive in nakupe ali elemente, ki ne zadevajo te direktive, vključno zlasti z javnimi naročili), ko različni deli pogodbe niso ločljivi (uporaba pravila o glavnem predmetu pogodbe). | |
Predlog spremembe 149 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1– pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vendar se odločitev o podelitvi ene koncesije ali več ločenih koncesij ne more sprejeti z namenom izključitve take koncesije iz področja uporabe te direktive. |
Odločitev o podelitvi ene koncesije ali več ločenih koncesij se ne sprejme z namenom izključitve take koncesije iz področja uporabe te direktive. |
Predlog spremembe 150 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Če je ena od dejavnosti, za katere je namenjena koncesija v skladu z določbami te direktive, navedena v Prilogi III, druga pa v njej ni navedena ter objektivno ni mogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija namenjena, se koncesija podeli v skladu z določbami, ki veljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki. |
2. Če je ena od dejavnosti, za katere je namenjena koncesija s področja uporabe te direktive, navedena v Prilogi III, druga pa v njej ni navedena ter objektivno ni mogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija namenjena, se koncesija podeli v skladu z določbami, ki veljajo za koncesije, ki jih podelijo javni organi naročniki, brez poseganja v pravo Unije. |
Obrazložitev | |
Upoštevanje sektorske zakonodaje. | |
Predlog spremembe 151 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo ali koncesija namenjena, velja ta direktiva, za druge pa ne veljajo niti ta direktiva niti [Direktiva 2004/18/ES ali 2004/17/ES] ali Direktiva 2009/81/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija pretežno namenjena, se koncesija podeli v skladu s to direktivo. |
3. Če za eno od dejavnosti, za katero je koncesija namenjena, velja ta direktiva, za druge pa ne, in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je koncesija pretežno namenjena, se koncesija podeli v skladu s to direktivo. |
Predlog spremembe 152 Predlog direktive Člen 22 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1. Pravni status gospodarskih subjektov ni upravičen razlog za zavrnitev v okviru postopka podeljevanja koncesijske pogodbe. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev odstavka, ki preprosto navaja, da pravna osebnost gospodarskih subjektov (fizičnih oseb, pravnih oseb) ne more biti razlog za zavrnitev v okviru postopka podeljevanja koncesijske pogodbe. | |
Predlog spremembe 153 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Gospodarskih subjektov, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, se ne sme zavrniti samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je koncesija oddana, morali biti fizična ali pravna oseba. |
črtano |
Obrazložitev | |
Vključitev odstavka k predhodnemu odstavku (člen 22(-1) zaradi logične povezave med obema določbama. | |
Predlog spremembe 154 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vendar se od pravnih oseb lahko zahteva, da v ponudbi ali vlogi navedejo imena in ustrezno strokovno znanje osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevne koncesije. |
Vendar se od pravnih oseb lahko zahteva, da v vlogi ali ponudbi navedejo imena in ustrezno strokovno znanje osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevne koncesije. |
Predlog spremembe 155 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati. |
3. Skupine gospodarskih subjektov, vključno s konzorciji podjetij, lahko oddajo ponudbe ali se prijavijo kot kandidati. Za sodelovanje v postopku podeljevanja koncesije jim ni treba izpolnjevati dodatnih pogojev, ki ne veljajo za posamezne kandidate. |
Predlog spremembe 156 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Koncedenti lahko določijo posebne pogoje za izvedbo koncesije s strani skupine gospodarskih subjektov, če so ti pogoji utemeljeni z objektivnimi razlogi in so sorazmerni. |
Predlog spremembe 157 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Javni organi naročniki ali naročniki za sodelovanje takih skupin v postopkih za podeljevanje koncesij ne določijo posebnih pogojev, ki niso že določeni za posamezne kandidate. Za predložitev vloge ali ponudbe javni organi naročniki ali naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike. |
črtano |
Javni organi naročniki in naročniki lahko določijo posebne pogoje za izvedbo koncesije s strani skupine, če so ti pogoji utemeljeni z objektivnimi razlogi in sorazmerni. Ti pogoji lahko od skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno obliko, če je ta sprememba nujna za ustrezno izvedbo koncesije. |
|
Obrazložitev | |
Vključitev prvega dela odstavka v predhodni odstavek (novi člen 22(2) novo) zaradi logične povezave med obema določbama (dovoljenje za skupine, da vlagajo vloge ali ponudbe, ter dejstvo, da tem skupinam ni mogoče postavljati posebnih pogojev, ki ne veljajo za posamezne kandidate ali ponudnike). | |
Predlog spremembe 158 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji, ki obravnava dostop do informacij, ni določeno drugače, in brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavo oddanih naročil ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov v skladu s členoma 27 in 35 te direktive, javni organ naročnik ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne, kar vključuje, vendar ne izključno, tehnične in poslovne skrivnosti ter zaupne vidike ponudb. |
1. Če v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji, ki obravnava dostop do informacij, ni določeno drugače, in brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavo oddanih koncesijskih pogodb ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov v skladu s členoma 27 in 35 te direktive, koncedent ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo, zlasti tehničnih in poslovnih skrivnosti. |
|
Ta člen ne preprečuje javnega razkritja nezaupnih delov oddanih naročil niti njihovih nadaljnjih sprememb. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je okrepitev določb o zaupnosti informacij, ki jih med postopkom oddaje naročila koncedentu predložijo kandidati ali ponudniki. Te obveznosti veljajo tako za javne organe naročnike kot za naročnike. Koncedent odgovarja za razkritje občutljivih informacij, denimo tehničnih ali poslovnih skrivnosti. | |
Predlog spremembe 159 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Javni organi naročniki ali naročniki lahko določijo zahteve za gospodarske subjekte, katerih cilj je zaščititi zaupno naravo informacij, ki jih javni organi naročniki ali naročniki dajo na voljo med postopkom podeljevanja koncesije. |
2. Koncedent lahko določi zahteve za gospodarske subjekte, katerih cilj je zaščititi zaupno naravo informacij, ki jih koncedent da na voljo med postopkom podeljevanja koncesije. |
Predlog spremembe 160 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če uporaba elektronskih sredstev v skladu s členom 28(2) in členom 30 te direktive ni obvezna, lahko javni organi naročniki ali naročniki za vse sporočanje in izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi načini sporočanja: |
1. Če uporaba elektronskih sredstev v skladu s členom 28(2) in členom 30 te direktive ni obvezna, lahko koncedent za vse sporočanje in izmenjavo informacij izbira med naslednjimi načini sporočanja: |
Predlog spremembe 161 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavki 3, 4 in 5; |
a) z elektronskimi sredstvi; |
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 162 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali |
c) po telefonu ter z obvezno pisno potrditvijo; |
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 163 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) osebna izročitev, dokazana s potrdilom o prejemu; |
Obrazložitev | |
V predlogu spremembe se upošteva še en morebiten način komuniciranja (osebna izročitev, dokazana s potrdilom o prejemu). | |
Predlog spremembe 164 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka podeljevanja koncesije. |
2. Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in nediskriminatorna ter ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka podeljevanja koncesije. Če gre za elektronska sredstva, morajo biti interoperabilna s splošno uporabljenimi izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije. |
Javni organi naročniki in naročniki v vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in vlog. Vsebino ponudb in vlog pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo. |
Koncedent v vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vlog in ponudb. Vsebino vlog in ponudb pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 165 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Orodja, ki se uporabijo za elektronsko sporočanje, in njihove tehnične lastnosti so nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka podeljevanja koncesije. Tehnične podrobnosti in lastnosti naprav za sprejemanje sporočil po elektronski poti, ki se štejejo za skladne s prvim pododstavkom tega odstavka, so navedene v Prilogi XII. |
črtano |
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46, da spremeni tehnične podrobnosti in značilnosti iz Priloge XII zaradi tehničnega razvoja ali upravnih razlogov. |
|
Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih oblik ter postopkov in standardov poročanja, zlasti pri čezmejnem javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 46 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega upoštevanja posebnih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 166 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Javni organi naročniki in naročniki lahko po potrebi zahtevajo uporabo orodij, ki niso splošno dostopna, če ponudijo alternativni način dostopa. |
črtano |
Za javne organe naročnike in naročnike se šteje, da zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če: |
|
(a) zagotavljajo neomejen in popoln dostop z elektronskimi sredstvi do teh orodij od datuma objave obvestila v skladu s Prilogo IX ali od datuma, ko je poslano vabilo k potrditvi interesa; v besedilu obvestila ali vabila k potrditvi interesa je natančno naveden spletni naslov, na katerem so ta orodja na voljo; |
|
(b) ponudnikom s sedežem v državi članici, ki ni država članica javnega organa naročnika, zagotavljajo dostop do postopka podeljevanja koncesije z uporabo začasnih gesel, brezplačno zagotovljenih prek spleta; |
|
(c) podpirajo alternativne kanale za elektronsko predložitev ponudb. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 167 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje vlog veljajo naslednja pravila: |
črtano |
(a) zainteresiranim stranem so na voljo informacije v zvezi s tehničnimi zahtevami za elektronsko predložitev ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim žigosanjem; |
|
(b) naprave, metode za preverjanje istovetnosti in elektronski podpisi so v skladu z zahtevami iz Priloge XII; |
|
(c) javni organi naročniki in naročniki opredelijo raven varnosti, ki se zahteva za elektronska sredstva sporočanja v različnih fazah zadevnega postopka podeljevanja koncesije. Navedena raven je sorazmerna s povezanimi tveganji; |
|
(d) če se zahtevajo napredni elektronski podpisi iz Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta, javni organi naročniki in naročniki sprejmejo podpise, podprte s kvalificiranim elektronskim potrdilom, z zanesljivega seznama iz Odločbe Komisije 2009/767/ES, oblikovane z napravo za varno tvorjenje podpisa ali brez nje, ob spoštovanju naslednjih pogojev: |
|
(i) na podlagi oblik iz Sklepa Komisije 2011/130/EU določijo zahtevano obliko naprednega podpisa in uveljavijo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo teh oblik; |
|
(ii) če je ponudba podpisana s kvalificiranim potrdilom, ki je vključeno na zanesljivi seznam, ne smejo uporabiti nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh podpisov. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 168 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Za pošiljanje vlog se uporabljajo naslednja pravila: |
črtano |
(a) vloge za sodelovanje v postopku za podeljevanje koncesij se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu; v slednjem primeru mora biti pisna potrditev poslana pred iztekom roka za njihov sprejem; |
|
(b) javni organi naročniki ali naročniki lahko zahtevajo, da se morajo vloge za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. |
|
Javni organ naročnik ali naročnik za namene iz točke (b) v obvestilu o koncesiji ali povabilu k potrditvi interesa navede zahtevo, da se morajo vloge za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, in rok za pošiljanje takih potrditev. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 169 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Države članice zagotovijo, da se najpozneje 5 let po datumu iz člena 49(1) vsi postopki za podeljevanje koncesij iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih sredstev sporočanja, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena. |
črtano |
Ta obveznost se ne uporablja, kadar bi uporaba elektronskih sredstev zahtevala specializirana orodja ali oblike datotek, ki niso splošno razpoložljivi v državah članicah v smislu odstavka 3. Odgovornost javnih organov naročnikov ali naročnikov, ki za oddajo ponudb uporabljajo druga sredstva sporočanja, je, da v dokumentih o koncesiji dokažejo, da bi uporaba elektronskih sredstev zaradi posebne narave informacij, ki jih je treba izmenjati z gospodarskimi subjekti, zahtevala posebna orodja ali oblike datotek, ki niso splošno razpoložljivi v vseh državah članicah. |
|
Za javne organe naročnike in naročnike se v naslednjih primerih šteje, da imajo upravičene razloge, da pri postopku oddaje ne zahtevajo elektronskih sredstev komunikacije: |
|
(a) opis tehničnih specifikacij zaradi posebne narave podeljevanja koncesije ni izvedljiv z uporabo oblik datotek, ki jih pogosto uporabljene aplikacije praviloma podpirajo; |
|
(b) za aplikacije, ki podpirajo oblike datotek, primerne za opis tehničnih specifikacij, velja zaščitena shema licenciranja in jih javni organ naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo; |
|
(c) pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek, primerne za opis tehničnih specifikacij, se uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali prenosljivo aplikacijo. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 170 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Javni organi naročniki lahko za postopke javnega naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov. |
črtano |
Obrazložitev | |
Poenostavitev določb o elektronski komunikaciji in prilagoditev posebni naravi koncesij, pri katerih uporaba elektronskih postopkov za razliko od javnih naročil ni nujno zelo razširjena, saj so pri tovrstnih pogodbah bistven element pogajanja. Nasprotno pa sta pošiljanje obvestil o koncesiji in njeni podelitvi z elektronskimi sredstvi ter dostopnost dokumentacije v zvezi s koncesijo v elektronski obliki zaradi lažjega postopka obvezna. | |
Predlog spremembe 171 Predlog direktive Naslov II – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRAVILA ZA PODELJEVANJE KONCESIJ |
PRAVILA ZA PODELJEVANJE KONCESIJ: SPLOŠNA NAČELA, PREGLEDNOST IN POSTOPKOVNA JAMSTVA |
Obrazložitev | |
Reorganizacija naslova II o pravilih za podeljevanje koncesij zaradi poenostavitve in berljivosti besedila Dodano novo poglavje o splošnih načelih, ki mu sledita poglavji o preglednosti in postopkovnih jamstvih. | |
Predlog spremembe 172 Predlog direktive Naslov II – poglavje -I (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Poglavje I |
|
Splošna načela |
|
Člen -26 |
|
Prosta organizacija postopka s strani dajalca koncesije |
|
Koncedent lahko prosto organizira postopek, ki vodi do izbire koncesionarja ob upoštevanju te direktive, pri čemer sta obvezna le dva koraka, in sicer objava obvestila o koncesiji na začetku postopka, razen v primerih, opredeljenih v členih 17 in 26(5), ter objava obvestila o njeni podelitvi na koncu postopka. |
|
Med postopkom podeljevanja lahko predvidi vmesne faze, kot je povabilo k oddaji ponudbe kandidatom, ki so se odzvali na obvestilo o koncesiji. |
|
Člen -26 a |
|
Splošna načela |
|
1. Koncesije se podelijo na podlagi meril, ki jih določi koncedent v skladu s členom 38b, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
|
(a) ponudba je skladna z zahtevami, pogoji in merili, določenimi v obvestilu o koncesiji ali povabilu k oddaji ponudbe ter v dokumentaciji v zvezi s koncesijo; |
|
(b) ponudbo je dal ponudnik, ki |
|
(i) ni izključen iz sodelovanja v postopku za podeljevanje v skladu s členom 36(5) in (7) ter ob upoštevanju člena 36(8), ter |
|
(ii) izpolnjuje merila za izbor, ki jih določi koncedent v skladu s členom 36(2) in (3). |
|
2. Med postopkom za podeljevanje koncesije koncedent obravnava gospodarske subjekte enako in deluje pregledno in sorazmerno. Zlasti ne smejo zagotavljati informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri kandidati ali ponudniki dobili prednost pred drugimi. Postopek za podeljevanje koncesije ne sme biti zasnovan s ciljem, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. |
|
3. Države članice zagotovijo, da bodo gospodarski subjekti upoštevali določbe okoljske, socialne in delovne zakonodaje, ki veljajo na kraju izvajanja gradenj ali opravljanja storitev, kot je določeno v mednarodnih konvencijah iz Priloge Xa, zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, pa tudi v kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki upoštevata zakonodajo Unije. |
|
4. Koncedent ne podeli koncesijske pogodbe ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če je bilo na podlagi jasnih in zadostnih dokazov ugotovljeno, da ponudnik ne upošteva določb okoljske, socialne ali delovne zakonodaje iz odstavka 3 tega člena. |
|
5. Komisija je v skladu s členom 46 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge Xa, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev postopka za podeljevanje koncesije, da se izboljša razumevanje členov naslednjih poglavij. Poudarja se pravica koncedenta, da doda vmesne faze ali spremeni vrstni red faz ob upoštevanju direktive in obvezne objave obvestila o koncesiji ter obvestila o njeni podelitvi na koncu postopka. Novi člen -26a povzema prvotni člen 34 in dodaja odstavek, ki povzema izvirni člen 7. | |
Predlog spremembe 173 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organi naročniki in naročniki, ki nameravajo podeliti koncesijo, sporočijo svojo namero z obvestilom o koncesiji. |
1. Koncedent, ki namerava podeliti koncesijo, sporoči svojo namero z obvestilom o koncesiji v skladu s postopki iz člena 28. Obvestilo o koncesiji vsebuje informacije iz Priloge IV in, če je to primerno, vse druge informacije, ki se koncedentu zdijo koristne. |
Obrazložitev | |
Združitev odstavkov 1, 2 in 4 zaradi poenostavitve in berljivosti direktive. Glede načina objave se člen zaradi poenostavitve besedila ter izogibanja nepotrebnemu ponavljanju sklicuje na člen 28. | |
Predlog spremembe 174 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obvestila o koncesijah vsebujejo informacije iz dela Priloge IV in, če je to primerno, vse druge informacije, ki se javnemu organu naročniku ali naročniku zdijo koristne, v skladu z obliko standardnih obrazcev. |
črtano |
Obrazložitev | |
Združitev odstavkov 1, 2 in 4 zaradi poenostavitve in berljivosti direktive. Glede načina objave se člen zaradi poenostavitve besedila ter izogibanja nepotrebnemu ponavljanju sklicuje na člen 28. | |
Predlog spremembe 175 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Javni organi naročniki in naročniki, ki želijo podeliti koncesijo za socialne in druge posebne storitve, lahko svoje namere v zvezi z načrtovano koncesijo sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila takoj, ko je mogoče, po začetku proračunskega leta. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi XIII. |
črtano |
Obrazložitev | |
Predhodno informativno obvestilo je bilo črtano zaradi odstranitve birokratskih ovir iz postopka, ki tovrstnim storitvam ne prinašajo dodane vrednosti. | |
Predlog spremembe 176 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Te standardne obrazce določi Komisija. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48. |
črtano |
Obrazložitev | |
Združitev odstavkov 1, 2 in 4 zaradi poenostavitve in berljivosti direktive. Glede načina objave se člen zaradi poenostavitve besedila ter izogibanja nepotrebnemu ponavljanju sklicuje na člen 28. | |
Predlog spremembe 177 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Z odstopanjem od odstavka 1 javni organi naročniki in naročniki niso zavezani k objavi obvestila o koncesiji v naslednjih primerih: |
5. Z odstopanjem od odstavka 1 koncedenti niso zavezani k objavi obvestila o koncesiji, če gradnje ali storitve zaradi obstoja posebne ali izključne pravice, odsotnosti konkurence iz tehničnih razlogov ali zaščite patentov, avtorskih pravic in drugih pravic intelektualne lastnine lahko izvede samo določen gospodarski subjekt in če ni nobene razumne alternative ali zamenjave ter odsotnost konkurence ni rezultat umetnega ožanja meril za podelitev koncesije; |
a) če v koncesijskem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena vloga, če se prvotni pogoji koncesijske pogodbe pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84 Direktive [nadomešča Direktivo 2004/18/ES], če to zahtevata; |
|
b) če gradnje ali storitve zaradi odsotnosti konkurence iz tehničnih razlogov, zaščite patentov, avtorskih pravic in drugih pravic intelektualne lastnine ali varovanja drugih izključnih pravic lahko izvede samo določen gospodarski subjekt in če ni nobene razumne alternative ali zamenjave ter odsotnost konkurence ni rezultat umetnega ožanja meril za podelitev koncesije; |
|
c) za nove gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradbenih del ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki mu je isti javni organ naročnik ali naročnik podelil prvotno koncesijo, za katero velja obveznost iz odstavka 1, če so ta gradbena dela ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bila podeljena prvotna koncesija. V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo podeljevanje. |
|
Če uporabljajo določbe člena 5, morajo javni organi naročniki ali naročniki celotne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev upoštevati že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt. |
|
Obrazložitev | |
Razlikovanje med dvema različnima vrstama primerov, opisanih v tem odstavku (sicer neeksplicitno), katerih posledica je neobjava obvestila o koncesiji: primeri, ko obvestilo o koncesiji še ni bilo objavljeno (prvotni člen 26(5)(b)), in primeri, ko je bilo obvestilo sicer objavljeno, vendar se ne zahteva nobeno novo obvestilo (prvotni člen 26(5)(a) in (c)). | |
Predlog spremembe 178 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Z odstopanjem od odstavka 1 koncedent ni zavezan k objavi novega obvestila o koncesiji v naslednjih primerih: |
|
(a) če v prvotnem koncesijskem postopku ni bilo predloženih nobenih vlog ali nobenih ponudb ali nobenih ustreznih ponudb, pod pogojem, da se prvotni pogoji koncesijske pogodbe pomembneje ne spremenijo in da se pošlje poročilo Komisiji ali pristojnim nacionalnim organom, če to zahtevajo; |
|
(b) za nove gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradbenih del ali storitev, zaupanih prvotnemu gospodarskemu subjektu, ki mu je isti koncedent podelil prvotno koncesijo, za katero velja obveznost iz odstavka 1, če so ta gradbena dela ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bila podeljena prvotna koncesija. V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo podeljevanje. |
|
Če uporablja določbe člena 6, mora koncedent vse predvidene stroške poznejših gradenj ali storitev upoštevati že ob povabilu k oddaji ponudbe za prvi projekt. |
Obrazložitev | |
Razlikovanje med dvema različnima vrstama primerov, opisanih v tem odstavku (sicer neeksplicitno), katerih posledica je neobjava obvestila o koncesiji: primeri, ko obvestilo o koncesiji še ni bilo objavljeno (prvotni člen 26(5)(b)), in primeri, ko je bilo obvestilo sicer objavljeno, vendar se ne zahteva nobeno novo obvestilo (prvotni člen 26(5)(a) in (c)). Točki (a) in (b) novega odstavka 5a temeljijo na odstavkih 5(a) in 5(c) predloga Komisije. | |
Predlog spremembe 179 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Za namene točke (a) prvega pododstavka se ponudba obravnava kot neustrezna, če: |
6. Za namene točke (a) odstavka 5a se ponudba obravnava kot neustrezna, če je popolnoma neustrezna za koncesijo, ker ne more izpolniti potreb koncedenta iz dokumentacije za koncesijo. |
|
; |
je nepravilna ali nesprejemljiva in |
|
je popolnoma neustrezna za koncesijo, ker ne more izpolniti potreb javnega organa naročnika ali naročnika iz dokumentacije za koncesijo. |
|
Ponudbe se obravnavajo kot nepravilne, če niso v skladu z dokumentacijo za koncesijo ali če so ponujene cene zaščitene pred običajnimi konkurenčnimi pritiski. |
|
Ponudbe se obravnavajo kot nepravilne v vseh naslednjih primerih: |
|
(a) če so prispele prepozno; |
|
b) če so jih predložili ponudniki, ki nimajo ustreznih sposobnosti; |
|
c) njihova cena presega proračun javnega organa naročnika ali naročnika, kot je določeno pred začetkom postopka za podelitev koncesije in dokumentirano v pisni obliki; |
|
d) je bilo ugotovljeno, da so neobičajno ugodne. |
|
Obrazložitev | |
Razlikovanje med 3 možnimi primeri neustrezne ponudbe: ponudba, ki je neustrezna za koncesijo, nepravilna ponudba ali nesprejemljiva ponudba. Ponudba, ki je neustrezna, ni nujno vedno neustrezna za predmet koncesije (lahko na primer ustreza predmetu koncesije, vendar je prispela po poteku roka; v tem primeru je ponudba nesprejemljiva). Prvotni drugi pododstavek se črta, ker ga že pokrivata točki (c) in (d), ki opredeljujeta nesprejemljivo ponudbo (previsoka za proračun ali neobičajno nizka). | |
Predlog spremembe 180 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Najpozneje 48 dni po podelitvi koncesije javni organi naročniki in naročniki pošljejo obvestilo o podelitvi koncesije z rezultati postopka podeljevanja koncesije. |
1. Najpozneje 48 dni po podelitvi koncesije koncedent v skladu s postopkom iz člena 28 pošlje obvestilo o podelitvi koncesije z rezultati postopka podeljevanja koncesije |
Predlog spremembe 181 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obveznost iz odstavka 1 se uporablja tudi za koncesije storitev, katerih ocenjena vrednost, ki se izračuna v skladu z metodo iz člena 6(5), je enaka ali višja od 2 500 000 EUR, z edino izjemo socialnih storitev in drugih posebnih storitev, kakor je navedeno v členu 17. |
črtano |
Obrazložitev | |
Vmesne mejne vrednosti in njim pripadajoče določbe se črtajo zaradi poenostavitve in berljivosti direktive. | |
Predlog spremembe 182 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Takšna obvestila vsebujejo informacije iz Priloge V, v zvezi s koncesijami za socialne storitve in druge posebne storitve pa informacije iz Priloge VI in so objavljena v skladu z določbami člena 28. |
3. Obvestila o podelitvi koncesije vsebujejo informacije iz Priloge V, v zvezi s koncesijami za socialne storitve in druge posebne storitve pa informacije iz Priloge VI in so objavljena v skladu s členom 28. |
Predlog spremembe 183 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1– pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Obvestila iz členov 26 in 27 ter drugega pododstavka člena 43(6) vsebujejo informacije iz prilog IV do VI in v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke. |
1. Obvestila o koncesiji, obvestila o podelitvi koncesije in obvestilo iz drugega pododstavka člena 42(6) vsebujejo informacije iz prilog IV do VI in v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke. |
Predlog spremembe 184 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obvestila se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Komisiji in objavijo v skladu s Prilogo IX. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju. Stroške Komisije z objavo obvestil krije Unija. |
2. Obvestila iz odstavka 1 se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Komisiji in objavijo v skladu s Prilogo IX. Komisija izda koncedentu potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij, pri čemer navede datum objave, ki predstavlja dokazilo o objavi. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju. Stroške Komisije z objavo obvestil krije Unija. |
Obrazložitev | |
Združitev in poenostavitev členov 28 in 29. V ta odstavek se vključi člen 28(4). | |
Predlog spremembe 185 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Obvestila iz člena 26 se objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere javni organ naročnik ali naročnik. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila. |
3. Obvestila o koncesiji se objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere koncedent. Ta jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila. |
Predlog spremembe 186 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Obvestila o koncesiji in obvestila o podelitvi koncesije ne smejo biti objavljena na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji. Obvestila o koncesiji in obvestila o podelitvi koncesije, objavljena na nacionalni ravni, ne vsebujejo drugih informacij, kakor so tiste, ki jih vsebujejo obvestila, poslana Komisiji, v njih pa je naveden datum, ko je bilo obvestilo odposlano Komisiji. |
Obrazložitev | |
Novi odstavek 3a temelji na členu 29 predloga Komisije Združuje člena 28 in 29 zaradi poenostavitve direktive. | |
Predlog spremembe 187 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Javni organi naročniki in naročniki so sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil. |
črtano |
Komisija izda javnemu organu naročniku ali naročniku potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi. |
|
Obrazložitev | |
Odstavek 4 se vključi v člen 28(2) zaradi poenostavitve direktive. | |
Predlog spremembe 188 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Javni organi naročniki in naročniki lahko objavijo obvestila za koncesije, za katera ne veljajo zahteve glede objave iz te direktive, če so navedena obvestila poslana Komisiji z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz Priloge IX. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ta odstavek se črta preprosto zaradi poenostavitve in berljivosti direktive | |
Predlog spremembe 189 Predlog direktive Člen 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 29 |
črtano |
Objava na nacionalni ravni |
|
1. Obvestila iz členov 26 in 27 ter informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni pred objavo v skladu s členom 28. |
|
2. Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne vsebujejo informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, vendar je v njih neveden datum, ko je bilo poslano obvestilo Komisiji. |
|
Obrazložitev | |
Člen 29 se vključi v člen 28 (glej novi odstavek 3a). Združitev in poenostavitev členov 28 in 29. Obvestila o koncesiji in obvestila o podelitvi koncesije se pred datumom posredovanja Komisiji ne objavijo na nacionalni ravni (in ne pred datumom, ko jih objavi Komisija), saj je objava na nacionalni ravni pogosto hitrejša od objave na evropski ravni. | |
Predlog spremembe 190 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organi naročniki in naročniki po datumu objave obvestila v skladu s členom 28 ali datumu pošiljanja povabila k oddaji ponudbe omogočijo neomejen, celovit, neposreden in brezplačen dostop z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi s koncesijo. V besedilu obvestila ali zadevnih povabil se navede spletni naslov, na katerem je na voljo ta dokumentacija. |
1. Koncedent po datumu objave obvestila o koncesiji ali datumu pošiljanja povabila k oddaji ponudbe omogoči neomejen, celovit, neposreden in brezplačen dostop z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi s koncesijo. V besedilu obvestila o koncesiji ali zadevnih povabil se navede spletni naslov, na katerem je na voljo ta dokumentacija. |
Obrazložitev | |
Dostop do dokumentacije v zvezi s koncesijo prek elektronskih sredstev je treba omogočiti takoj po objavi obvestila o koncesiji (napaka v prvotnem besedilu pri sklicevanju na člen 28) ali takoj potem, ko je bilo poslano povabilo k oddaji ponudb. | |
Predlog spremembe 191 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, javni organi naročniki in naročniki ali pristojne službe zagotovijo dodatne informacije v zvezi z dokumentacijo za koncesije najpozneje šest dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb. |
2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, koncedent zagotovi dodatne informacije v zvezi z dokumentacijo za koncesije najpozneje šest dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb. |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na „pristojne službe“ je preveč nejasno. Posredovanje informacij kandidatom ali ponudnikom je naloga koncedenta. | |
Predlog spremembe 192 Predlog direktive Člen 30 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 30a |
|
Preprečevanje korupcije in navzkrižij interesov |
|
Države članice sprejmejo pravila za preprečevanje goljufij, favoriziranja, korupcije in navzkrižja interesov, katerih cilj je zagotoviti preglednost postopka podeljevanja koncesije in enako obravnavo vseh kandidatov in ponudnikov. |
|
Glede navzkrižja interesov sprejeti ukrepi ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno za preprečevanje morebitnega navzkrižja interesov ali odpravo ugotovljenega navzkrižja interesov. Ti ukrepi zlasti dopuščajo izključitev ponudnika ali kandidata iz postopka le, če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi sredstvi. |
Obrazložitev | |
Besedilo je bilo vzeto iz člena 36(4) in preoblikovano v nov člen, da bi mu s tem dali večji poudarek. | |
Predlog spremembe 193 Predlog direktive Poglavje II – naslov – oddelek I – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
POGLAVJE II |
POGLAVJE II |
Potek postopka |
Postopkovna jamstva |
Oddelek I |
|
Skupne koncesije, roki in tehnične specifikacije |
|
Obrazložitev | |
Povzeto iz oddelka II poglavja II predloga (Izbor udeležencev in podeljevanju koncesij) z nekaj spremembami. Oddelek I Poglavja II se črta. | |
Predlog spremembe 194 Predlog direktive Člen 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 31 |
črtano |
Skupne koncesije med javnimi organi naročniki ali naročniki iz različnih držav članic |
|
1. Javni organi naročniki ali naročniki iz različnih držav članic lahko brez poseganja v člen 15 skupno podelijo javne koncesije z uporabo enega od načinov iz tega člena. |
|
2. Več javnih organov naročnikov ali naročnikov iz različnih držav članic lahko skupaj podeli koncesijo. V navedenem primeru udeleženi javni organi naročniki ali naročniki sklenejo sporazum, v katerem določijo: |
|
(a) kateri nacionalni predpisi se uporabljajo za postopek podeljevanja koncesij; |
|
(b) notranjo organizacijo postopka podelitve koncesije, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo odgovornosti, distribucijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo koncesij. |
|
Javni organi naročniki ali naročniki lahko pri določitvi nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) izberejo nacionalne predpise katere koli države članice, v kateri ima sedež najmanj eden od udeleženih javnih organov. |
|
3. Če več javnih organov naročnikov ali naročnikov iz različnih držav članic ustanovi skupno pravno osebo, ki vključuje evropska združenja za teritorialno sodelovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, se udeleženi javni organi naročniki ali naročniki s sklepom pristojnega organa skupne pravne osebe dogovorijo o nacionalnih predpisih ene od naslednjih držav članic, ki se uporabljajo za podeljevanje koncesij: |
|
(a) nacionalne določbe države članice, v kateri je registriran sedež pravnega organa; |
|
(b) nacionalne določbe države članice, v kateri pravni organ opravlja svoje dejavnosti. |
|
Ta dogovor lahko velja za nedoločen čas, kadar se določi v ustanovitveni listini skupnega pravnega organa, ali je lahko omejen na določeno obdobje, določene vrste koncesij ali na eno ali več podelitev posameznih koncesij. |
|
4. Če ni dogovora o določitvi predpisov za koncesijo, ki se uporabljajo, se nacionalna zakonodaja, ki ureja podeljevanje koncesije, določi glede na naslednja pravila: |
|
(a) kadar postopek v imenu drugih vodi ali upravlja eden od sodelujočih javnih organov naročnikov ali sodelujočih naročnikov, se uporabljajo nacionalne določbe države članice tega javnega organa naročnika ali naročnika; |
|
(b) če postopka ne izvaja ali vodi en udeleženi javni organ naročnik ali udeleženi naročnik v imenu drugih in |
|
(i) se nanaša na koncesijo za javne gradnje ali gradnje, javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo nacionalne določbe države članice, v kateri je večina gradenj; |
|
(ii) se nanaša na koncesijo za storitve, javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo nacionalne določbe države članice, v kateri se izvaja večji del storitev; |
|
(c) če ni mogoče določiti nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b), javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo nacionalne določbe države članice javnega organa naročnika, ki nosi največji delež stroškov. |
|
5. Če ni dogovora o določitvi zakonodaje v zvezi s podeljevanjem koncesij, ki se uporablja, v skladu z odstavkom 3, se nacionalna zakonodaja, ki ureja postopke podeljevanja koncesij, ki jih izvajajo skupne pravne osebe, ki jih ustanovi več javnih organov naročnikov ali naročnikov iz različnih držav članic, določi v skladu z naslednjimi pravili: |
|
(a) če postopek vodi ali upravlja pristojni organ skupnega pravnega organa, se uporabljajo nacionalne določbe države članice, v kateri je registriran sedež pravnega organa; |
|
(b) če postopek izvaja ali vodi član pravnega organa v imenu navedenega pravnega organa, se uporabljajo pravila iz točk (a) in (b) odstavka 4; |
|
(c) če ni mogoče v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 4 določiti nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, javni organi naročniki ali naročniki uporabljajo nacionalne določbe države članice, v kateri ima pravna oseba registriran sedež. |
|
6. Eden ali več javnih organov naročnikov ali eden ali več naročnikov lahko podeli posamezne koncesije na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga sklene javni organ naročnik iz druge države članice ali se sklene skupno z javnim organom naročnikom iz druge države članice, če okvirni sporazum vsebuje posebne določbe, ki zadevnemu javnemu organu naročniku oziroma javnim organom naročnikom ali naročniku oziroma naročnikom omogočajo podelitev posameznih koncesij. |
|
7. Odločitve o podelitvi koncesij v čezmejnem postopku za podelitev koncesij so predmet običajnih mehanizmov ponovnega pregleda, določenih v nacionalnem pravu, ki se uporablja. |
|
8. Da se omogoči učinkovito delovanje mehanizmov ponovnega pregleda, države članice dovolijo, da se odločitve organov za ponovni pregled v smislu Direktive Sveta 89/665/EGS in Direktive Sveta 92/13/EGS, ki se nahajajo v drugih državah članicah, v celoti izvršijo v njihovem domačem pravnem redu, kadar take odločitve vključujejo javne organe naročnike ali naročnike s sedežem na njihovem ozemlju, ki sodelujejo v zadevnem čezmejnem postopku za podelitev koncesij. |
|
Obrazložitev | |
Ta odstavek se črta zaradi poenostavitve in berljivosti direktive. | |
Predlog spremembe 195 Predlog direktive Člen 32 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 32 |
črtano |
Tehnične specifikacije |
|
1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji za koncesijo. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. |
|
Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (14) člena 2. |
|
V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine. |
|
Pri vseh podelitvah koncesij, katerih predmet naj bi uporabljale osebe, bodisi splošna javnost bodisi osebje javnega organa naročnika ali naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih specifikacij upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih. |
|
Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj. |
|
2. Tehnične specifikacije zagotavljajo enakopraven dostop gospodarskih subjektov do postopka podeljevanja koncesij in ne ustvarjajo neupravičenih ovir za izpostavljanje podeljevanja koncesij konkurenci. |
|
3. Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov: |
|
(a) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da omogočijo ponudnikom opredelitev predmeta koncesije in da omogočijo javnim organom naročnikom ali naročnikom podelitev koncesije; |
|
(b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge VIII ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“; |
|
(c) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b), s čimer se predpostavlja skladnost s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami; |
|
(d) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za druge značilnosti. |
|
4. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali določen postopek ali blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja ali proizvodi s tem izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta koncesije v skladu z odstavkom 3. Pri takem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“. |
|
5. Če javni organ naročnik ali naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne more zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da gradnje, blago in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi, vključno z dokazili iz člena 33, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. |
|
6. Če javni organ naročnik ali naročnik izkoristi možnost iz točke (a) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, blago ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se zadevne tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih je določil. |
|
Ponudnik v svoji ponudbi dokaže s katerimi koli ustreznimi sredstvi, vključno z dokazili iz člena 33, da gradnja, blago ali storitev v skladu s standardom izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve javnega organa naročnika ali naročnika. |
|
Obrazložitev | |
Ta člen se črta, ker logiko javnih naročil uporablja za koncesije. Pri prenosu ekonomskega tveganja s koncedenta na koncesionarja mora le-ta ohraniti manevrski prostor za uresničevanje ciljev in doseganje meril, ki jih je določil koncedent. Koncedent, ki želi koncesijo boljše nadzorovati s tehničnega vidika (glej obrazložitev k členu 38b), pa lahko vseeno postavi tehnične in/ali funkcionalne zahteve. | |
Predlog spremembe 196 Predlog direktive Člen 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 33 |
črtano |
Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila |
|
1. Javni organi naročniki ali naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih priznanega organa ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami. |
|
Če javni organi naročniki zahtevajo izdelavo potrdil, ki jih izdajo priznani organi in ki potrjujejo skladnost z določeno tehnično specifikacijo, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo enakovredni drugi priznani organi. |
|
2. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih nima možnosti pridobiti v ustreznih rokih, javni organi naročniki ali naročniki sprejmejo druga primerna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca. |
|
3. Priznani organi v smislu tega člena so laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter vsi certifikacijski in nadzorni organi, ki so akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. |
|
4. Države članice drugim državam članicam na zahtevo dajo na voljo vse informacije v zvezi z dokazi in dokumente, predložene v dokaz skladnosti s tehničnimi zahtevami iz člena 32 in iz tega člena. Pristojni organi države članice sedeža sporočijo te informacije v skladu z določbami na področju vodenja, kot je navedeno v členu 88 (Direktive, ki bo nadomestila Direktivo 2004/18/ES). |
|
Obrazložitev | |
Ta člen se črta, ker logiko javnih naročil uporablja za koncesije. Pri prenosu ekonomskega tveganja s koncedenta na koncesionarja mora le-ta ohraniti manevrski prostor za uresničevanje ciljev in doseganje meril, ki jih je določil koncedent. Koncedent, ki želi koncesijo boljše nadzorovati s tehničnega vidika (glej člen 38a - Merila za podelitev koncesije), pa lahko vseeno postavi funkcionalne zahteve. | |
Predlog spremembe 197 Predlog direktive Oddelek II – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Oddelek II |
črtano |
Izbor udeležencev in podeljevanje koncesij |
|
Obrazložitev | |
Strukturna poenostavitev. | |
Predlog spremembe 198 Predlog direktive Člen 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 34 |
črtano |
Splošna načela |
|
Koncesije se podelijo na podlagi meril, ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik v skladu s členom 39, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: |
|
a) ponudba je skladna z zahtevami, pogoji in merili, določenimi v obvestilu o koncesiji ali povabilu k potrditvi interesa ter v dokumentaciji v zvezi s podeljevanjem koncesij; |
|
b) ponudbo je dal ponudnik, ki |
|
i) ni izključen iz sodelovanja v postopku podeljevanja v skladu z odstavki 4 do 8 člena 36 in |
|
ii) izpolnjuje merila za izbor, ki jih določi javni organ naročnik ali naročnik v skladu z odstavki 1 do 3 člena 36. |
|
Obrazložitev | |
Besedilo je vključeno v novi člen -26 a. | |
Predlog spremembe 199 Predlog direktive Člen 35 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 35 |
črtano |
Postopkovna jamstva |
|
1. Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. Opis, merila za podelitev in minimalni pogoji se med pogajanji ne spremenijo. |
|
2. Javni organi naročniki in naročniki med podeljevanjem koncesije zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne nudijo informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. |
|
3. Kadar javni organ naročnik ali naročnik omeji število kandidatov na primerno raven, se to izvede na pregleden način in na podlagi objektivnih meril, ki so na voljo za vse zainteresirane gospodarske subjekte. |
|
4. Pravila o organizaciji postopka za podeljevanje koncesije, vključno s pravili o sporočanju, o stopnjah postopka in o časovnem načrtu, se vnaprej določijo in sporočijo vsem udeležencem. |
|
5. Če podeljevanje koncesije vključuje pogajanja, javni organi naročniki ali naročniki spoštujejo naslednja pravila: |
|
(a) če se pogajanje izvede po predložitvi ponudb, se pogajajo s ponudniki o ponudbah, ki so jih ti predložili, da bi jih prilagodili na merila in zahteve, navedene v skladu z odstavkom 1. |
|
(b) drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v pogajanjih, brez njegovega soglasja. Ta dogovor ne velja kot splošni odstop informacij, temveč se da za nameravano posredovanje določenih rešitev ali drugih zaupnih informacij; |
|
(c) pogajanja lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja, na podlagi meril za podeljevanje iz obvestila o koncesiji, povabila k predložitvi ponudb ali dokumentacije v zvezi s koncesijo. Javni organ naročnik v obvestilu o koncesiji, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi s koncesijo navede, ali se je odločil za to možnost. |
|
(d) ponudbe ocenijo, kakor je bilo dogovorjeno s pogajanji na podlagi prvotno navedenih meril za podelitev; |
|
(e) pripravijo pisno evidenco o uradnih odločitvah in katerih koli drugih ukrepih in dogodkih, ki so pomembni za postopek podeljevanja koncesije. Zlasti pa z vsemi ustreznimi sredstvi zagotovijo sledljivost pogajanj. |
|
6. Javni organi naročniki in naročniki čim prej obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s podelitvijo koncesije, vključno z razlogi za odločitev, da se ne podeli koncesija, za katero je bilo objavljeno obvestilo o koncesiji, ali pa da se ponovno začne postopek zanjo. |
|
7. Javni organ naročnik na zahtevo zainteresirane strani čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka, obvesti: |
|
(a) vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove vloge, |
|
(b) vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 32(5) in (6) pa tudi razloge za svojo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, |
|
(c) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma, |
|
(d) vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o izvajanju in poteku pogajanj in dialoga s ponudniki. |
|
8. Vendar se lahko javni organi naročniki odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 6 v zvezi s koncesijo, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi. |
|
Obrazložitev | |
Črtano zaradi poenostavitve. Besedilo je deloma vključeno v člene 36, 38b in 38c. | |
Predlog spremembe 200 Predlog direktive Člen 36 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Izbor in kvalitativna ocena kandidatov |
Izbor in kvalitativna ocena kandidatov in ponudnikov ter razlogi za izključitev |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 169 poročevalca. | |
Predlog spremembe 201 Predlog direktive Člen 36 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1. Koncedent zagotovi: |
|
(a) v obvestilu o koncesiji opis koncesije in pogojev udeležbe; |
|
(b) v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji v zvezi s koncesijo opis meril za podelitev koncesije. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 169 poročevalca. V obvestilu o koncesiji morajo biti navedeni opis koncesije in pogojev udeležbe, kar je obvezno za zagotovitev skladnosti z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave kandidatov in ponudnikov. | |
Predlog spremembe 202 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organ naročniki v obvestilu o koncesiji določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s: |
1. Koncedent preveri pogoje za sodelovanje v zvezi s poklicno in tehnično sposobnostjo, finančnim položajem kandidatov ali ponudnikov ter sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je treba predložiti kot dokazilo v skladu z zahtevami, navedenimi v obvestilu o koncesiji. Ti pogoji so povezani s predmetom koncesije, so nediskriminatorni in lahko po potrebi vključujejo minimalne zahteve. |
(a) primernostjo za opravljanje poklicne dejavnosti; |
|
(b) ekonomskim in finančnim položajem; |
|
(c) tehnično in poklicno sposobnostjo. |
|
Javni organ naročniki omejijo katere koli pogoje za sodelovanje na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo koncesije, ki se podeljuje. Vse zahteve morajo biti povezane in strogo sorazmerne s predmetom koncesije ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi resnične konkurence. |
|
Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o koncesiji navedejo tudi sklicevanje ali sklicevanja, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o zmogljivostih gospodarskega subjekta. Zahteve za ta sklicevanja morajo biti nediskriminatorne in sorazmerne s predmetom koncesije. |
|
Obrazložitev | |
Združuje več določb iz členov 35 in 36 v novo besedilo določb v zvezi s sodelovanjem kandidatov ali ponudnikov (poklicna in tehnična sposobnost ter finančni položaj). | |
Predlog spremembe 203 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Gospodarski subjekt se lahko, če je to primerno in v zvezi s posamezno koncesijo, glede na merila iz odstavka 1 sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru javnemu organu naročniku ali naročniku predloži dokazilo, da bo imel v obdobju koncesije na voljo potrebna sredstva, na primer z ustanovitvijo podjetja s strani teh naročnikov za zadevni namen. Javni organi naročniki in naročniki lahko v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in navedeni naročniki skupaj nosijo odgovornost za izvedbo koncesije. |
2. Da bi izpolnil merila za sodelovanje iz odstavka 1, se lahko gospodarski subjekt, če je to primerno in v zvezi s posamezno koncesijo, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru koncedentu predloži dokazilo, da bo imel v obdobju koncesije na voljo potrebna sredstva, na primer z ustanovitvijo podjetja s strani teh naročnikov za zadevni namen. Koncedent lahko v zvezi s finančnim položajem zahteva, da gospodarski subjekt in navedeni naročniki skupaj nosijo odgovornost za izvedbo koncesije. |
Predlog spremembe 204 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 22 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih naročnikov. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtano zaradi poenostavitve. | |
Predlog spremembe 205 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Koncedent lahko na pregleden način in na podlagi objektivnih meril omeji število kandidatov ali ponudnikov na primerno raven. Število povabljenih kandidatov ali ponudnikov je dovolj veliko, da se zagotovi resnično konkurenco. |
Obrazložitev | |
Novo besedilo o možnosti omejitve števila kandidatov (v tem primeru se povabilo k oddaji ponudbe posreduje izbranim kandidatom) delno povzema člen 35. | |
Predlog spremembe 206 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države članice sprejmejo pravila proti favoriziranju, korupciji in preprečevanju navzkrižja interesov, katerih cilj je zagotoviti preglednost postopka podeljevanja koncesije in enako obravnavo vseh ponudnikov. |
črtano |
Glede navzkrižja interesov sprejeti ukrepi ne presegajo okvirov, ki so nujno potrebni za preprečitev ali odpravo ugotovljenih sporov. Zlasti lahko dopuščajo izključitev ponudnika ali kandidata iz postopka le, če navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi sredstvi. |
|
Obrazložitev | |
Okrepljene določbe o konfliktu interesov so vključene v novi člen 30 a. | |
Predlog spremembe 207 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) sodelovanje pri izkoriščanju trgovine z ljudmi in dela otrok, ki ga obravnava Direktiva 2011/36/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev1. |
|
1UL L 101, 15.4.2011, str. 1. |
Predlog spremembe 208 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 5 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Obveznost izključitve kandidata ali ponudnika iz sodelovanja pri koncesiji velja tudi, če so bili pravnomočno obsojeni direktorji družbe ali katere koli druge osebe, pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom. |
črtano |
Predlog spremembe 209 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) če je seznanjen s katero koli drugo resno kršitvijo določb Evropske unije ali nacionalne zakonodaje za zaščito javnih interesov, ki so združljive s Pogodbo; |
(a) če je seznanjen s katero koli drugo resno kršitvijo določb Evropske unije ali nacionalne zakonodaje za zaščito javnih interesov, ki so združljive s Pogodbami, v primeru, da je pristojni organ ugotovil kršitev; |
Obrazložitev | |
Pojasnitev okoliščin, v katerih je možna taka izključitev, da se zagotovi sorazmernost in prost dostop do koncesijskih pogodb. | |
Predlog spremembe 210 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) če je gospodarski subjekt pokazal precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju katere koli ključne zahteve iz prejšnje koncesije ali podobnih koncesij pri istem javnem organu naročniku ali naročnikih. |
(c) če je gospodarski subjekt pokazal precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju katere koli ključne zahteve iz prejšnje koncesije ali podobnih koncesij. |
Obrazložitev | |
Možnost izključitve subjekta bi bilo treba zagotoviti tudi v primeru, če je javni organ naročnik ali naročnik seznanjen s takimi vztrajnimi pomanjkljivostmi pri drugem javnem organu naročniku ali naročniku. | |
Predlog spremembe 211 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) če je ugotovil resno ali ponavljajočo se kršitev določb na področju socialnega, okoljskega ali delovnega prava, kot je navedeno v členu 26a(3). |
Predlog spremembe 212 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Da bi uporabili razlog za izključitev iz točke (c) prvega pododstavka, javni organi naročniki in naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično, dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe koncesije se sporoči zadevnemu gospodarskemu subjektu, ki mora imeti možnost ugovora zoper ugotovitve in možnost sodnega varstva. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtano zaradi poenostavitve. | |
Predlog spremembe 213 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. Države članice opredelijo izvedbene pogoje za ta člen. Na zahtevo drugim državam članicam dajo na voljo vse informacije v zvezi z razlogi za izključitev, naštetimi v tem členu. Pristojni organi države članice sedeža zagotovijo te informacije v skladu z določbami člena 88 Direktive [ki nadomešča Direktivo 2004/18/ES]. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtano zaradi poenostavitve. | |
Predlog spremembe 214 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organi naročniki ali naročniki morajo pri določanju rokov za predložitev vlog za koncesijo in ponudb upoštevati zlasti zapletenost koncesije in čas, potreben za pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke iz člena 37. |
1. Koncedent mora pri določanju rokov za predložitev vlog ali ponudb upoštevati zlasti zapletenost koncesije in čas, potreben za pripravo vlog ali ponudb. |
Obrazložitev | |
Določbe o določanju rokov, ki so bile prej zajete v členih 37 in 38, so zdaj zaradi poenostavitve združene v členu 37. | |
Predlog spremembe 215 Predlog direktive Člen 37 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Če se vloge ali ponudbe lahko predložijo šele po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo dokumentacijo v zvezi s podeljevanjem koncesije, na kraju samem, se roki za predložitev vlog za koncesijo podaljšajo, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, potrebnimi za pripravo vlog ali ponudb. |
črtano |
Obrazložitev | |
Določbe o določanju rokov, ki so bile prej zajete v členih 37 in 38, so zdaj zaradi poenostavitve združene v členu 37. | |
Predlog spremembe 216 Predlog direktive Člen 37 – odstavka 2 a in 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Rok za predložitev vlog ali ponudb ni krajši od 30 delovnih dni od datuma, ko je bilo odposlano obvestilo o koncesiji, oziroma od datuma, ko so kandidati prejeli obvestilo o povabilu k oddaji ponudbe. |
|
2b. Rok za sprejemanje ponudb se lahko skrajša za pet delovnih dni, če javni organ naročnik sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi. |
Obrazložitev | |
Določbe o določanju rokov, ki so bile prej zajete v členih 37 in 38, so zdaj zaradi poenostavitve združene v členu 37. | |
Predlog spremembe 217 Predlog direktive Člen 38 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 38 |
črtano |
Roki za predložitev vlog za koncesijo |
|
1. Kadar javni organi naročniki in naročniki uporabijo možnost koncesije, rok za predložitev vlog za koncesijo ni krajši od 52 dni od datuma, ko je bilo odposlano obvestilo o koncesiji. |
|
2. Rok za sprejemanje ponudb se lahko skrajša za pet dni, če javni organ naročnik sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 25. |
|
Obrazložitev | |
Združeno s členom 37 zaradi poenostavitve in pojasnitve določb direktive. | |
Predlog spremembe 218 Predlog direktive Člen 38 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 38a |
|
Tehnične in funkcionalne zahteve |
|
1. Tehnične in funkcionalne zahteve opredeljujejo zahtevane značilnosti gradnje in storitev, ki so predmet koncesije. Opisane so v dokumentaciji v zvezi s koncesijo. |
|
2. Te zahteve so skladne z načelom enakopravnega dostopa gospodarskih subjektov do postopka podeljevanja koncesij in ne ustvarjajo neupravičenih ovir za odpiranje koncesij konkurenci. |
|
Še zlasti, razen če tega ne upravičuje predmet koncesije, se tehnične in funkcionalne zahteve ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali določen postopek ali blagovne znamke, patente, tipe ali posebno proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja ali proizvodi s tem izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta koncesije. Pri sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“. |
Obrazložitev | |
Člen 38a = člen 32(1) in (3)(b) predloga Komisije. Vključitev določb, ki koncedentom omogoča določitev tehničnih in/ali funkcionalnih zahtev za gradnje ali storitve, ki so predmet koncesij. To bo koncedentom omogočilo, da pojasnijo predmet koncesije ali določijo bolj specifične zahteve (npr. za dostop invalidov ali učinkovitost z vidika okolja). Tehnične specifikacije iz člena 32 so bile preveč podrobne in niso bile usklajene z načelom prenosa tveganja, ki zahteva določeno stopnjo svobode za koncesionarje. | |
Predlog spremembe 219 Predlog direktive Člen 38 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 38b |
|
Merila za podelitev |
|
1. Koncedent lahko organizira pogajanja s kandidati in ponudniki. S sredstvi, ki so po njegovem mnenju primerna, zagotovi ustrezno evidentiranje glavnih faz postopka ob upoštevanju skladnosti s členom 24(1) te direktive. Koncesijo podeli na podlagi objektivnih meril za podelitev, ki spoštujejo načela iz druge alinee člena -26. |
|
2. Predmet koncesije, merila za podelitev in minimalne zahteve iz dokumentacije v zvezi s koncesijo se med pogajanji ne spreminjajo samovoljno ali diskriminatorno. O vseh spremembah je treba nemudoma obvestiti zadevne kandidate in ponudnike. |
|
3. Merila za podelitev so povezana s predmetom koncesije. Med drugim lahko vključujejo okoljska in socialna merila ali merila v zvezi z inovativnostjo. Koncedent preveri dejansko skladnost ponudb z merili za podelitev. |
|
4. Koncedent v obvestilu o koncesiji ali v povabilu k oddaji ponudbe po potrebi razvrsti merila iz odstavka 1 po pomembnosti. |
Obrazložitev | |
Prej člen 39. Novi člen o merilih za podelitev, urejen, kot sledi: (1) sklicevanje na pomen pogajanj v postopku podeljevanja koncesij; (2) določitev, da med tem postopkom ni mogoče poljubno spreminjati meril za podelitev; (3) določitev obsega meril za podelitev; (4) možnost, da koncedent merila razvrsti po pomembnosti. Pristop na podlagi uteži je bil odpravljen, saj ne nudi dovolj prožnosti. Možnost razvrščanja bi morala biti odprta, da bi omogočili vključitev morebitnih inovativnih rešitev, ki niso bile predvidene. | |
Predlog spremembe 220 Predlog direktive Člen 38 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 38c |
|
Zagotavljanje informacij kandidatom in ponudnikom |
|
1. Koncedent čim prej obvesti vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s podelitvijo koncesije, vključno z razlogi za odločitev, da se njegova vloga ali ponudba zavrne, in z razlogi za odločitev, da se ne podeli koncesija, za katero je bilo objavljeno obvestilo o koncesiji, ali pa da se ponovno začne postopek zanjo. |
|
2. Koncedent se lahko odloči, da izpusti nekatere informacije iz odstavka 1 v zvezi s koncesijo, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med temi subjekti. |
Obrazložitev | |
Na podlagi člena 35(6) in (8) predloga Komisije. | |
Predlog spremembe 221 Predlog direktive Člen 39 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 39 |
črtano |
Merila za podelitev koncesije |
|
1. Koncesije se podelijo na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave ter jamčijo za ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence, ki javnemu organi naročniku ali naročniku omogočajo ugotovitev splošne gospodarske koristi. |
|
2. Merila za podelitev so povezana s predmetom koncesije in javnemu organu naročniku ali naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. |
|
Ta merila morajo zagotoviti učinkovito konkurenco ter jih morajo dopolnjevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki in naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za podelitev koncesije. |
|
3. Javni organ naročnik ali naročnik v obvestilu ali dokumentih o koncesiji navede relativno utež, ki jo daje vsakemu od meril, določenih v odstavku 1, ali navede ta merila v padajočem zaporedju pomembnosti. |
|
4. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
|
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo; |
|
(b) za koncesije za storitve in koncesije, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevne koncesije, pri čemer se lahko po podelitvi koncesije tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost; |
|
(c) poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del; |
|
(d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (14) odstavka 1 člena 2, če navedena merila zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev. |
|
5. V primeru, navedenem v odstavku 4, javni organi naročniki ali naročniki v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentih glede koncesije navedejo relativno utež vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
|
Navedene uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona s primernim največjim obsegom. |
|
Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni organ naročnik ali naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu po pomembnosti. |
|
Obrazložitev | |
Glej novi člen 38b. | |
Predlog spremembe 222 Predlog direktive Člen 40 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 40 |
črtano |
Stroški življenjskega cikla |
|
1. Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka, storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki (14) odstavka 1 člena 2: |
|
(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo (kot so proizvodni stroški), uporabo (kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja) ter koncem življenjske dobe (kot so stroški zbiranja in recikliranja); |
|
(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb. |
|
2. Če javni organi naročniki stroške ocenijo na podlagi vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji o podelitvi koncesije navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje pogoje: |
|
(a) oblikovana je bila na podlagi znanstvenih informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih merilih; |
|
(b) oblikovana je bila za ponavljajočo se ali neprekinjeno uporabo; |
|
(c) na voljo je vsem zainteresiranim stranem. |
|
Javni organi naročniki in naročniki gospodarskim subjektom dovolijo uporabo druge metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo navede javni organ naročnik ali naročnik. |
|
3. Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za podelitev koncesije iz člena 39(4). |
|
Seznam takih zakonodajnih in izvedbenih aktov je določen v Prilogi II. Komisija je v skladu s členom 46 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne. |
|
Obrazložitev | |
Ta člen se črta, ker je bilo črtano merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Koncedent bi moral imeti možnost, da prosto uporabi merila za podelitev, ki se mu zdijo ustrezna, pod pogojem, da izpolnjujejo pravila iz te direktive. | |
Predlog spremembe 223 Predlog direktive Člen 41 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organ naročnik ali naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi s koncesijo zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce. |
1. Koncedent v dokumentaciji v zvezi s koncesijo obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem. |
|
1a. Izbrani ponudnik javnemu organu naročniku posreduje ime, kontaktne podatke in podatke o pravnih zastopnikih izvajalcev ter morebitne spremembe teh podatkov v času izvajanja naročila. Podizvajalci v podizvajalski verigi te podatke pošljejo izvajalcu prek svojega neposrednega izvajalca. Podizvajalci te podatke posodabljajo v časi izvajanja naročila. |
2. Odstavek 1 ne posega v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta. |
2. Odstavek 1 ne posega v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta. |
|
2a. Države članice zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo tudi vse obvezne pravne, regulativne in upravne določbe, ki veljajo v državah članicah, v katerih se izvaja naročilo, tudi obveznosti iz člena -26a(3). V ta namen lahko zagotovijo sistem odgovornosti v podizvajalski verigi, da bi bil neposredni izvajalec podizvajalca odgovoren v primeru, ko podizvajalec ne spoštuje teh določb ali je insolventen. Ta sistem bi v primeru insolventnosti neposrednega izvajalca zagotovil odgovornost naslednjega solventnega neposrednega izvajalca v podizvajalski verigi, tudi glavnega izvajalca. |
|
2b. Države članice lahko v okviru nacionalnih zakonodaj poskrbijo za strožja pravila glede odgovornosti. |
Predlog spremembe 224 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Bistvena sprememba določb koncesije med njeno veljavnostjo pomeni novo podelitev za namene te direktive, pri čemer je potreben nov postopek podeljevanja koncesije v skladu s to direktivo. |
1. Koncesija se med njeno veljavnostjo lahko spremeni z dodatnim sporazumom, razen če gre za bistvene spremembe. |
Obrazložitev | |
Nov odstavek za pojasnitev zadevnega člena; koncesijo je mogoče spremeniti (splošno načelo), razen če gre za bistvene spremembe (izključitve). | |
Predlog spremembe 225 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Sprememba koncesije v času njene veljavnosti se šteje kot bistvena v smislu odstavka 1, če koncesijo naredi bistveno drugačno od prvotno sklenjene. V vsakem primeru, brez poseganja v odstavek 3 in 4, se sprememba šteje za bistveno, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
2. Za bistveno spremembo določb koncesije med njeno veljavnostjo je potreben nov postopek podeljevanja koncesije v skladu s to direktivo. Sprememba se šteje za bistveno, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
|
(-a) sprememba spreminja naravo koncesije; |
|
(-aa) sprememba pomeni zamenjavo koncesionarja; |
(a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podeljevanja koncesije, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo koncesije drugemu prosilcu ali ponudniku; |
(a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podeljevanja koncesije, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo koncesije drugemu prosilcu ali ponudniku; |
(b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje koncesije v prid koncesionarja ali |
(b) sprememba znatno spreminja ekonomsko ravnotežje koncesije ali |
(c) sprememba precej razširi obseg koncesije na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete. |
(c) sprememba precej razširi obseg koncesije na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev opredelitve "bistvene spremembe", ki pomeni nov postopek podeljevanja, ter vključitev člena 42(3), ki tudi zadeva bistvene spremembe (zamenjava koncesionarja), zavoljo jasnejšega in enostavnejšega besedila. | |
Predlog spremembe 226 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Zamenjava koncesionarja šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1. |
|
Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, stečajnem postopku ali na podlagi pogodbene klavzule, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb koncesije in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive. |
Točka (-aa) prvega pododstavka tega odstavka se ne uporablja v primeru univerzalnega ali delnega nasledstva na položaju prvotnega koncesionarja, ki sledi: |
|
(a) prestrukturiranju podjetja, |
|
(b) prenosu kapitala ali sredstev med podjetji, |
|
(c) prevzemu koncesionarja po stečajnem postopku ali na podlagi pogodbene klavzule, ki ga izvede drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določena merila za izbor glede kakovosti, če to ne zahteva drugih bistvenih sprememb koncesije in ni namenjeno izogibanju uporabi te direktive. |
Obrazložitev | |
Vključitev odstavka v člen 42(2) zaradi pojasnitve in poenostavitve direktive. | |
Predlog spremembe 227 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Če sprememba koncesije ne spreminja splošne narave koncesije, se ne šteje za bistveno, če: |
|
(a) je bila predvidena v prvotni koncesijski pogodbi v obliki jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzul o pregledu ali možnosti zanj, ki so bile sprejete v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom in v katerih so navedeni področje uporabe in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo, ali |
|
b) je njena vrednost manjša od 10 % posodobljene vrednosti prvotne pogodbe. |
|
Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se njihova vrednost oceni na podlagi posodobljene kumulativne vrednosti teh sprememb. |
Obrazložitev | |
Prerazporeditev sedanjih členov 42(4) in 42(5), ki se nanašata na primere, ko spremembe ne štejejo za bistvene, če ne spremenijo narave koncesije (klavzule o pregledu ali možnosti zanj; prag v višini 5 % prvotne vrednosti). Besedišče "javna naročila" ("cena") je bilo spremenjeno. Upoštevana je posodobljena vrednost prvotne pogodbe, ki je natančnejša. Druga alinea izvira iz člena 42(4). | |
Predlog spremembe 228 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 5 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave koncesije. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb. |
črtano |
Obrazložitev | |
Besedilo je zajeto v odstavku 2a. | |
Predlog spremembe 229 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Spremembe koncesije se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o koncesiji v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ali možnosti ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb ali možnosti, ki bi spremenile splošno naravo koncesije. |
črtano |
Predlog spremembe 230 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben javni organ naročnik ali naročnik ni mogel predvideti; |
(a) potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben koncedent ni mogel predvideti; |
Obrazložitev | |
Sprememba sedanjega člena 42(6), ki določa, kdaj sprememba ne zahteva novega postopka podeljevanja, čeprav je bistvena. | |
Predlog spremembe 231 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) v primeru koncesij, ki jih podelijo javni organi naročniki, kadar povečanje cene ne presega 50 % vrednosti izvirne koncesije. |
(c) v primeru koncesij, ki jih podelijo javni organi naročniki, kadar vrednost predvidene spremembe ne presega 50 % posodobljene prvotne vrednosti koncesije. |
Obrazložitev | |
Sprememba obstoječega člena 42(6), ki določa, kdaj sprememba kljub bistvenosti ne zahteva novega postopka podeljevanja. Upoštevana je sedanja vrednost prvotne pogodbe, ki se zdi pravičnejša. Poleg tega je bilo spremenjeno tudi besedišče "javna naročila" ("cena"). | |
Predlog spremembe 232 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 6 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Javni organi naročniki ali naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi VII, in se objavijo v skladu z določbami člena 28. |
Koncedent v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi VII, in se objavijo v skladu z določbami člena 28. |
Predlog spremembe 233 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 7 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Javni organi naročniki in naročniki v koncesijo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih: |
7. Koncedent ne more uveljavljati tega člena v naslednjih primerih:
|
Predlog spremembe 234 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 7 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, ki so posledica gibanja cen, ki lahko bistveno vplivajo na izvedbo koncesije in pred katerimi se je koncesionar zavaroval. |
(b) če bi bila sprememba namenjena zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo, ki jim je izpostavljen koncesionar. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev obstoječega člena 42(7), ki obravnava dva primera sprememb, ko se dajalec koncesije ne more uporabiti določb tega člena, da bi preprečili morebitne zlorabe (prikazati kot spremembe ter izkoristiti možnosti, kot so določbe členov 42(3) in (4), ki bi morale pripeljati do novega postopka za oddajo naročila). | |
Predlog spremembe 235 Predlog direktive Člen 43 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice zagotovijo, da imajo javni organi naročniki in naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekinejo koncesijo med njeno veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
Države članice zagotovijo, da ima koncedent možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pogodbenem pravu, prekine koncesijo med njeno veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
Predlog spremembe 236 Predlog direktive Člen 43 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) izjeme iz člena 15 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija v skladu s členom 15(4); |
(a) izjeme iz člena 15 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija v skladu s členom 15; |
Obrazložitev | |
Omejitev določb tega odstavka na člen 15(4) (horizontalno sodelovanje) ni logična. Določbe bi morale veljati za ves člen 15, kjer je odsotnost zasebnih partnerjev merilo. | |
Predlog spremembe 237 Predlog direktive Člen 43 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker javni organ naročnik ali naročnik iz te države članice pri podelitvi zadevne koncesije ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive. |
(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker koncedent iz te države članice pri podelitvi zadevne koncesije ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive. |
Predlog spremembe 238 Predlog direktive Člen 43 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 43a |
|
Upravljanje |
|
1. Da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje te direktive, države članice zagotovijo, da vsaj naloge iz tega člena izvaja eden ali več organov ali struktur. Komisiji sporočijo imena vseh organov ali struktur, pristojnih za izvajanje teh nalog. |
|
2. Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o podeljevanju koncesijskih pogodb, vključno z izvajanjem projektov, ki jih sofinancira Unija, da bi pravočasno odkrivale ogrožanje finančnih interesov Unije. Spremljanje se uporabi za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o morebitnih primerih goljufij pri javnih naročilih, navzkrižju interesov in drugih hujših nepravilnostih. |
|
Če organi ali telesa za spremljanje ugotovijo specifične kršitve ali sistemske probleme, so pooblaščeni, da zadevo o kršitvah ali problemu predajo nacionalnim revizijskim organom ali sodiščem ali drugim ustreznim organom ali telesom, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlament ali njegovi odbori. |
|
3. Javni organi naročniki in naročniki pristojne nacionalne organe na zahtevo obvestijo o vseh dejavnostih, za katere štejejo, da so izključene iz te direktive v skladu s členom 8(5b). |
|
4. Izidi dejavnosti spremljanja, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 2, so na voljo javnosti prek ustreznih sredstev informiranja. Države članice predvsem vsaj enkrat vsaki dve leti objavijo pregled najpogostejših vzrokov nepravilne uporabe pravil za podeljevanje koncesijskih pogodb ali vzrokov pravne negotovosti, vključno z možnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, vključno z morebitnimi primeri goljufije in drugega nezakonitega ravnanja. |
|
5. Države članice zagotovijo, da so javnim organom naročnikom in naročnikom ter gospodarskih subjektom brezplačno na voljo smernice o tolmačenju in uporabi zakonodaje Unije o podeljevanju koncesijskih pogodb, da so jim v pomoč pri pravilni uporabi pravil s tega področja. |
Predlog spremembe 239 Predlog direktive Člen 46 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pooblastilo iz členov 4(3), 21(3), 23(2), 25(3), 40(3) in 52(2) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive]. |
2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 21(3) in člena 23(2) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od …*. |
|
________ * UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te direktive. |
Obrazložitev | |
Črtanje napačnega sklicevanja, ki ne obstaja (člen 52(2)), in posodobitev določb v zvezi z delegiranimi akti. | |
Predlog spremembe 240 Predlog direktive Člen 46 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta prenos pooblastila iz členov 4(3), 21(3), 23(2), 25(3), 40(3) in 52(2). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
3. Pooblastilo iz člena 21(3) in člena 23(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
Obrazložitev | |
Črtanje napačnega sklicevanja, ki ne obstaja (člen 52(2)), in posodobitev določb v zvezi z delegiranimi akti. | |
Predlog spremembe 241 Predlog direktive Člen 49 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Države članice zagotovijo, da se ta direktiva ne uporablja za koncesije, podeljene pred …*. Vendar se ta direktiva uporablja za spremembe in prekinitve pogodb po …*. |
|
* UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te direktive. |
Predlog spremembe 242 Predlog direktive Člen 51 – odstavek 1 a in 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, preveri delovanje te direktive ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do ...*, nato pa vsakih pet let. |
|
Komisija objavi rezultate pregledov, opravljenih v skladu z drugim pododstavkom. |
|
_____________ |
|
* UL: prosimo, vstavite datum: „[pet] let po datumu prenosa te direktive, kot je določeno v prvem pododstavku člena 49(1)“. |
Predlog spremembe 243 Predlog direktive Priloga II | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRILOGA II |
črtano |
SEZNAM ZAKONODAJE IZ ČLENA 40(3) |
|
1. Direktiva 2009/33/ES |
|
Obrazložitev | |
Povezano s črtanjem člena 40. | |
Predlog spremembe 244 Predlog direktive Priloga III – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kar zadeva plin in ogrevanje: |
1. Kar zadeva plin, ogrevanje in hlajenje: |
(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo plina ali toplote; |
(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo plina, ogrevanja in hlajenja; |
(b) dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem. |
(b) dobavo plina, ogrevanja ali hlajenja takšnim omrežjem. |
Če omrežja, namenjena opravljanju javnih storitev, s plinom ali toploto preskrbijo naročniki iz pododstavkov 2 in 3 člena 4(1) se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
Če omrežja, namenjena opravljanju javnih storitev, s plinom, ogrevanjem ali hlajenjem preskrbijo naročniki iz pododstavkov 2 in 3 člena 4(1) se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
(c) proizvodnja plina ali toplote s strani zadevnega naročnika je neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v tem odstavku ali v odstavkih 2 do 4 te Priloge; |
(c) proizvodnja plina in zagotavljanje ogrevanja ali hlajenja s strani zadevnega naročnika je neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v tem odstavku ali v odstavkih 2 do 4 te Priloge; |
(d) oskrba javnega omrežja je namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 % prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom. |
(d) oskrba javnega omrežja je namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 % prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom. |
Obrazložitev | |
Dodane so dejavnosti v zvezi s hlajenjem, saj gre za iste sisteme kot pri ogrevanju. | |
Predlog spremembe 245 Predlog direktive Priloga III – točka 2 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za namene te direktive preskrba z električno energijo vključuje generacijo (proizvodnjo) in veleprodajo električne energije. |
Za namene te direktive preskrba z električno energijo vključuje generacijo (proizvodnjo) in dobavo. |
Obrazložitev | |
Preskrba električnih omrežij zadeva tudi maloprodajo (gospodinjstva), ne le veleprodajo. | |
Predlog spremembe 246 Predlog direktive Priloga III – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh. |
5. Dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali druge splošne infrastrukture za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh. |
Obrazložitev | |
Terminali niso vrsta splošne infrastrukture, ki je zajeta v dejavnosti javnih organov naročnikov, ampak so vrsta nadstrukture, zato so zajeti v dejavnosti zasebnih podjetij. | |
Predlog spremembe 247 Predlog direktive Priloga IV – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBJAVAH O KONCESIJAH |
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O KONCESIJAH |
Predlog spremembe 248 Predlog direktive Priloga IV – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Opis naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Kadar je koncesija razdeljena na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis kakršnih koli možnosti. |
4. Opis pogodbe: vrsta in obseg gradnje, vrsta in obseg storitev. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 249 Predlog direktive Priloga IV – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV. Kadar je koncesija razdeljena na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. |
5. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 250 Predlog direktive Priloga IV – točka 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Oznaka NUTS za glavni sedež gradenj v primeru koncesij za gradnje ali oznaka NUTS za glavni kraj izvajanja koncesij za storitve; če je koncesija razdeljena na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej. |
6. Oznaka NUTS za glavni sedež gradenj v primeru koncesij za gradnje ali oznaka NUTS za glavni kraj izvajanja koncesij za storitve; |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 251 Predlog direktive Priloga IV – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Predvidena skupna vrednost koncesij; če je koncesija razdeljena na dele, je treba te informacije zagotoviti za vsak del, skupaj z natančno metodo za izračun ocenjene skupne vrednosti koncesije v skladu s členom 6. |
7. Predvidena skupna vrednost koncesij. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 252 Predlog direktive Priloga IV – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Če bo koncesija razdeljena na dele, navedba, ali je mogoče razpisati natečaj za enega, več ali vse dele; navedba katere koli možne omejitve števila delov, ki se lahko dodelijo posameznemu ponudniku. |
črtano |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 253 Predlog direktive Priloga IV – točka 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. Časovni okvir za dobavo ali izvedbo blaga, gradenj ali storitev in po možnosti trajanje koncesije. |
9. Časovni okvir za izvedbo koncesije; trajanje koncesije. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 254 Predlog direktive Priloga IV – točka 10 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko; sklicevanje na veljavni zakon, uredbo ali upravno določbo, |
črtano |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je poenostavitev pravil o podeljevanju koncesijskih pogodb. | |
Predlog spremembe 255 Predlog direktive Priloga IV – točka 11 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
11. Opis postopka za oddajo koncesije, ki se uporablja, če se postopek izvaja v več stopnjah, število kandidatov, ki se sprejmejo za dano fazo ali so vabljeni, da predložijo ponudbe, in objektivna merila, ki se uporabijo za izbiro zadevnih kandidatov. |
11. Opis postopka za oddajo koncesije: |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 256 Predlog direktive Priloga IV – točka 11 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) rok za predložitev vlog |
a) rok za predložitev vlog ali prejem ponudb; |
Predlog spremembe 257 Predlog direktive Priloga IV – točka 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
14. Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. |
14. Ime in naslov pristojnih nacionalnih organov ter pritožbenega organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. |
Predlog spremembe 258 Predlog direktive Priloga IV – točka 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
17. V primeru enostopenjskega postopka: |
črtano |
a) rok za sprejemanje ponudb, če se razlikuje od roka za predložitev vlog |
|
b) časovni okvir veljavnosti ponudnikove ponudbe, |
|
c) datum, čas in kraj odpiranja ponudb, |
|
d) pooblaščene osebe, navzoče pri takem odpiranju. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o koncesiji in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). | |
Predlog spremembe 259 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Opis naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Kadar je koncesija razdeljena na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis kakršnih koli možnosti. |
5. Opis pogodbe: vrsta in obseg gradnje, vrsta in obseg storitev. |
Predlog spremembe 260 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Merila iz člena 39, ki so bila uporabljena za podelitev koncesije ali koncesij. |
7. Merila iz člena 38b, ki so bila uporabljena za podelitev koncesije ali koncesij. |
Predlog spremembe 261 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. Število prejetih ponudb za posamezno podelitev koncesije, vključno s: |
črtano |
a) številom prejetih ponudb gospodarskih subjektov, ki so mala oziroma srednja podjetja, |
|
b) števila prejetih ponudb iz tujine, |
|
c) številom elektronsko prejetih ponudb. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). Nekatere informacije niso pomembne, če ni predhodne objave. | |
Predlog spremembe 262 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
10. Za vsako podelitev ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov izbranega(-ih) ponudnika(-ov), vključno z: |
10. Za vsako podelitev ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov izbranega(-ih) ponudnika(-ov): |
a) informacijo, ali je izbrani ponudnik malo oziroma srednje podjetje, |
|
b) informacijo, ali je bila koncesija podeljena konzorciju. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). Nekatere informacije niso pomembne, če ni predhodne objave. | |
Predlog spremembe 263 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
11. Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve koncesije, vključno s pristojbinami in cenami. |
11. Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve koncesije. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). Nekatere informacije niso pomembne, če ni predhodne objave. | |
Predlog spremembe 264 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
12. Po potrebi za vsako podelitev vrednost in delež koncesije, ki bo verjetno oddan v podizvajanje tretjim stranem. |
črtano |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih (sklopi, blago itd.). Nekatere informacije niso pomembne, če ni predhodne objave. | |
Predlog spremembe 265 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
14. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. |
14. Ime in naslov pristojnih nacionalnih organov ter organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. |
Obrazložitev | |
Prilagoditev ostalemu osnutku poročila, črtanje sklicevanj na nadzorni organ. | |
Predlog spremembe 266 Predlog direktive Priloga V – del I – točka 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
17. Podrobna metoda izračuna skupne ocenjene vrednosti koncesije v skladu s členom 6. |
črtano |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je poenostavitev pravil o podeljevanju koncesijskih pogodb. Poleg tega bi lahko ta določba izpostavila male javne organe naročnike tveganju pravnih sporov. | |
Predlog spremembe 267 Predlog direktive Priloga V – del II | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
II. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V OBVESTILA O PODELITVI KONCESIJE, OBJAVLJENA V SKLADU S ČLENOM 27(2) |
črtano |
1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe. |
|
2. Opis naročila: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. Kadar je koncesija razdeljena na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop. Po potrebi opis kakršnih koli možnosti. |
|
3. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV. |
|
4. Vrsta javnega organa naročnika ali naročnika in glavna dejavnost. |
|
5. Datum odločitve ali odločitev o podelitvi koncesije; |
|
6. Za vsako podelitev koncesije, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov gospodarskih subjektov, ki jim je bila podeljena koncesija. |
|
7. Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve, vključno s pristojbinami in cenami. |
|
8. Podrobna metoda izračuna skupne ocenjene vrednosti koncesije v skladu s členom 6. |
|
Obrazložitev | |
Črtanje dela, ki obravnava obvestila o koncesiji za vmesne pragove (zaradi črtanja člena 27(2)). | |
Predlog spremembe 268 Predlog direktive Priloga VI – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Referenčne številke nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej. |
3. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije za socialne storitve in druge posebne storitve, zlasti sklicevanje na sklope, in črtanje informacij o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 269 Predlog direktive Priloga VI – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Vsaj kratek povzetek vrste in količine storitev ter po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki se zagotavljajo. |
4. Kratek povzetek predmeta koncesije. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije za socialne storitve in druge posebne storitve, in črtanje informacij o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 270 Predlog direktive Priloga VI – točka 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve, vključno s pristojbinami in cenami. |
6. Vrednost in glavni finančni pogoji podelitve. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o podelitvi koncesije za socialne storitve in druge posebne storitve, in črtanje informacij o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 271 Predlog direktive Priloga VII – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru koncesij za javne gradnje ali koncesij za gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru koncesij za storitve. |
3. Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru koncesij za gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj izvedbe v primeru koncesij za storitve. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o spremembi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 272 Predlog direktive Priloga VII – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Opis koncesije pred spremembo in po njej: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga, vrsta in obseg storitev. |
4. Opis koncesije pred spremembo in po njej: vrsta in obseg gradnje, vrsta in obseg storitev. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o spremembi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 273 Predlog direktive Priloga VII – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Kadar je to umestno, spremembe finančnih pogojev koncesije, vključno s povečanjem cen ali pristojbin, ki jih povzroči sprememba. |
5. Kadar je to umestno, spremembe finančnih pogojev koncesije. |
Obrazložitev | |
Poenostavitev informacij v obvestilu o spremembi koncesije in črtanje informacij o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 274 Predlog direktive Priloga VII – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
10. Ime in naslov nadzornega organa in organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. |
10. Ime in naslov pristojnih nacionalnih organov ter organa, odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. |
Obrazložitev | |
Prilagoditev ostalemu osnutku poročila, črtanje sklicevanj na nadzorni organ. | |
Predlog spremembe 275 Predlog direktive Priloga VIII | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRILOGA VIII |
črtano |
OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ |
|
Za namene te direktive: |
|
1. „tehnične specifikacije“ pomenijo nekaj od naslednjega: |
|
a) v primeru koncesij za javne gradnje ali koncesij za gradnje skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti dokumentacija v zvezi s podeljevanjem koncesije in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za material, proizvod ali blago, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje javni organ naročnik ali naročnik, dosežen. Te značilnosti vključujejo stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše javni organ naročnik ali naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo; |
|
b) v primeru koncesij za storitve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki ter metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla dobave ali storitve in postopki ocenjevanja skladnosti; |
|
2. „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno uporabo, s katerim usklajenost ni obvezna in ki spada v eno izmed naslednjih kategorij: |
|
a) mednarodni standard: standard, ki ga je prilagodila mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti, |
|
b) evropski standard: standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti, |
|
c) nacionalni standard: standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; |
|
3. „evropski tehnični atest“ pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za njegovo uporabo v določen namen, na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropske tehnične ateste izdaja organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica; |
|
4. „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice in je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije; |
|
5. „tehnična referenca“ pomeni kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen evropskih standardov, v skladu s postopki, prilagojenimi novim potrebam trga. |
|
Obrazložitev | |
Črtanje priloge, ki obravnava tehnične specifikacije (zaradi črtanja člena 32). | |
Predlog spremembe 276 Predlog direktive Priloga IX – odstavek 1 – pododstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Urad za publikacije Evropske unije izda javnemu organu naročniku ali naročniku potrdilo iz člena 28(5). |
– Urad za publikacije Evropske unije izda javnemu organu naročniku ali naročniku potrdilo iz člena 28(2). |
Predlog spremembe 277 Predlog direktive Priloga X – stolpec 1 – vrstici 1 in 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Referenčna številka CPV |
Referenčna številka CPV |
7511000-4 in |
79611000-0 in |
od 85000000-9 do 85323000-9 |
od 85000000-9 do 85323000-9 |
(razen 85321000-5 in 85322000-2) |
(razen 85321000-5 in 85322000-2) |
75121000-0, 75122000-7, 75124000-1 |
75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9 92232000-6) |
Obrazložitev | |
Posodobitev seznama socialnih storitev in drugih posebnih storitev, za katere zaradi seznama iz pregledanih določb direktiv o javnih naročilih velja preprostejša ureditev. | |
Predlog spremembe 278 Predlog direktive Priloga X a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
PRILOGA Xa |
|
SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENA -26a(3) |
|
– Konvencija MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic; |
|
– Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; |
|
– Konvencija MOD št. 29 o prisilnem ali obveznem delu; |
|
– Konvencija MOD št. 105 o odpravi prisilnega dela; |
|
– Konvencija MOD št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja; |
|
– Konvencija MOD št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih; |
|
– Konvencija MOD št. 100 o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti; |
|
– Konvencija MOD št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok; |
|
– Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč; |
|
– Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Baselska konvencija); |
|
– Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalcih (POP); |
|
– Konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (Konvencija PIC) in njeni trije regionalni protokoli. |
Predlog spremembe 279 Predlog direktive Priloga XI | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRILOGA XI |
črtano |
SEZNAM ZAKONODAJE EVROPSKE UNIJE IZ ČLENA 4(3)(b) |
|
Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu te direktive. Spodaj so navedeni postopki, ki zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo dovoljenj na podlagi drugih zakonodajnih aktov Evropske unije, ki ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu te direktive: |
|
(a) izdaja dovoljenj za upravljanje naprav za zemeljski plin v skladu s postopki, določenimi v členu 4 Direktive 98/30/ES; |
|
(b) izdaja dovoljenja ali povabilo za oddajo ponudbe za gradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu z določbami Direktive 96/92/ES; |
|
(c) izdaja dovoljenja v skladu s postopki, določenimi v členu 9 Direktive 97/67/ES, v zvezi s poštnimi storitvami, ki niso ali ne bodo rezervirane; |
|
(d) postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki vključuje izkoriščanje ogljikovodikov, v skladu z Direktivo 94/22/ES; |
|
(e) javna naročila storitev v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki so bila oddana na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka v skladu s členom 5(3) Uredbe. |
|
Obrazložitev | |
Povezano s črtanjem člena 4(3). | |
Predlog spremembe 280 Predlog direktive Priloga XII | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRILOGA XII |
črtano |
ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB IN VLOG |
|
1. Naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in vlog morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da: |
|
(a) je mogoče točen čas in datum prejetja ponudb in vlog natančno določiti; |
|
(b) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami; |
|
(c) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna; |
|
(d) lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datume odpiranja prejetih dokumentov; |
|
(e) se med različnimi fazami postopka podeljevanja koncesije omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali dela teh podatkov izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb; |
|
(f) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb omogoči dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu; |
|
(g) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi, in |
|
(h) avtentifikacija ponudb ustreza zahtevam iz te priloge. |
|
Obrazložitev | |
Črtanje priloge, ki obravnava določbe, črtane iz člena 25. | |
Predlog spremembe 281 Predlog direktive Priloga XIII | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
PRILOGA XIII |
črtano |
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PREDHODNIH INFORMATIVNIH OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA SOCIALNE IN DRUGE POSEBNE STORITVE(iz člena 26(3))
|
|
1. Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa naročnika ali naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe. |
|
2. Po potrebi elektronski ali spletni naslov, kjer bodo na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti. |
|
3. Vrsta javnega organa naročnika ali naročnika in glavna dejavnost, ki se opravlja. |
|
4. Referenčne številke nomenklature CPV. če je naročilo razdeljeno na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej. |
|
5. Šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe koncesij za storitve. |
|
6. Opis storitev ter po potrebi povezanih gradenj in blaga, ki so predmet naročila. |
|
7. Predvidena skupna vrednost koncesij; če je koncesija razdeljena na več sklopov, se te informacije navedejo za vsak sklop posebej. |
|
8. Pogoji za sodelovanje. |
|
9. Če je primerno, roki za vzpostavitev stika z javnim organom naročnikom ali naročnikom glede sodelovanja. |
|
10. Če je primerno, kratek opis glavnih značilnosti postopka podeljevanja, ki se uporablja. |
|
11. Kakršne koli druge pomembne informacije. |
|
Obrazložitev | |
Povezano s črtanjem člena 26(3). |
OBRAZLOŽITEV
Javno naročanje je zelo pomemben del gospodarske dejavnosti v Uniji. Javna naročila in koncesije so najpogostejše oblike javnega naročanja. Pravila o javnih naročilih so jasna, za koncesije za dela pa veljajo samo osnovne določbe obstoječih direktiv o javnih naročilih (2004/17/ES in 2004/18/ES), koncesije za storitve pa urejajo le splošna načela iz Pogodbe in bogata sodna praksa. Zakonodajna pobuda o koncesijah bi razjasnila obstoječi pravni okvir vpričo vedno obširnejše sodne prakse Sodišča Evropske unije in povečala stabilnost in pravno varnost v primerjavi s trenutnim pravnim mozaikom EU zaradi neenotne uporabe načel iz Pogodbe. Jasna pravila za koncesije za storitve in dela bi javnim organom, ki bi želeli imeti dodatna orodja za razvoj in modernizacijo javnih storitev, to tudi omogočila, spodbudila pa bi tudi konkurenco v EU. Okrepitev preglednosti postopkov bi končno omogočila učinkovitejši boj proti favoriziranju pri oddaji javnih naročil.
Glede na zapletenost predmeta se je poročevalec na začetku postopka zavezal, da bo izvedel temeljito analizo in omogočil čim širše posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, kot je razvidno iz objave delovnega dokumenta[1], organizacije javne obravnave 31. marca 2012, delavnice 10. maja 2012 in več sestankov s poročevalci v senci, ter priprave informativnih poročil o specifičnih plateh zadeve (pravni okvir, opredelitev koncesije, preglednost, itd.).
Ta predhodna poglobljena razprava z različnimi interesnimi skupinami je opredelila dve glavni področji, ki sta vplivali na pripravo osnutka poročila:
- potrditev potrebe po ukrepanju na evropski ravni vsaj za dogovor o skupni opredelitvi koncesij in načinu dodeljevanja, in iz razlogov, navedenih zgoraj;
- potreba po blagem pristopu, temelječem na zakonodajnem okviru, ki bi bil dovolj močan, da bi se izognili interpretacijam, ki pa ne bi vodil niti k dlakocepskemu obravnavanju oddajanja koncesijskih pogodb niti k dodatnim administrativnim stroškom.
2. V tem okviru ima poročevalec štiri cilje:
- razjasnitev, reorganizacija in poenostavitev direktive, da se zagotovi učinkovit, razumljiv, usklajen in pragmatičen zakonodajni okvir,
- potrditev specifičnosti koncesije v primerjavi z javnimi naročili in prilagoditev določb njenim značilnostim; koncesija je sorodna temu, čemur pravniki pravijo "nedokončana pogodba",
- potrditev popolne avtonomije javnih organov pri izbiri pravnega okvira za svoje delovanje, njihove svobode pri svoji organizaciji za opravljanje svojih nalog in pri določanju meril kakovosti pri koncesijah za storitve,
- ohranjanje ustreznega ravnovesja med potrebo po prožnosti in upoštevanju javnih organov in njihovih odločitev, ter potrebo po preglednosti, zagotavljajoč enakopravno obravnavo gospodarskih subjektov.
1. Opredelitev koncesije in izvedba: posebnosti "nedokončane pogodbe"
Opredelitev koncesije je bistvenega pomena za odpravo obstoječe pravne negotovosti (Sodišče Evropske unije je od leta 2000 sprejelo 13 od 25 sodb o koncesijah) in pravnega mozaika med 27 državami članicami.
Koncesija je način upravljanja, ki se jasno razlikuje od upravnega dovoljenja, licence ali javnega naročila, saj vključuje:
(a) nalogo, ki jo javni organ naročnik ali naročnik prenese na tretji gospodarski subjekt, ki nosi odgovornost zanjo (opravljanje dela ali izvajanje storitev), in
(b) ekonomsko tveganje, povezano z opravljanjem gradenj ali izvajanjem storitev, ki ga nosi koncesionar.
Cilj številnih predlaganih sprememb je preprečiti napačno prepričanje, da je koncesija zgolj oblika javnega naročila: spremeniti opredelitev koncesije, spremeniti besednjak in črtati koncepte, izposojene s področja javnih naročil (sklopi, okvirne pogodbe, tehnične specifikacije, itd.).
Izračun vrednosti koncesije je ključnega pomena, saj določa, za katere pogodbe velja besedilo (prag). Vendar so pravila, predlagana v direktivi, prezapletena ter nejasna in neupravičeno ločujejo med koncesijami za gradnje in za storitve. Ne glede na predmet koncesije naj bo metoda za izračun enostavna in vedno enaka, ker veljajo za koncesije za gradnje in za storitve enaka pravila in ker bi bilo težko opredeliti ustrezno mejno vrednost, ker je večina pogodb mešana (za gradnje in storitve). Nova predlagana metoda za izračun v bistvu temelji na skupnem prometu brez davka za zadevno koncesijo za čas trajanja pogodbe, je jasna in enaka za koncesije za gradnje in za storitve.
Zaradi poenostavitve poročevalec črta uvedbo vmesnih pragov in določb, za katere meni, da so nepotrebno zapletene in brez prave dodane vrednosti.
Določbe v zvezi s trajanjem koncesije so spremenjene in zdaj poudarjajo časovne omejitve ter obravnavajo tudi primere, v katerih ni vlaganj koncesionarja. Trajanje mora biti torej določeno z drugimi elementi, kot je trajanje amortizacije teh naložb (npr. doseganje ciljev, določenih v pogodbi).
Koncesija je sorodna gospodarskemu konceptu "nedokončane pogodbe": zahtevnost pogodbe, razmeroma dolgo trajanje, potreba po ponovnih pogajanjih, znatne naložbe, gospodarska tveganja (operativno tveganje), negotovost (razmere, ki se lahko pojavijo med izvajanjem koncesije). Potrebna je določena prilagodljivost, tako v postopku dodeljevanja kot pri izvajanju pogodbe. Vendar pa poročevalec nasprotuje obnavljanju veljavnosti "ad-æternam" v obliki naložb, opravljenih tik pred iztekom pogodbe.
2. Ohranitev kakovosti javnih storitev
Odstranitev obstoječe razlike v direktivah 2004/17/ES in 2004/18/ES med prednostnimi in neprednostnimi storitvami izhaja iz analize, ki jo je izvedla Komisija (gl. oceno učinka pri reviziji direktive o javnih naročilih). Priloga X direktive o koncesijah je bila posodobljena v skladu s predlogi iz revizije direktiv o javnih naročilih.
Poročevalec je upošteval pomisleke o kakovosti oddanih javnih storitev v primerjavi z notranjim upravljanjem. Poročevalec kategorično zavrača prisiljeno privatizacijo javnih storitev. Koncesija je le eden od načinov upravljanja, med katerimi lahko javne oblasti svobodno izbirajo. Poročevalec v soglasju s Komisijo s področja uporabe direktive izvzema dela in storitve z notranjim upravljanjem ter del dejavnosti podjetij, povezanih z naročniki.
Poleg tega direktiva javnim organom, ki so odgovorni za zagotovitev kakovostnih storitev svojim sodržavljanom, omogoča svobodno določanje meril kakovosti ali obveznosti javnih storitev, ki bodo veljale za izbrane koncesionarje. Poročevalec s tem potrjuje pravico javnih oblasti, da zagotovijo določeno raven kakovosti ali obveznosti zagotavljanja javnih storitev v skladu s protokolom 26, priloženem Pogodbi o delovanju Evropske unije.
3. Postopkovna jamstva pravo ravnotežje med prožnostjo in preglednostjo
Pojem "nepopolne pogodbe" v proceduralnih zadevah pomeni zagotavljanje določene prožnosti in manevrskega prostora za javne organe naročnike in naročnike, da bi lahko ti kar najbolje izbrali. Vendar predlog direktive preveč togo ureja dodelitev koncesijskih pogodb na podlagi pravil, ki veljajo za javna naročila.
Poročevalec zato predlaga lažjo različico postopkovnih določb s poudarkom na osrednjem pomenu pogajanj, z odpravo določb, ki pretirano urejajo pogajanja, saj ta potrebujejo svobodo za ohranitev svoje moči in zanimanja (npr. objava etap, merila ponderiranja itd.) in z omejevanjem meril za oddajo na spoštovanje splošnih načel, kot so preglednost, nediskriminacija in enako obravnavanje.
Svoboda pogajanja pa ne vpliva na potrebo po zagotavljanju tajnosti podatkov, ki jih posredujejo kandidati in ponudniki.
Poročevalec kljub temu vztraja, da mora biti prožnosti protiutež zagotavljanje preglednosti postopka, ob upoštevanju načela enakega obravnavanja in pogosto precejšnjih naložb (finančnih, človeških itd.), potrebnih za predložitev ponudbe. Gospodarski subjekti morajo biti v celoti in enako obveščeni o merilih za oddajo, o vseh spremembah med pogajanji itd.
Vendar je treba to preglednost doseči brez ustvarjanja nepotrebnega birokratskega bremena, kar je cilj določb o odpravi predhodnega informativnega obvestila za socialne storitve in druge posebne storitve, pošiljanju obvestila o koncesiji po predložitvi Komisiji (in ne po objavi v Uradnem listu Evropske unije), ali poenostavitvi standardnih obrazcev.
Končno poročevalec v celoti podpira razširitev veljavnosti določb direktive o pregledih tudi na koncesijske pogodbe.
4. Upoštevanje ciljev javne politike
Zavoljo upoštevanja izbire ciljev javne politike javnih organov naročnikov ali naročnikov se potreba po prožnosti kaže tudi v možnosti, da dajalec koncesije med merili za oddajo izbere tudi okoljska ali družbena merila ter merila v zvezi z inovativnostjo.
Dajalec koncesije svobodno določa tudi tehnične in funkcionalne zahteve, ki opredeljujejo značilnosti koncesije. Te lahko vključujejo na primer upoštevanje potreb invalidov ali izbiro določb, ki odražajo načela trajnostnega razvoja ali upoštevanje družbenih vidikov.
5. Izključitve
Poročevalec podpira izključitev javno-javnega sodelovanja s področja uporabe direktive, kar izhaja iz narave tega sodelovanja. Kodifikacija zadev Teckal[2] in Coditel[3] Sodišča Evropske unije o pojmih "in-house" uredba in skupna "in-house" uredba je dobrodošla, saj pojasnjuje doslej nejasna merila (člen 15(1) in 15(3)). Vendar poročevalec predlaga, da se pojasni pojem "podobno obvladovanje" na podlagi obstoječih določb iz Uredbe (ES) št 1370/2007 o potniškem prometu, za lažjo identifikacijo tovrstnega obvladovanja. Poleg tega je treba razjasnitev dela sodne prakse ("90% dejavnosti" namesto "bistvenih dejavnosti") zaključiti z opredelitvijo pojma "dejavnosti" (promet), da se zagotovi skladnost logičnega sklepanja.
Izrecna izključitev horizontalnega sodelovanja (medobčinsko sodelovanje iz člena 15(4)) vzbuja dvome o statusu prenosa pristojnosti med javnimi organi, ki ni izrecno izključen. Zato je predlagan nov odstavek z izločitvijo sporazumov o prenosu pooblastil med javnimi oblastmi.
Poročevalec podpira izključitev koncesij, ki jih naročniki oddajo povezanim družbam na podlagi privilegiranih razmerij med enotami v isti skupini (konsolidacija računov ali izvrševanje prevladujočega vpliva). Člen je bil razjasnjen in preoblikovan. Razjasnili smo merilo 80 %, da bi preprečili zlorabo te izjeme, in določili izračun glede na vse storitve, ki jih je povezano podjetje opravilo v zadnjih treh letih, vključno s tistimi, opravljenimi za naročnika, s katerim je podjetje povezano, in s tistimi, opravljenimi izven tega odnosa (in ne le vse storitve, ki jih je podjetje opravilo za naročnika, s katerim je povezano, saj je lahko delež teh v celotni sliki dejansko zanemarljiv). Poleg tega morajo teh 80 % predstavljati storitve ali gradnje, ki so predmet koncesije, opravljene za naročnika samega, ki je bodisi naročnik, s katerim je povezano podjetje koncesionar (člen 11(2)(a) in (b)) ali pa naročnik pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, s katerim je povezano podjetje koncesionar (člen 11(2)(c)).
Glede sektorskih izključitev je poročevalec preoblikoval in poenostavil direktivo (združitev členov 8 in 10, črtanje sklicevanj na storitve, ki niso predmet koncesije, kot so pogodbe o zaposlitvi, itd.) ter predlaga, da se izključitev koncesij za storitve, oddanih na podlagi izključne pravice, razširi na dejavnosti iz Priloge III, če za njih ceno določa država v času začetka veljavnosti te direktive; ta določba naj ne bi veljala le za dejavnosti, povezane z upravljanjem omrežne infrastrukture za dejavnosti, naštete v Prilogi III (člen 8(1)). Obstoj cene, ki jo regulira država, pomeni, da dajalec koncesije ne more izbrati gospodarskega subjekta ter da ni razloga za uporabo konkurenčnega postopka.
Izvzetje igralniške industrije je dodano zaradi zelo specifične narave teh dejavnosti in potrebe, da države članice ohranijo možnost, da nadzirajo to dejavnost z vidika splošnega interesa (boj proti nezakonitim igram na srečo, goljufijam in pranju denarja, boj proti odvisnosti). Veljavnost pravil te direktive bi odpravila to prožnost pri zmožnosti držav za ukrepanje, zaradi česar je predvidena izključitev dejavnosti, kot so nacionalna loterija in podobno.
Zaključek
Poročevalec je prepričan o potrebi po evropski zakonodajni pobudi o koncesijah. Pomanjkanje pravne varnosti, trajnost neposrednih pogodb, dodeljenih v nasprotju z glavnimi načeli, ki so temelji notranjega trga Evropske unije, in sedanji pravni mozaik v državah članicah na tem področju, vse to zahteva uveljavitev zakonodajnega okvira na evropski ravni. Vendar mora ta okvir upoštevati blag pristop, ki omogoča oblikovanje jasnih, skladnih, razumljivih in učinkovitih pravil. Poročevalec upa, da je dosegel ta cilj.
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (7.11.2012)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb
(COM(2011)0897 – C7‑0004/2012 – 2011/0437(COD))
Pripravljavec mnenja: Gianluca Susta
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska komisija je pred kratkem predlagala posodobitev direktive o javnih naročilih (Direktiva 2004/18/ES) in o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (Direktiva 2004/17/ES). Poleg tega je predstavila predlog nove direktive o ureditvi področja koncesij ter pozneje tudi predlog uredbe o dostopu do blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil EU ter o postopkih v podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev EU do trgov javnih naročil tretjih držav. Na mednarodni ravni so javna naročila pomemben delež svetovne trgovine:
sektor javnih naročil znaša v razvitih državah v povprečju od 15 do 20 % BDP. Kljub temu, da je ta trg zelo pomemben, je eden od najbolj zaprtih (Komisija ocenjuje, da je več kot polovica svetovnega trga javnih naročil še vedno zaprtega za tujo konkurenco) in najmanj pravno urejenih sektorjev mednarodne trgovine.
Na mednarodni ravni ta sektor pravno ureja Mednarodni sporazum o javnih naročilih (Government Procurement Agreement - GPA), ki je bil pred nedavnim v postopku pregleda, dokončanem marca 2012. Namen revizije je bil povečati preglednost in stopnjo odprtosti mednarodnih trgov javnih naročil ter poenostaviti postopke. Pripravljavec mnenja zato postopek revizije odobrava in si želi, da Parlament ne bi izgubljal čas z njegovo odobritvijo, istočasno pa ugotavlja, da je samo 42 držav članic STO (od katerih je 27 držav članic EU) dejansko podpisalo ta mednarodni sporazum, in da je zaželeno, da bi se mu lahko pridružile številne druge države, zlasti najbolj razvite in hitro rastoča gospodarstva, da bi lahko povečali geografsko pokritost in s tem vzpostavili sistem skupnih in splošno veljavnih pravil v tem pomembnem sektorju mednarodne trgovine.
Posebne določbe, povezane s sektorjem javnih naročil, najdemo tudi v drugem sporazumu STO, splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS).
Na dvostranski ravni EU zavezujejo obveznosti, ki jih je sprejela s sklenitvijo nekaterih dvostranskih sporazumov (z Albanijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, državami CARIFORUM, Čilom, Hrvaško, Mehiko, Črno Goro, Južno Korejo in Švico). Sektor javnih naročil je pomembno, pogosto pa tudi občutljivo poglavje v potekajočih pogajanjih o sklenitvi novih trgovinskih sporazumov z drugimi mednarodnimi partnerji.
Glede na navedeno pripravljavec mnenja opozarja na pomen mednarodne razsežnosti sektorja javnih naročil in na potrebo po postopnem odpiranju mednarodnih trgov javnih naročil na podlagi sistema skupnih pravil, ki bodo temeljila na vzajemnosti, pravičnosti in spoštovanja mednarodnih standardov na okoljskem, socialnem in delovnem področju. Evropska unija trenutno zagotavlja mednarodnim subjektom veliko mero odprtosti svojega trga javnih naročil, vendar ji tega drugi pomembni mednarodni trgovinski partnerji pogosto ne vračajo.
Pripravljavec mnenja si zato želi odločnejšega ukrepanja EU prek zakonodajnih pobud in doslednejšega dostopa do pogajanj, da bi ponovno vzpostavili ravnotežje in ustvarili resnično enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni.
Ob upoštevanju navedenega obžaluje odločitev Evropske komisije, da ne bo predlagala enotnega niza pravil o „zunanji razsežnosti“ sektorja javnih naročil. Odločitev o tem, da ne bo prenesla določb iz Direktive 2004/17/ES o ponudbah, ki vsebujejo tuje blago in storitve, ter naknadna predložitev dopolnilne, a povsem samostojne zakonodajne pobude – tudi kar zadeva zakonodajni postopek – bi utegnili, čeprav je bila pobuda ugodno sprejeta glede na predlagano vsebino, povzročiti nevarno pravno praznino in prikrajšati evropsko pravo za določbe, ki urejajo dostop blaga, storitev in podjetij tretjih držav na evropski trg javnih naročil.
Zato pripravljavec mnenja meni, da je izredno pomembno uvesti dosleden in obsežen niz pravil, s katerimi bi bilo mogoče zavrniti morebitne ponudbe, v katerih prevladujejo blago in storitve, ki niso obravnavani v mednarodnih sporazumih. Prav zato namerava pripravljavec mnenja prilagoditi določbe, ki jih je Komisija predložila v svojem nedavnem predlogu uredbe.
Poleg tega je pomembno tudi bolj omejiti zakonodajo, ki jo je predlagala Evropska komisija o tako imenovanih „neobičajno ugodnih ponudbah“, tako da se uvede mehanizem samodejne izključitve za ponudbe, ki so znatno nižje od drugih, in razširijo minimalni pogoji za zahtevo po dodatnih informacijah od gospodarskih subjektov.
Končno je bilo vloženih tudi nekaj predlogov sprememb, katerih namen je opozoriti na mednarodno okolje, v katerem deluje evropska zakonodaja za to področje.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost, ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen pravni okvir za podeljevanje koncesij bi vsem gospodarski subjektom Unije zagotovil učinkovit in nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. |
(1) Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost, ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen pravni okvir za podeljevanje koncesij bi vsem gospodarski subjektom Unije zagotovil učinkovit in nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. Tak pravni okvir bi povečal tudi pravno varnost za gospodarske subjekte in bi lahko bil osnova in sredstvo za nadaljnje odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil in porast mednarodne trgovine. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Ta direktiva se ne uporablja, če koncesije podeljujejo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Vendar je treba pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za podeljevanje koncesij, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. |
(16) Ta direktiva se ne uporablja, če koncesije podeljujejo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Vendar je treba preučiti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za podeljevanje koncesij, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi, da bi gospodarskim subjektom omogočili večjo pravno varnost. Notranji trg in mednarodni trgi so vse bolj tesno med seboj povezani, zato bi bilo treba politiko javnih naročil uporabiti za spodbujanje vrednot EU, kot so preglednost, načelno stališče proti korupciji, načelo vzajemnosti in napredek na področju socialnih in človekovih pravic. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(33) Koncesij se ne sme podeliti gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali jim je bila dokazana krivda zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost je treba kaznovati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega mora biti javnim organom naročnikom in naročnikom omogočeno, da izključijo kandidate ali ponudnike, če ti resno kršijo zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, da se tako zavaruje javni interes v skladu s Pogodbo, ali če je gospodarski subjekt izkazal resne ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju predhodne koncesije ali podobnih koncesij z istim javnim organom naročnikom ali naročnikom. |
(33) Koncesij se ne bi smelo podeliti gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali jim je bila dokazana krivda zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja denarja. Tudi neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost ter druge resne kršitve nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, namenjene zaščiti javnih interesov, ki so skladne s Pogodbo, bi morali sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Poleg tega bi moralo biti javnim organom naročnikom in naročnikom omogočeno, da izključijo kandidate ali ponudnike, če je gospodarski subjekt izkazal resne ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju predhodne koncesije ali podobnih koncesij z istim javnim organom naročnikom ali naročnikom. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR: |
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije: |
(a) koncesije, ki jih sklenejo naročniki za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III; |
(a) koncesije, ki jih sklenejo naročniki za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III; |
(b) koncesije, ki jih sklenejo javni organi naročniki. |
(b) koncesije, ki jih sklenejo javni organi naročniki. |
|
Ta direktiva se uporablja za koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od: |
|
(a) 2 500 000 EUR za koncesije za storitve (razen socialnih storitev); |
|
(b) 5 000 000 EUR za koncesije za gradnje. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) če koncesije v celoti financira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija. |
črtano |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pri koncesijah, katerih precejšen del sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, pogodbene stranke v skladu s točko (d) prvega pododstavka odločijo o veljavnih postopkih za podeljevanje koncesij, ki so v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
črtano |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
(b) zadevna pravna oseba bistveni del svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
Obrazložitev | |
V predlogu spremembe se odraža načelo, ki ga je s sodno prakso vzpostavilo Sodišče. Temelji na pojmu „bistveni del“, ki ne pomeni vedno največjega dela. | |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) vsaj 90 % dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik; |
(b) bistveni del dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik; |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) udeleženi javni organi naročniki ali naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma; |
črtano |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) spoštovanjem socialne in okoljske zakonodaje. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) druge resne kršitve nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, namenjene zaščiti javnih interesov, ki so skladni s Pogodbo; |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar javni organi naročniki in naročniki uporabijo možnost koncesije, rok za predložitev vlog za koncesijo ni krajši od 52 dni od datuma, ko je bilo odposlano obvestilo o koncesiji. |
1. Kadar javni organi naročniki in naročniki uporabijo možnost koncesije, rok za predložitev vlog za koncesijo ni krajši od 70 dni od datuma, ko je bilo odposlano obvestilo o koncesiji. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 38 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Rok za sprejemanje ponudb se lahko skrajša za pet dni, če javni organ naročnik sprejme, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 25. |
2. Rok za predložitev vlog za koncesijo se lahko skrajša za pet dni, če javni organ naročnik sprejme, da se vloge lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 25. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) spoštovanje predpisov EU ali mednarodnih predpisov na področju delovnega in okoljskega prava. |
POSTOPEK
Naslov |
Podeljevanje koncesijskih pogodb |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0897 – C7-0004/2012 – 2011/0437(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Gianluca Susta 25.1.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
25.4.2012 |
11.7.2012 |
18.9.2012 |
|
|
Datum sprejetja |
6.11.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Maria Badia i Cutchet, Marielle de Sarnez, Yannick Jadot, Metin Kazak, Franziska Keller, Bernd Lange, David Martin, Paul Murphy, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Helmut Scholz, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Henri Weber, Jan Zahradil |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Josefa Andrés Barea, Catherine Bearder, George Sabin Cutaş, Béla Glattfelder, Syed Kamall, Pablo Zalba Bidegain |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Edite Estrela, Jean-Paul Gauzès, Arlene McCarthy, Oldřich Vlasák |
||||
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (16.10.2012)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb
(COM(2011)0897 – C7‑0004/2012 – 2011/0437(COD))
Pripravljavec mnenja: Thomas Händel
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropski parlament je leta 2011 v poročilu Heide Rühle izrazil kritične pomisleke v zvezi z zahtevami za morebitni pravni akt o koncesijah.
Predlog Komisije pa je, ravno nasprotno, odprl številne nove probleme.
Naloge države
Država ljudem na vseh ravneh upravljanja zagotavlja storitve in blago.
Gre za različne vrste blaga in storitev – na primer obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, socialne storitve splošnega pomena, storitve splošnega gospodarskega pomena in storitve v javnem interesu[1].
Ločiti jih je težko, tako da morajo to kasneje pogosto storiti sodišča. Predlog pa ne ločuje med njimi.
Da država izpolni svoje naloge, jih pogodbeno preda v izvajanje v okviru javnih naročil, deloma kot koncesije. Predlog pa ne samo da tega ne razmejuje, temveč uvaja še dodatna izključujoča merila.
Po členu 14 PDEU in njenem protokolu št. 26 lokalni, regionalni in nacionalni organi samostojno odločajo, ali bodo blago in storitve splošnega pomena zagotavljali sami ali bodo njihovo izvajanje prepustili komu drugemu – Na ta način je v ospredju oskrbe človek, ne pa merila notranjega trga. V ta namen pa bi bilo treba natančno opredeliti področje uporabe.
Organi na vseh ravneh upravljanja države prevzemajo naloge in sledijo zastavljenim ciljem, ki zagotavljajo javno dobro, sobivanje in kohezijo.
Organi odločanja so zaradi širokega nabora razpisnih meril stisnjeni v primež, saj so njihove odločitve omejene.
V predlogu je namreč navedeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe,
tako da bi mogli poleg cene in stroškov upoštevati tudi nekatera „tehnična“ merila. Odločanje o podelitvi naročila je s tem zoženo, kajti javni organi s finančnimi težavami bi utegnili biti prisiljeni oddati javno naročilo, saj so plače javnih uslužbencev pogosto višje kot plače delavcev v zasebnih podjetjih.
Namen direktive o podeljevanju koncesij ni, da bi izsilili privatizacijo javnih služb.
Tudi vprašanje, kako oddajati javna naročila, je zoženo z omejujočimi razpisnimi merili.
V predlogu ni ločevanja med različnimi vrstami storitev, tako da lahko ob tem vprašanju trčita pravica do samoodločanja in pravica do prostega opravljanja storitev. To bi lahko preprečili kvečjemu z izključitvijo nekaterih vrst storitev.
Ureditev podeljevanja koncesij ni namenjena saniranju javnega proračuna. Tega ne bi smeli reševati s pritiski za zniževanje cen in stroškov, marveč bi morali poskrbeti za povečanje prihodkov.
Splošna merila
Predlagana direktiva ne zagotavlja pravne varnosti. Opredelitev koncesij je drugačna kot v sodni praksi Sodišča, kar bi utegnilo vplivati na njegove prihodnje odločitve. Manjka ločitev od drugih pogodbenih razmerij, na primer podeljevanja licenc in dovoljenj.
Merilo obvladovanja tveganj je pomanjkljivo. Če bi koncesionar, ki bi skrbel za oskrbo z vodo, postal nesolventen, bi morala nadaljnjo oskrbo z vodo zagotavljati država; tveganje torej ne bo v celoti prešlo na koncesionarja.
Preglednost in nezapletenost postopkov nista zagotovljeni.
Trajanje in veljavnost teh določb sta nejasna, določene niso niti prihodnje zahteve in morebitne potrebe po ponovnem dogovarjanju.
Zagotavljanje kakovosti in merilo nižje cene sta si v navzkrižju.
Zaposlovanje in socialne zadeve
Izkušnje kažejo, da merilo nižje cene uvaja nesorazmeren pritisk na število zaposlenih v zadevnem podjetju in pri podizvajalcih ter na njihove delovne pogoje, kar je v nasprotju s horizontalno socialno klavzulo iz člena 9 PDEU.
Merilo najboljše ekonomske ponudbe vsebuje tudi spodbujanje socialnih meril, ne zajema pa spoštovanja določbe o skladnosti s tarifami in drugih meril. Na ta način konkurenca zbija cene na plečih delavcev.
Pri spoštovanju meril je zajeto tudi spoštovanje nacionalnih in evropskih delovnih standardov. Nacionalni standardi morajo biti vsekakor skladni z evropskim pravom. S tem je dejansko izključeno upoštevanje načela enakega plačila za enako delo na primerljivem delovnem mestu.
Manjka izrecna določba, da se nobeni državi ne sme onemogočati izvajanja konvencije Mednarodne organizacije dela C 94 in da se od vseh držav članic zahteva spoštovanje te konvencije.
Socialne storitve so tesno povezane z življenjem in zdravjem ljudi, predvsem na lokalni ravni. Morali bi jih torej popolnoma izvzeti, prav tako pa tudi storitve, ki jih zagotavljajo sindikalna združenja.
Spoštovanje zavezujočih delovnih pogojev je pri podizvajalcih pogosto težko doseči; v besedilu manjka skupna in solidarna odgovornost glavnega podjetja.
******
Zaradi navedenih razlogov je pripravljavec mnenja Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve predlagal, naj zavrne predlog Komisije. Odbor se s predlogom ni strinjal in je sprejel spremembe.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje spremembe:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2a) Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja. |
|
Ta direktiva prispeva k doseganju teh ciljev, saj spodbuja trajnostne koncesijske pogodbe, vključevanje socialnih meril v vse faze postopka podelitve koncesije ter spoštovanje obveznosti v zvezi s socialnimi in zaposlitvenimi pogoji, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu ter socialno varnostjo in delovnimi pogoji, kot jih določajo določbe zakonodaje EU, nacionalnih zakonov in mednarodnega delovnega prava, arbitražne odločbe ter kolektivni dogovori in pogodbe. |
|
Ta direktiva državam članicam ne sme preprečevati, da bi spoštovale Konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih in zahtevale vključevanje določb o delu v koncesije za storitve. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) V skladu s členom 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v povezavi s protokolom št. 26 k Pogodbi imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi široko prosto presojo pri odločanju, ali, kako in v kakšnem obsegu želijo samostojno izvajati javne funkcije. |
|
Javni organi lahko opravljajo naloge javnega interesa z uporabo lastnih sredstev, ne da bi se morali zanašati na zunanje gospodarske subjekte. To lahko počnejo v sodelovanju z drugimi javnimi organi. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3b) Bistvena vloga in široka prosta presoja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri zagotavljanju, izvajanju in organiziranju storitev splošnega interesa čim bolj v skladu s potrebami uporabnikov sta tudi skladni s členi 2, 3, 4 in 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Protokolom 26 o storitvah splošnega pomena in členom 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Ponovni pregled tako imenovanih prednostnih in neprednostnih storitev (storitev A in B), ki ga je opravila Komisija, je pokazal, da popolne uporabe zakonodaje o javnih naročilih ni upravičeno omejiti na omejeno skupino storitev. |
črtano |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Glede na rezultate ocene reformiranih pravil o javnih naročilih, ki so ga opravile službe Komisije, je primerno izključiti iz popolne uporabe te direktive samo tiste storitve z omejeno čezmejno razsežnostjo, tj. tako imenovane storitve osebne pomoči, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi različnih kulturnih danosti zelo razlikuje. Za koncesije za take storitve je zato treba določiti posebno ureditev, pri čemer je treba upoštevati, da so regulirane na novo. Obveznost objave predhodnega informativnega obvestila in obvestila o podelitvi koncesije, katere vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz te direktive, je ustrezna, da se potencialnim ponudnikom zagotovijo informacije o poslovnih priložnostih ter da so vsi zainteresirani obveščeni o številu in vrstah podeljenih koncesij. Države članice uvedejo ustrezne ukrepe za podeljevanje koncesij za te storitve, pri čemer zagotovijo popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom in naročnikom pa omogočijo, da upoštevajo posebnosti zadevnih storitev. Države članice zagotovijo, da lahko javni organi naročniki in naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih kategorij uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. |
(21) Glede na rezultate ocene reformiranih pravil o javnih naročilih, ki so ga opravile službe Komisije, je primerno izključiti iz popolne uporabe te direktive samo tiste storitve z omejeno čezmejno razsežnostjo, tj. tako imenovane storitve osebne pomoči, kot so nekatere izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi različnih kulturnih danosti zelo razlikuje. Za koncesije za take storitve bi bilo zato treba določiti posebno ureditev, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da so regulirane na novo. Obveznost objave predhodnega informativnega obvestila in obvestila o podelitvi koncesije, katere vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz te direktive, je ustrezna, da se potencialnim ponudnikom zagotovijo informacije o poslovnih priložnostih ter da so vsi zainteresirani obveščeni o številu in vrstah podeljenih koncesij. Države članice bi morale uvesti ustrezne ukrepe za podeljevanje koncesij za te storitve, pri čemer bi morale zagotoviti popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih subjektov, javnim organom naročnikom in naročnikom pa omogočiti, da upoštevajo posebnosti zadevnih storitev. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko javni organi naročniki in naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih kategorij uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. |
Obrazložitev | |
Socialne in zdravstvene storitve ne bi smele ostati neregulirane. | |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Da se zagotovita preglednost in enaka obravnava, morajo merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te je treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom, povezana morajo biti s predmetom koncesije, javnemu organu naročniku ali naročniku pa ne smejo zagotavljati neomejene svobodne izbire. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
(25) Da bi zagotovili preglednost in enako obravnavo, bi morala merila za podelitev koncesij vedno izpolnjevati nekatere splošne standarde. Te bi bilo treba vnaprej razkriti vsem morebitnim ponudnikom, povezana pa bi morala biti s predmetom koncesije, javnemu organu naročniku ali naročniku pa ne bi smela zagotavljati neomejene svobodne izbire. Zagotoviti bi morala možnost učinkovite konkurence ter vključevati zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Za dosego skladnosti s temi standardi ter izboljšanje pravne varnosti lahko države članice določijo, da se uporablja merilo ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostne ponudbe. |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Če se javni organi naročniki in naročniki odločijo podeliti koncesijo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila za ocenjevanje ekonomičnosti in kakovosti, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in odločili, katera predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta koncesije, ker morajo merila omogočati, da se kakovost posamezne ponudbe lahko oceni glede na predmet koncesije, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotovi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. |
(26) Če se javni organi naročniki in naročniki odločijo podeliti koncesijo ekonomsko najugodnejšemu in najbolj trajnostnemu ponudniku, bi morali določiti merila za ocenjevanje ekonomičnosti in kakovosti, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in odločili, katera predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh meril je odvisna od predmeta koncesije, ker bi morala merila omogočati, da se kakovost posamezne ponudbe lahko oceni glede na predmet koncesije, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter ugotovi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni organi naročniki in naročniki, morajo zagotoviti, da je podeljevanje koncesij odprto za konkurenco. Zato je treba omogočiti, da se predložijo ponudbe, ki odražajo različne tehnične rešitve, in zagotovi zadostna konkurenčnost. Zato je treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih lastnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih navedeni gospodarski subjekt navadno zagotavlja. Tehnične specifikacije, sestavljene v obliki zahtev po funkcijskosti in uspešnosti, na splošno omogočajo najboljše doseganje navedenega cilja in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki ali naročniki morajo pri sklicevanju na evropski standard oziroma v njegovi odsotnosti na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga potrdi tretja oseba; dopustna so lahko tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preskušanju oziroma jih ne more pridobiti v ustreznih rokih. |
(28) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni organi naročniki in naročniki, morajo zagotoviti, da je podeljevanje koncesij odprto za konkurenco. Zato je treba omogočiti, da se predložijo ponudbe, ki odražajo različne tehnične rešitve, in zagotovi zadostna konkurenčnost. Zato bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti in uporabiti v skladu z načeli preglednosti in nediskriminacije ter tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih lastnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih navedeni gospodarski subjekt navadno zagotavlja. Tehnične specifikacije, sestavljene v obliki zahtev po funkcijskosti in uspešnosti, na splošno omogočajo najboljše doseganje navedenega cilja in spodbujajo inovacije. Javni organi naročniki ali naročniki bi morali pri sklicevanju na evropski standard oziroma v njegovi odsotnosti na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Za dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga potrdi tretja oseba; dopustna bi morala biti tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preskušanju oziroma jih ne more pridobiti v ustreznih rokih. |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Javnim organom naročnikom in naročnikom je treba tudi omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za podeljevanje sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so ti povezani s predmetom koncesije. Da bi se pri podeljevanju koncesije bolje upoštevali socialni vidiki, lahko dobavitelji v merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev. Vendar če javni organi naročniki ali naročniki izberejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko taka merila nanašajo samo na delovne pogoje oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem proizvodnem procesu ali zagotavljanju storitve. Navedene značilnosti se lahko nanašajo izključno na zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za podeljevanje, ki vključujejo navedene značilnosti, morajo biti omejena na lastnosti, ki imajo neposredne posledice za osebje v delovnem okolju. Uporabljati se morajo v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Tudi pri uporabi ekonomsko najugodnejše ponudbe je treba javnim organom naročnikom in naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje vključijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega koncesije, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s tem na ekonomsko vrednost ponudbe. |
(29) Javnim organom naročnikom in naročnikom bi bilo treba tudi omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za podeljevanje sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so ti povezani s predmetom koncesije. Da bi se pri podeljevanju koncesije bolje upoštevali socialni vidiki, lahko dobavitelji v merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev. Vendar če javni organi naročniki ali naročniki izberejo ekonomsko najugodnejšo in najbolj trajnostno ponudbo, se lahko taka merila nanašajo samo na delovne pogoje oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem proizvodnem procesu ali zagotavljanju storitve. Navedene značilnosti se lahko nanašajo izključno na zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za podeljevanje, ki vključujejo navedene značilnosti, bi morala biti omejena na lastnosti, ki imajo neposredne posledice za osebje v delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Tudi pri uporabi ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostne ponudbe bi bilo treba javnim organom naročnikom in naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje vključijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega koncesije, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s tem na ekonomsko vrednost ponudbe. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 29 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29 a) Da bi se pri podeljevanju koncesij bolje upoštevali socialni vidiki, bi bilo treba dobaviteljem dovoliti, da vključijo socialna merila in merila politike zaposlovanja, kot so: socialna zaščita in zaščita zaposlitve, delovni pogoji, zdravstveni in varnostni predpisi, spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih, starejših, mladih in pripravnikov, oseb iz prikrajšanih skupin, invalidov in oseb priseljenskega porekla, standardi dostojnega dela, socialna vključenost, enakost med spoloma, dostop do poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, človekove pravice in etična trgovina. |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 29 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29b) Ta direktiva zagotavlja izvajanje Direktive 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, s čimer zagotavlja spoštovanje enakih konkurenčnih pogojev in zaščito delavcev v primeru prenosa podjetja. |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 32 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32a) Če po podelitvi koncesije delavce organa, javnega organa naročnika ali prejšnjega imetnika koncesije prevzame nov imetnik koncesije, za zaščito zaposlitve in delovnih pogojev delavcev veljajo pravne posledice Direktive 2001/23/ES. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta direktiva ne posega v pravico organov na vseh ravneh, da sami odločajo, ali, kako in v kolikšnem obsegu želijo samostojno izvajati javne funkcije. Organi lahko javne naloge izvajajo z lastnimi sredstvi in niso primorani podeliti koncesij drugim (zunanjim) gospodarskim subjektom. Naloge lahko izvajajo tudi v sodelovanju z drugimi organi. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) „odplačna pogodba“ pomeni pogodbo, ki temelji na izmenjavi koristi. To pomeni, da lahko ima od transakcije korist vsaka pogodbenica in da tak profit nima nujno ekonomskega značaja; |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka (e) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) pogodbe o zaposlitvi; |
(e) pogodbe o zaposlitvi ali kolektivne pogodbe, ki prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev; |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Trajanje koncesije se omeji na rok, ki je ocenjen kot potreben za koncesionarja, da bi se mu povrnile naložbe v izvajanje gradenj ali storitev, skupaj s primerno donosnostjo vloženega kapitala. |
Trajanje koncesije se omeji. Upošteva se lahko tudi to, koliko časa potrebuje koncesionar, da bi se mu povrnile naložbe v izvajanje gradenj ali storitev. Upoštevajo se lahko tudi druga objektivna merila, kot so javni interes za visokokakovostno ali z družbenega vidika trajnostno izvajanje storitve in odhodki, nastali pri izbiri koncesionarja, pa tudi rok, ocenjen za doseganje ciljev izvedbe, ki jih določi javni organ naročnik. |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 17 |
črtano |
Socialne in druge posebne storitve |
|
Koncesije za socialne in druge posebne storitve, navedene v Prilogi X, ki spadajo v področje uporabe te direktive, velja obveznost iz odstavka 3 člena 26 in odstavka 1 člena 27. |
|
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih podeljevanja koncesij za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se take koncesije izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. |
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih podeljevanja koncesij za: |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) zaščitene delavnice ali pa določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je večina zaposlenih invalidov, ki zaradi narave ali stopnje invalidnosti ne morejo izvajati poklicnih dejavnosti pod običajnimi pogoji ali pa imajo težave pri iskanju zaposlitve na rednem trgu dela; |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) podjetja in programe, katerih glavni cilj je socialno in poklicno vključevanje prikrajšanih delavcev, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 4 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4c. Gospodarski subjekti izpolnjujejo obveznosti v zvezi s socialno zaščito in zaščito zaposlitve ter delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvajanja gradnje, opravljanja storitve oziroma dobave blaga, kot je določeno z nacionalno zakonodajo in/ali kolektivnimi pogodbami ali določbami mednarodnega delovnega prava, naštetimi v Prilogi XIIIa (nova). |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 4 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4d. Podrobnosti pogodbenih koncesij se objavijo in jih je mogoče nadzirati. |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Javni organi naročniki lahko za postopke javnega naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov. |
8. Javni organi naročniki lahko za postopke podeljevanja koncesij uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Javni organ naročniki v obvestilu o koncesiji določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s: |
Javni organi naročniki v obvestilu o koncesiji ali dokumentaciji v zvezi s koncesijo določijo pogoje za sodelovanje v zvezi s: |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) večkratne in/ali resne kršitve predpisov delovnega, socialnega ali okoljskega prava, ki so dokazane s pravnomočno sodbo. |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri koncesiji, če je javni organ naročnik ali naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika ali naročnika. |
6. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri koncesiji, če je javni organ naročnik ali naročnik seznanjen s pravnomočno sodno ali upravno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika ali naročnika, oziroma če je bilo zoper enega od udeležencev izdanih več delovnopravnih sodb ali sklepov o kazni. |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
Države članice določijo, da javni organi naročniki ali naročniki iz sodelovanja pri podelitvi koncesije izključijo gospodarski subjekt, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) kršitve na področju socialnega, delovnega in davčnega ter okoljskega prava. |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
4. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostne ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo; |
(a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, družbenim interesom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo; |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – točka aa (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) socialna merila in merila politike zaposlovanja. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) za koncesije za storitve in koncesije, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevne koncesije, pri čemer se lahko po podelitvi koncesije tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost; |
(b) za koncesije za storitve in koncesije, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevne koncesije, pa tudi usposobljenost in strokovnost vsakega podizvajalca, pri čemer se lahko po podelitvi koncesije tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo, kakovost, usposobljenost ali izkušnje; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
V primeru, navedenem v odstavku 4, javni organi naročniki ali naročniki v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentih glede koncesije navedejo relativno utež vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
V primeru, navedenem v odstavku 4, javni organi naročniki ali naročniki v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentih glede koncesije navedejo relativno utež vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostne ponudbe. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organ naročnik ali naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi s koncesijo zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce. |
1. Javni organ naročnik ali naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi s koncesijo zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce, obenem pa navede informacije o podizvajalcih, vključno z imeni, kontaktnimi podatki in pravnimi zastopniki. Vse spremembe v podizvajalski verigi se nemudoma sporočijo javnemu organu naročniku, vključno z njihovimi imeni, kontaktnimi podatki in pravnimi zastopniki. |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Odstavek 1 ne posega v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta. |
2. Odstavek 1 ne posega v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta in podizvajalca. |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Priloga 4 – naslov 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBJAVAH O KONCESIJAH |
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBJAVAH O KONCESIJAH ALI V DOKUMENTACIJI V ZVEZI S KONCESIJO |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Priloga 10 | |
Referenčna številka CPV |
Opis |
7511000-4 and od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) |
Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva |
75121000-0, 75122000-7, 75124000-1 |
Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture |
75300000-9 |
Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja |
75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1 |
Storitve v okviru dajatev |
98000000-3 |
Druge javne, skupne in osebne storitve |
98120000-0 |
Storitve sindikatov |
98131000-0 |
Storitve verskih organizacij |
| |
Predlog spremembe | |
črtano |
POSTOPEK
Naslov |
Podeljevanje koncesijskih pogodb |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0897 – C7-0004/2012 – 2011/0437(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Thomas Händel 16.2.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
10.7.2012 |
8.10.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
9.10.2012 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
42 2 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Philippe Boulland, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Emer Costello, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Thomas Händel, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Veronica Lope Fontagné, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Traian Ungureanu, Andrea Zanoni |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Malika Benarab-Attou, Edite Estrela, Ria Oomen-Ruijten, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Csaba Sógor, Gabriele Zimmer |
||||
- [1] Sporočilo Komisije COM(2011)0900
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (8.11.2012)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb
(COM(2011)0897 – C7‑0004/2012 – 2011/0437(COD))
Pripravljavec mnenja: Werner Langen
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Koncesije so pomemben del gospodarske dejavnosti v državah članicah EU. Čeprav je zaradi sedanjega pravnega položaja točno vrednost težko ugotoviti, študije predpostavljajo, da je več kot 60 odstotkov vseh javno-zasebnih partnerstev v Evropi urejenih s koncesijskimi pogodbami.
Trenutno urejajo maloštevilne določbe sekundarne zakonodaje le podeljevanje koncesij za gradnje; koncesije za storitve urejajo samo splošna načela Pogodbe o delovanju Evropske unije. To pravno vrzel bi bilo treba zapolniti s predlagano direktivo.
Sedanje razmere so nezadovoljive, saj ni vzpostavljena zadostna pravna varnost – niti za podjetja niti za naročnike –, dostop evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih, do gospodarskih priložnosti, povezanih s koncesijami, pa je omejen.
Poleg tega je zaradi proračunskih omejitev v večini držav članic EU zelo pomembna učinkovita uporaba javnih sredstev, k čemur lahko bistveno prispeva konkurenca pri iskanju najučinkovitejše in najugodnejše rešitve v okviru podeljevanja koncesij.
Ureditev na ravni EU nikakor ne omejuje svobode javnega organa naročnika, da opravlja svoje naloge samostojno in z lastnimi sredstvi. Če pa se javni organ naročnik odloči, da bo za izvajanje takih nalog najel tretjo osebo, je treba vsem primernim podjetjem zagotoviti učinkovit dostop do trga, da bi tako z medsebojno konkurenco našli najučinkovitejšo in najugodnejšo rešitev in preprečili tveganje korupcije.
Izrecno se podpirajo prednosti direktive o koncesijah, navedene v delovnem dokumentu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, zlasti v zvezi s pojasnitvijo obstoječega pravnega okvira, spodbujanjem konkurence in posebnostmi posameznih predlaganih meril, ki bi jih bilo treba spremeniti.
Poročevalec na splošno podpira predlog Komisije.
Glede mejnih vrednosti predlaga znižanje za koncesije za storitve na 2,5 milijona EUR, s čimer bi odpravili obveznost dodatne objave obvestila, ki jo je predlagala Komisija.
Predlagane spremembe bi morale prispevati tudi k preprečevanju ureditev v zvezi s konceptom življenjskega cikla in izračuna stroškov v življenjskem ciklu, ki presegajo zastavljeni okvir, saj so te povezane s tveganjem zlorabe. Hkrati pa bi bilo treba naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev in izključijo kandidate, ki so resno kršili določbe na področju socialnega, delovnega in okoljskega prava. Zaradi velikih razlik med mejnimi vrednostmi te direktive in mejnimi vrednostmi direktive o javnih naročilih je treba tudi preprečiti tveganje izogibanja z izvajanjem naročil kot koncesij. V zvezi z uvedbo elektronskega oddajanja naročil je rok 5 let po roku za prenos predolg, predvsem v primerjavi z bistveno krajšim rokom, ki ga predvideva direktiva o javnih naročilih. V okviru določb o izjemah bi morala biti omogočena majhna udeležba zasebnega sektorja v javnih podjetjih, in sicer v višini do 10 odstotkov.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost, ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen pravni okvir za podeljevanje koncesij bi vsem gospodarski subjektom Unije zagotovil učinkovit in nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. |
(1) Odsotnost jasnih pravil na ravni Unije, ki bi urejala podeljevanje koncesijskih pogodb, povzroča pravno negotovost, ovira prosto opravljanje storitev ter izkrivlja delovanje notranjega trga. Zato so gospodarski subjekti, zlasti mala in srednja podjetja, prikrajšani za pravice na notranjem trgu in pomembne poslovne priložnosti, javni organi pa javnih sredstev ne morejo uporabiti tako, da bi državljani EU imeli koristi od kakovostnih storitev po najboljših cenah. Ustrezen, uravnotežen in prožen pravni okvir za podeljevanje koncesij bi vsem gospodarskim subjektom Unije zagotovil učinkovit in nediskriminacijski dostop do trga ter pravno varnost, s čimer bi se spodbudile javne naložbe v infrastrukturo in strateške storitve za državljane. |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1a) Določbe tega zakonodajnega okvira bi morale biti jasne in preproste ter ne bi smele ustvarjati prekomernih birokratskih postopkov. |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1b) Iz narave koncesij sledi, da določbe o podeljevanju koncesije ne smejo pomeniti zgolj prevzema pravil za javna naročila. |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Javnim organom naročnikom in naročnikom je treba tudi omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za podeljevanje sklicujejo na točno določen proizvodni postopek, točno določen način izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so ti povezani s predmetom koncesije. Da bi se pri podeljevanju koncesije bolje upoštevali socialni vidiki, lahko dobavitelji v merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev. Vendar če javni organi naročniki ali naročniki izberejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko taka merila nanašajo samo na delovne pogoje oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem proizvodnem procesu ali zagotavljanju storitve. Navedene značilnosti se lahko nanašajo izključno na zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za podeljevanje, ki vključujejo navedene značilnosti, morajo biti omejena na lastnosti, ki imajo neposredne posledice za osebje v delovnem okolju. Uporabljati se morajo v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Tudi pri uporabi ekonomsko najugodnejše ponudbe je treba javnim organom naročnikom in naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje vključijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega koncesije, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s tem na ekonomsko vrednost ponudbe. |
(29) Javnim organom naročnikom in naročnikom je treba tudi omogočiti, da se v tehničnih specifikacijah in merilih za podeljevanje sklicujejo na točno določen proizvodni postopek ali točno določen način izvajanja storitev, pod pogojem, da so ti povezani s predmetom koncesije. Da bi se pri podeljevanju koncesije bolje upoštevali socialni vidiki, je treba dobaviteljem dovoliti, da v merila za podeljevanje vključijo značilnosti delovnih pogojev. Vendar če javni organi naročniki ali naročniki izberejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko taka merila nanašajo samo na delovne pogoje oseb, ki neposredno sodelujejo v zadevnem proizvodnem procesu ali zagotavljanju storitve. Navedene značilnosti se lahko nanašajo izključno na zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali ogroženih oseb med osebami, ki so dodeljene za izvedbo naročila, vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za podeljevanje, ki vključujejo navedene značilnosti, morajo biti omejena na lastnosti, ki imajo neposredne posledice za osebje v delovnem okolju. Uporabljati se morajo v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev na način, ki ni neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice sporazuma ali sporazumov o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. Tudi pri uporabi ekonomsko najugodnejše ponudbe je treba javnim organom naročnikom in naročnikom omogočiti, da v merila za podeljevanje vključijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega koncesije, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe in s tem na ekonomsko vrednost ponudbe. |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) ki jih izberejo javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjeni za javne namene; |
a) ki jih izberejo javni organi naročniki iz člena 3 te direktive, ne glede na to, ali so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjeni za javne namene; |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Koncesije pod mejno vrednostjo se lahko dodelijo z medsebojnim sporazumom. |
Obrazložitev | |
Ta direktiva bi se morala uporabljati le za koncesije, ki vplivajo na notranji trg. | |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) ki jih izberejo naročniki, če so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjene za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III. |
b) ki jih izberejo naročniki iz člena 4 te direktive, če so gradnje ali storitve, vključno s pripadajočim blagom, namenjene za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III. |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) „kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki se je odzval na vabilo ali bil povabljen k udeležbi v postopku podeljevanja koncesije; |
(8) „kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki se je prijavil k udeležbi v postopku podeljevanja koncesije ali je bil k temu povabljen; |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa bistvenega operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame bistveno operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije. |
Pravica do uporabe gradenj ali storitev iz točk 2, 4 in 7 prvega odstavka vključuje pravico do prenosa bistvenega operativnega tveganja na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame bistveno operativno tveganje, če ni zagotovljeno, da se mu povrnejo naložbe ali stroški, ki so nastali pri izvajanju gradenj ali storitev, ki so predmet koncesije, razen v primeru, če je to neuresničenje povračila mogoče neposredno pripisati javnemu organu naročniku. |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
To ekonomsko tveganje lahko vključuje: |
To ekonomsko tveganje lahko zlasti vključuje: |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR: |
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR, če koncesijska pogodba traja največ 5 let: |
Obrazložitev | |
Koncesije imajo lahko različne življenjske dobe. Pri dolgoročnih koncesijah mejna vrednost v višini 5 000 000 EUR morda ne bi bila zadostna, da bi vplivala na notranji trg. Zato je treba pogojem dodati časovno komponento. | |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Ta direktiva se uporablja za naslednje koncesije, katerih vrednost je enaka ali večja od 10 000 000 EUR, če koncesijska pogodba traja več kot 5 let: |
|
(a) koncesije, ki jih sklenejo naročniki za opravljanje ene od dejavnosti iz Priloge III; |
|
(b) koncesije, ki jih sklenejo javni organi naročniki. |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za koncesije za storitve, razen socialnih storitev in drugih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28. |
2. Za koncesije za storitve s trajanjem največ pet let, razen socialnih storitev in drugih posebnih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 2 500 000 EUR, vendar nižja od 5 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28. Za koncesije za storitve s trajanjem več kot pet let, razen socialnih storitev in drugih posebnih storitev, katerih vrednost je enaka ali večja od 5 000 000 EUR, vendar nižja od 10 000 000 EUR, velja obveznost objave obvestila o podelitvi koncesije v skladu s členoma 27 in 28. |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Izračun ocenjene vrednosti koncesije temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, ki ga je ocenil javni organ naročnik ali naročnik, vključno z vsemi dodatnimi možnostmi in podaljšanji trajanje koncesije. |
1. Izračun ocenjene vrednosti koncesije temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, ki ga je ocenil javni organ naročnik ali naročnik. |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti koncesije, ne sme biti izbrana tako, da bi bila koncesija lahko izključena iz področja uporabe te direktive. Projekta gradnje ali celotnih storitev se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če je to utemeljeno z objektivnimi razlogi. |
3. Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti koncesije, ne sme biti izbrana tako, da bi bila koncesija lahko izključena iz področja uporabe te direktive. Projekta gradnje ali celotnih storitev se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če je to utemeljeno z objektivnimi razlogi, na primer upoštevanjem MSP. |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Pri javnih koncesijah za gradnje se pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo stroški gradnje ter celotna ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih javni organi naročniki ali naročniki dajo na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje. |
5. Za namen določitve mejne vrednosti je ocenjena vrednost koncesije enaka ocenjenemu prometu brez davkov, doseženemu v času trajanja pogodbe. |
Obrazložitev | |
Koncesijske pogodbe zelo pogosto vključujejo tako gradnje kot storitve. Koncesije za gradnje lahko vključujejo izvajanje in zagotavljanje storitev. Koncesije za storitve lahko vključujejo gradnje, ki jih je treba izvesti v obdobju, ki ga zajema pogodba. Način izračuna vrednosti koncesije mora biti enak tako za koncesije za gradnje kot za koncesije za storitve in mora bolje upoštevati plačilo (promet) koncesije. | |
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 5 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa. |
7. Če je skupna vrednost sklopov enaka mejnim vrednostim iz člena 5 ali večja, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa. |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Javni organi naročniki ali naročniki lahko koncesije podelijo za posamezne sklope brez uporabe določb iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma enega milijona EUR za gradnje. Vendar celotna vrednost tako oddanih sklopov brez uporabe te direktive ne presega 20% celotne vrednosti vseh sklopov, na katere sta bila razdeljena predlagana gradnja ali predlagani nakup storitev. |
8. Javni organi naročniki ali naročniki lahko koncesije podelijo za posamezne sklope brez uporabe določb iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma 500 000 EUR za gradnje. Vendar celotna vrednost tako oddanih sklopov brez uporabe te direktive ne presega 20% celotne vrednosti vseh sklopov, na katere sta bila razdeljena predlagana gradnja ali predlagani nakup storitev. |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Prav tako ne sme biti zasnovan s ciljem, da se koncesija izvzame iz področja uporabe direktive o javnih naročilih. |
Obrazložitev | |
Velike razlike med mejnimi vrednostmi te direktive in direktive o javnih naročilih utegnejo povzročiti, da bodo javna naročila zasnovana kot koncesije, da bi zaobšla področje uporabe direktive o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Javni organi naročniki in naročniki so pri podeljevanju koncesijskih pogodb, ki zaradi svoje vrednosti ne spadajo na področje uporabe te direktive, v skladu s PDEU dolžni spoštovati načela enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve, ki jih javni organ naročnik ali naročnik podeli gospodarskemu subjektu, ki je naročnik ali združenje naročnikov, na podlagi izključne pravice, ki jo ima navedeni gospodarski subjekt v skladu z veljavnimi in objavljenimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami, ter je bila dodeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije o upravljanju omrežnih infrastruktur v zvezi z dejavnostmi iz Priloge III. |
1. Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve, ki jih javni organ naročnik ali naročnik podeli gospodarskemu subjektu na podlagi izključne pravice, ki jo ima navedeni gospodarski subjekt v skladu z veljavnimi in objavljenimi nacionalnimi zakoni ali predpisi ter je bila dodeljena v skladu s Pogodbo in področno zakonodajo Unije o upravljanju omrežnih infrastruktur v zvezi z dejavnostmi iz Priloge III. |
Obrazložitev | |
Člen 8(1) in Priloga V predvidevata izključitev dejavnosti, ki so že zajete v drugih sektorskih direktivah. Vendar besedilo predloga kljub temu predvideva, da mora biti gospodarski subjekt naročnik, kar ne velja za vse gospodarske subjekte, ki izvajajo te dejavnosti. Ta predlog spremembe predlaga oblikovanje besedila tako, da bo ustrezalo osnovnemu namenu predloga. | |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani držav podpisnic; |
a) mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani držav podpisnic, razen če se za to dodelijo sredstva Unije; |
Obrazložitev | |
Pri uporabi sredstev EU je treba spoštovati načela te direktive. | |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Pri koncesijah, katerih precejšen del sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, pogodbene stranke v skladu s točko (d) prvega pododstavka odločijo o veljavnih postopkih za podeljevanje koncesij, ki so v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Pri koncesijah, katerih več kot četrtino sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, pogodbene stranke v skladu s točko (d) prvega pododstavka odločijo o veljavnih postopkih za podeljevanje koncesij, ki so v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije. |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Ta direktiva ne velja za sporazume, prek katerih država ali javni organ naročnik ali naročnik dodeli gospodarskemu subjektu pravico do uporabe nekaterih javnih domen ali sredstev, kadar država ali javni organ naročnik ali naročnik določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne da bi postal upravičenec do posameznih gradenj ali storitev, ki jih izvaja gospodarski subjekt. |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve za: |
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za storitve, ki jih odda en javni organ naročnik drugemu javnemu organu naročniku ali združenju javnih organov naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, podzakonskimi akti ali upravnimi določbami, skladnimi s Pogodbo. |
|
Prav tako se Direktiva ne uporablja za: |
Obrazložitev | |
Izraža besedilo člena 18 obstoječe Direktive 2004/18 ter pojasnjuje, da lahko države članice še naprej podeljujejo te izključne pravice v skladu s Pogodbo. | |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost; |
(d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, transakcije javnih organov naročnikov za zbiranje denarja ali kapitala, storitve centralne banke in operacije, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost; |
Obrazložitev | |
Najemanje posojil, med drugim tudi za občine, ne bi smelo biti prelahko dostopno, kar je razumljivo. Vendar so v ta namen že vzpostavljeni zadostni zaščitni ukrepi, zato ni potrebno novo pravilo na evropski ravni. Občinam je treba še naprej zagotavljati določeno stopnjo prožnosti pri pridobivanju posojil, zato bi morale transakcije za pridobitev denarja ali kapitala ostati zunaj področja uporabe Direktive. | |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
e) pogodbe o zaposlitvi; |
črtano |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Radiodifuzija iz točke (b) prvega odstavka obsega vsak prenos in razširjanje s katero koli obliko elektronskega omrežja. |
črtano |
Obrazložitev | |
Pojem radiodifuzija je opredeljen že v točki (b) odstavka 5. | |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Naročniki Komisijo ali nacionalni nadzorni organ na njegovo zahtevo obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot izključitve. Komisija lahko v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije redno objavi sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da spadajo med te izključitve. Pri tem spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko ob predložitvi informacij opozorijo naročniki. |
2. Naročniki Komisijo ali nacionalni nadzorni organ na njegovo zahtevo obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih obravnavajo kot izključitve. Komisija vsakih šest mesecev, z začetkom 1. julija 2013, v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije objavi sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da spadajo med te izključitve. Pri tem spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko ob predložitvi informacij opozorijo naročniki. |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) za koncesije za storitve pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri storitvah, nastalo z zagotavljanjem storitev podjetjem, s katerimi je povezano; |
a) za koncesije za storitve pod pogojem, da je vsaj 60 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri storitvah, nastalo z zagotavljanjem storitev podjetjem, s katerimi je povezano; |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) za koncesije za gradnje pod pogojem, da je vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri gradnjah, nastalo z zagotavljanjem gradenj podjetjem, s katerimi je povezano. |
b) za koncesije za gradnje pod pogojem, da je vsaj 60 % skupnega povprečnega prometa, ki ga je povezano podjetje doseglo v predhodnih treh letih na splošno pri gradnjah, nastalo z zagotavljanjem gradenj podjetjem, s katerimi je povezano. |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
b) zadevna pravna oseba najmanj 80 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika ali naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik ali naročnik; |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen. |
c) v odvisni pravni osebi udeležba zasebnega sektorja skupno ne presega 10 %. |
Obrazložitev | |
Natančnejša pojasnitev je potrebna zaradi sodbe Altmark Evropskega sodišča. | |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) vsaj 90 % dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik; |
b) vsaj 80 % dejavnosti navedene pravne osebe se izvaja za javne organe naročnike ali naročnike iz pododstavka 1 odstavka 1 člena 4, ki izvajajo nadzor, ali druge pravne osebe, ki jih nadzoruje isti javni organ naročnik ali naročnik; |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen. |
c) v odvisni pravni osebi udeležba zasebnega sektorja skupno ne presega 10 %. |
Obrazložitev | |
Natančnejša pojasnitev je potrebna zaradi sodbe Altmark Evropskega sodišča. | |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki ali naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti; |
(a) namen partnerstva je izvajanje nalog javnih storitev v javnem interesu, ki so bile zaupane javnim organom, ali izvajanje pomožnih nabavnih dejavnosti v smislu člena 2(17), ki je nujno za izvajanje nalog javnih storitev v javnem interesu. O združevanju nalog govorimo tudi tedaj, kadar je občina odgovorna le za izvedbo plačila, če to sodelovanje občini zagotavlja bolj ekonomično ali učinkovitejše izvajanje njenih obveznosti. |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa; |
(b) nalogo izvajajo samo udeleženi javni organi brez udeležbe aktivnega zasebnega kapitala; |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) udeleženi javni organi naročniki ali naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma; |
črtano |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma. |
Odsotnost zasebnih udeležb, ki presegajo skupno 10 %, iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob podelitvi koncesije ali sklenitvi sporazuma. |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Trajanje koncesije se omeji na rok, ki je ocenjen kot potreben za koncesionarja, da bi se mu povrnile naložbe v izvajanje gradenj ali storitev, skupaj s primerno donosnostjo vloženega kapitala. |
Trajanje koncesije se omeji samo na rok, ki je ocenjen kot potreben za koncesionarja, da bi se amortizirale začetne in poznejše naložbe v izvajanje gradenj ali storitev, skupaj s primerno donosnostjo vloženega kapitala. |
Obrazložitev | |
Jezikovni sprememba. | |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Koncesije, katerih predmet so tako storitve kot blago, se podelijo v skladu s to direktivo, če so glavni namen zadevnega naročila storitve in če so to koncesije v smislu točke (1) prvega odstavka člena 2. |
1. Ta direktiva se uporablja v zvezi s koncesijami za storitve in blago, če so glavni namen zadevnega naročila storitve in če so to koncesije v smislu točke (1) prvega odstavka člena 2. |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vendar se odločitev o podelitvi ene koncesije ali več ločenih koncesij ne more sprejeti z namenom izključitve take koncesije iz področja uporabe te direktive. |
Vendar se odločitev o podelitvi ene koncesije ali več ločenih koncesij ne sprejme z namenom izključitve take koncesije iz področja uporabe te direktive. |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih podeljevanja koncesij za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se take koncesije izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. |
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih podeljevanja koncesij za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se take koncesije izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 50 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 7 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Države članice zagotovijo, da se najpozneje 5 let po datumu iz člena 49(1) vsi postopki za podeljevanje koncesij iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih sredstev sporočanja, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena. |
Države članice zagotovijo, da se najpozneje 3 leta po datumu iz člena 49(1) vsi postopki za podeljevanje koncesij iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih sredstev sporočanja, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena. |
Obrazložitev | |
Rok 5 let se zdi predolg, zlasti v primerjavi z znatno krajšim rokom, predvidenim v direktivi o javnih naročilih. | |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Javni organi naročniki lahko za postopke javnega naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo, odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja ustreznih instrumentov. |
črtano |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – alinea 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
– je popolnoma neustrezna za koncesijo, ker ne more izpolniti potreb javnega organa naročnika ali naročnika iz dokumentacije za koncesijo. |
– je neustrezna za koncesijo, ker ne izpolnjuje zahtev javnega organa naročnika ali naročnika iz dokumentacije za koncesijo. |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudbe se obravnavajo kot nepravilne, če niso v skladu z dokumentacijo za koncesijo ali če so ponujene cene zaščitene pred običajnimi konkurenčnimi pritiski. |
črtano |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudbe se obravnavajo kot nepravilne v vseh naslednjih primerih: |
Ponudbe veljajo za nesprejemljive v naslednjih primerih: |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) če so jih predložili ponudniki, ki nimajo ustreznih sposobnosti; |
b) če so jih predložili ponudniki, ki nimajo ustreznih potrdil o sposobnostih; |
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) njihova cena presega proračun javnega organa naročnika ali naročnika, kot je določeno pred začetkom postopka za podelitev koncesije in dokumentirano v pisni obliki; |
c) njihova cena presega proračun javnega organa naročnika ali naročnika, kot je določen pred začetkom postopka za podelitev koncesije in dokumentiran v pisni obliki, za več kot 20 %; |
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
d) je bilo ugotovljeno, da so neobičajno ugodne. |
d) so več kot 20 % nižje od povprečja ostalih ponudb ali proračuna, dokumentiranega v pisni obliki. |
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obveznost iz odstavka 1 se uporablja tudi za koncesije storitev, katerih ocenjena vrednost, ki se izračuna v skladu z metodo iz člena 6(5), je enaka ali višja od 2 500 000 EUR, z edino izjemo socialnih storitev in drugih posebnih storitev, kakor je navedeno v členu 17. |
črtano |
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (14) člena 2. |
Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev. |
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 35 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti. Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. Opis, merila za podelitev in minimalni pogoji se med pogajanji ne spremenijo. |
1. Javni organi naročniki in naročniki v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentaciji za koncesijo navedejo opis koncesije, merila podeljevanja in minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti.Te informacije morajo omogočiti ugotavljanje narave in obsega koncesije, tako da se lahko gospodarski subjekti odločijo, ali bodo sodelovali pri postopku za podelitev koncesije. Javni organi naročniki lahko med postopkom, vendar pred prejemom ponudb, spremenijo minimalne pogoje in merila za podelitev brez splošne objave popravka le, če zadevna sprememba ne vpliva na kandidate. Javni organi naročniki morajo o tem obvestiti zadevne kandidate in zagotoviti ustrezno podaljšanje rokov za oddajo ponudb. |
Obrazložitev | |
Pravila o koncesijah morajo biti prožna. Zato je treba omogočiti dopolnjevanje razpisa med postopkom. | |
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 35 – odstavek 5 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) pripravijo pisno evidenco o uradnih odločitvah in katerih koli drugih ukrepih in dogodkih, ki so pomembni za postopek podeljevanja koncesije. Zlasti pa z vsemi ustreznimi sredstvi zagotovijo sledljivost pogajanj. |
(e) pripravijo evidenco o uradnih odločitvah in katerih koli drugih ukrepih in dogodkih, ki so pomembni za postopek podeljevanja koncesije, da bi z vsemi ustreznimi sredstvi zagotovili sledljivost pogajanj. |
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti; |
c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in goljufija v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za javne organe naročnike ali naročnike; |
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri koncesiji, če je javni organ naročnik ali naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika ali naročnika. |
6. Vsak gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja pri koncesiji, če je javni organ naročnik ali naročnik seznanjen s pravnomočno odločbo, v kateri je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države članice javnega organa naročnika ali naročnika, oziroma je po upravni poti seznanjen z obsodbami delovnopravnega sodišča ali pravnomočnimi uradnimi odločbami. |
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 36 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) če je seznanjen s katero koli drugo resno kršitvijo določb Evropske unije ali nacionalne zakonodaje za zaščito javnih interesov, ki so združljive s Pogodbo; |
a) če je seznanjen s katero koli drugo resno kršitvijo določb prava Evropske unije ali nacionalne zakonodaje za zaščito javnih interesov, ki so združljive s Pogodbo, ali resno kršitvijo na področju socialnega, delovnega in okoljskega prava; |
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Javni organ naročnik ali naročnik v obvestilu ali dokumentih o koncesiji navede relativno utež, ki jo daje vsakemu od meril, določenih v odstavku 1, ali navede ta merila v padajočem zaporedju pomembnosti. |
3. Javni organ naročnik ali naročnik v obvestilu ali dokumentih o koncesiji po potrebi navede relativno utež, ki jo daje vsakemu od meril, določenih v odstavku 1, ali navede ta merila v padajočem zaporedju pomembnosti. |
Obrazložitev | |
Navajanje uteži samo po sebi ne jamči nepristranskosti postopka ter javnemu organu naročniku služi le kot omejitev. Ni gotovo, kakšen učinek bo imela ta sprememba na zahteve po ponovitvi postopka. Navajanje uteži ali kategorizacija meril po pomembnosti bi lahko povzročila, da bi imelo finančno merilo v zvezi s plačilom naročniku prednost pred energetskimi in okoljskimi vidiki ponudb v primeru koncesij za hidroelektrarne. | |
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Javni organ naročnik ali naročnik izključi gospodarski subjekt s sedežem v državi, ki ni država članica EU, iz postopka za podelitev koncesije, če se v skladu z zakonodajo države, v kateri ima zadevni gospodarski subjekt sedež, gospodarski subjekti s sedežem v Uniji ne smejo potegovati za podelitev podobnih koncesij ali so pri tem omejeni. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe predvideva uporabo načela vzajemnosti v skladu z mednarodnimi trgovinskimi pravili pri potegovanju za podelitev koncesij. To načelo izključuje vsak gospodarski subjekt s sedežem v državi, ki ni država članica EU in katere pravila preprečujejo gospodarskim subjektom iz EU potegovanje za podelitev koncesij ali jih pri tem omejujejo. | |
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Države članice lahko določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
4. Države članice določijo, da javni organi naročniki in naročniki podelitev koncesij utemeljijo na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z odstavkom 2. Navedena merila poleg cene ali stroškov vključujejo katero koli naslednje merilo: |
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo; |
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, socialnimi merili, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo; |
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 4 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (14) odstavka 1 člena 2, če navedena merila zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev. |
d) poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev. |
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 39 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
V primeru, navedenem v odstavku 4, javni organi naročniki ali naročniki v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentih glede koncesije navedejo relativno utež vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
V primeru, navedenem v odstavku 4, javni organi naročniki ali naročniki, kadar je to primerno, v obvestilu o koncesiji, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dokumentih glede koncesije navedejo relativno utež vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. |
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo (kot so proizvodni stroški), uporabo (kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja) ter koncem življenjske dobe (kot so stroški zbiranja in recikliranja); |
(a) notranje stroške, vključno s stroški, povezanimi z nabavo, uporabo (kot so stroški porabe energije in stroški vzdrževanja) ter koncem življenjske dobe (kot so stroški zbiranja in recikliranja); |
Obrazložitev | |
Pri izračunu stroškov v življenjskem ciklu bi bilo treba upoštevati le stroške, ki jih ima uporabnik koncesije, in zunanje okoljske stroške, ki temeljijo na zakonskih ureditvah. | |
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 40 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb. |
(b) zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. |
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Javni organ naročnik ali naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi s koncesijo zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce. |
1. Javni organ naročnik ali naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi s koncesijo od ponudnika zahteva, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce. Države članice preprečijo diskriminacijo v zvezi z delovnimi pogoji in plačami med osebami, ki jih zaposlujejo podizvajalci, in osebami, ki jih zaposlujejo ponudniki. |
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Države članice lahko določijo obvezno uporabo določbe iz odstavka 1 ter omejijo število podizvajalcev glede na velikost in kompleksnost naročila. |
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje koncesije v prid koncesionarja ali |
(b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje koncesije v prid koncesionarja, razen če ta sprememba izhaja iz ponovne vzpostavitve ekonomskega in finančnega ravnotežja koncesije, potem ko je bilo porušeno zaradi dejanj javnih organov naročnikov, ali |
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 42 – odstavek 6 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Javni organi naročniki ali naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi VII, in se objavijo v skladu z določbami člena 28. |
črtano |
Obrazložitev | |
Objava sprememb, ki nimajo za posledico novih postopkov, se ne zdi smiselna. | |
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 43 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Prekinitev koncesij |
Prekinitev koncesij in ponovni razpis za koncesije |
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 43 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe; |
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 43 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) izjeme iz člena 15 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija v skladu s členom 15(4); |
(a) izjeme iz člena 15 prenehajo veljati, če je zasebni sektor v pravni osebi, ki se ji podeli koncesija v skladu s členom 15(4), udeležen z več kot 10 %; |
Obrazložitev | |
Tehnični predlog spremembe. | |
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 43 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker javni organ naročnik ali naročnik iz te države članice pri podelitvi zadevne koncesije ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive. |
(c) Če Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodb, ker javni organ naročnik ali naročnik iz te države članice pri podelitvi zadevne koncesije ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te direktive, mora biti nemudoma v roku šestih mesecev izveden ponovni razpis za koncesije. Države članice morajo vzpostaviti pravne pogoje za to. |
Obrazložitev | |
Tehnična sprememba, preoblikovanje člena. | |
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 50 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Spremembe besedila direktiv 89/665/EGS in 92/13/EGS se vstavijo najpozneje do začetka veljavnosti te direktive. |
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Priloga VIII – točka 1 –točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
a) v primeru koncesij za javne gradnje ali koncesij za gradnje skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti dokumentacija v zvezi s podeljevanjem koncesije in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za material, proizvod ali blago, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje javni organ naročnik ali naročnik, dosežen. Te značilnosti vključujejo stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše javni organ naročnik ali naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo; |
a) v primeru koncesij za javne gradnje ali koncesij za gradnje skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti dokumentacija v zvezi s podeljevanjem koncesije in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za material, proizvod ali blago, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje javni organ naročnik ali naročnik, dosežen. Te značilnosti vključujejo stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zagotavljanje dostopnosti za invalidne osebe, skladnost s pravom Unije, primernost za uporabo, varnost ali dimenzije, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk ter navodili za uporabnike; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše javni organ naročnik ali naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo; |
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Priloga VIII – točka 1 –točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
b) v primeru koncesij za storitve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki ter metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla dobave ali storitve in postopki ocenjevanja skladnosti; |
b) v primeru koncesij za storitve pisno specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zagotavljanje dostopnosti za invalidne osebe, skladnost s pravom Evropske unije, uspešnost, uporaba proizvoda, varnost ali dimenzije, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk ter navodili za uporabnike; |
POSTOPEK
Naslov |
Podeljevanje koncesijskih pogodb |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0897 – C7-0004/2012 – 2011/0437(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 17.1.2012 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 17.1.2012 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Werner Langen 14.3.2012 |
||||
Obravnava v odboru |
12.7.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
5.11.2012 |